lov enako
ia vero dom opsa
TlTitiirnOTlirfir iTiT rrr mnT> i rrTTf i^'^a?iržafrr^^
F V IMENU JEZUSOVEM J
Ali ni skoraj čudno, dragi čitatelj, da začnemo list v Imenu Jezusovem? Res je čudno, ker smo to sladko ime skoraj pozabili. Pozabili smo, da je čreznaravna milost božja ravno tako potrebna za srečno politiko t. j. za srečo iu blaginjo celili narodov in držav, kakor je potrebna za srečo in zveličanje vsakega človeka. V katekizmu se ljudje pač učijo, da brez milosti božje je vse naše delo brez sadu, toda komaj pridejo iz cerkve, vže pozabijo večno resnico, da je Jezus Kristus blagoslov in veselje vesoljnega človeštva. V cerkvi se govori v Imenu Jezusovem, v šoli pa, na a-kademijah, v državnem ali deželnem zboru, v starešinstvih, v vojašnicah, v delavnicah
—	se govori v imenu znanosti ali pameti, v imenu orožja in streljiva, iu po celo leto ne slišimo v zbornicah sladkega Imena Jezusovega. Zborovanje in delo se začne „v imenu naroda1* ali „v imenu vladarja*1 ali ,.v imenu svobode,“ vselej brez molitve, in ne v Imenu Jezusovem. Zato po zborujejo brez konca in kraja, za to delajo brez blagoslova božjega.
Bliža se prelepi praznik sladkega I-mena Jezusovega. Dne 20. t. m. bode to zveličavno ime počeščeno po celem svetu.
O	naj bi vsi narodje izprevideli, da če z Jezusom ne zbirajo, raztresajo darove božje ; naj bi izprevideli kralji in državniki, ki vladajo narode, da brez milosti božje je človeška učenost prazna, pridnost brez blagoslova in sadu! Naj bi ta resnica razsvi-tlila iu posvetila vse stanove, duhovne in delavske!
Za našo katoliško Avstrijo je praznik Imena Jezusovega dan posebnega veselja in posvečenja. Pradedje našega presvitlega cesarja in njih pobožni narodje izprosili so od papeža Inocencija XIII. poseben blagoslov, namreč popolnoma odpustek vsem vernim, ki prejmejo sv. sakramente v osmini Imena Jezusovega in gredo h sv. maši molit za sv. cerkev. To je posebno častno za našo Avstrijo, da je posvečena Imenu Jezusovemu. Toda v novejšem času so začeli liberalci prorokovati tudi Avstriji srečo „v imenu znanosti,** v „imeuu svobode.** Za to so se trudili izbrisati Ime Jezusovo iz spomina avstrijskih narodov. Žal, da se jim je marsikaj tudi posrečilo in naša Avstrija ni več tako vdana Imenu Jezusovemu, ko leta 1722, ko si je izprosila posebnega blagoslova od sladkega Imena. Hoteli bi nam vsiliti šole brez Imena Jezusovega pa tudi sv. zakon, zbornice, ■postave, vojno. Take želje in namene imajo liberalci, framasoni in judje za našo Avstrijo. Gorje Avstriji, ako
bi se te hudobne želje vresničile ! Za to pa čuvajmo. Ljubezen sladkega Imena in ljubezen domovine in cesarja nas kliče na boj in delo i roti nasprotnikom Imena Jezusovega. Skrbimo torej naj prej vsaki za se in po moči tudi za druge, da bo Ime božje povsod posvečeno. Da, povsod v družinah in občinah, v deželah in celi državi, v cerkvi in v šoli, v uradu in v delavnici, v zbornici in vojašnici :
počeščeno bodi sladko Ime Jezusovo !
Politične stranke v državni zbornici.
Jeden iz mej sklepov I. slov. shoda se glasi:
V	obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi siov. katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov in izraža srčno željo, da bi na podlagi narodne jednakopravnosti vsi narodi avstrijski združili se k skupnemu, složnemu delovanju za moč, čast in slavo skupne avstrijske domovine, po vzvišenem geslu presvitlega vladarja:	združenimi
močmi !**
Potreba je res velika, da se katoličani združimo, ker se tudi liberalci vseh narodov družijo, ko se gre proti sv. cerkvi, in ker so katoličani posameznih avstrijskih narodov prešibki, da bi se mogli vspešno vpreti nasprotnikom. Zavoljo tega je prav potrebno in pametno, da se katoličani vseh narodov združijo in združeni vojskujejo proti združenim liberalcem. Zavoljo tega je prvi slov. kat. shod sklenil, da se morajo tudi Slovenci tesno zvezati s katoličani raznih avstrijskih narodov. Posebno s’ovenski državni poslanci ti morali se zavezati z dru-gorodnimi katoliškimi poslanci v — čisto katoliško stranko (centrum), ki bi odločno, brezobzirno skušala državne postave zopet pokristjaniti in tako po naj gotovejši poti pospeševati srečo narodov.
Vodilna zvezda „Primorskemu Listu** so sklepi I. slov. kat. shoda. Zavoljo tega smo bili in bomo za katoliški centrum v dižavnem zboru. Tudi ljudstvo burno podu-čevali in vzgajali, da bode od svojih državnih poslancev tirjalo, naj osnujejo na Dunaju katoliški centrum.
Kaj imamo zdaj v državnem zboru ? Dve glavni skupini, ki se imenujeti: ena koalicija, druga opozicija. Ni edna ni druga od teh strank ni katoliška.Drži je vkup le trenotni gospodarski, ali narodni dobiček, ali pa le osebno prijateljstvo ali sovraštvo. Ko so edno in drugo stranko vstvarjali (pred enim letom), niso o veri niti črhnili, da,, celo rekli so, da načela sicer ohranijo ali v zbornici je pustijo na stran. Opozicija kot stranka — v nji so tudi brezverski Mladočehi — je morda še manj katoliška ko koalicija.
,,Primorslii List64
izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov.
Y Gorici, dne 10. januvarja 1895.
Naš list, katerega geslo je „Vse za vero, dom, cesarja", se ne more vnemati ni za edno ni za drugo. Varovali se bomo toraj kaj storiti, kar bi vtegnilo edno ali drugo stranko vtrditi ali njeno življenje podaljšati. Pač pa se Domo, kar se nas tiče, vseh postavnih sredstev posluževali, da bi obe oslabili in, če mogoče, tudi razrušili in iz njunih vporabnih razvalin in iz novega materijala sezidali ponosno novo zgradbo
—	katoliški centrum.
Četudi nismo toraj načelno ni za koalicijo niti za opozicijo, vender ne bomo v-sega zametali, kar katera teh strank sproži in vkrene. Katoliška morala ukazuje vbo-gati celo takega vladarja, ki si je po krivici prisvojil vlado, v tistih rečeh, katere so neobhodno potrebne za občno blaginjo m navadna opravila. Tem bolj smo dolžni dobro, katero vkrenejo obstoječe različne stranke zaznamovati, odobriti in podpirati. Tako je „Primorski List" vedno ravnal in bode ravnal tudi v bodoče. Tako ravnati se ne pravi obstoječe nekatoliške stranke načelno priznati ali jih braniti kot prave, ampak to je le pravičnost, katero smo dolžni tudi nasprotniku. Le kak čuden prijatelj in zaslepljen nasprotnik mogel bi tako pravično krščansko ravnanje razupivati za nedoslednost in breznačelnost.
Kdor bi pa napovedal vpor vsaki obstoječi stranki in jo pobi val naj vkrene tudi — dobro, oznanoval bil s tem brezvladje (anarhijo), katero peha narode v nepokornost, surovost in nesrečo.
Ako hočejo nekateri slovenski listi oznanjevati anarhijo in zameniti pamet s „palico, z betom, železnim drogom** in husitskim cepcem — naj gledajo, kaj delajo. Mi se od njih ne bomo dali strahovati, mi ne bomo drli za njihovo zastavo, toliko menj ker vemo, da jim je le do hujskanja in do obilnega zaslužka.
Mi bomo dobro v koaliciji in opoziciji priznavali in podpirali, slabo pa grajali. Načela teh strank ne bomo nikdar za pravo priznali, pač pa dokazovali njih bi*ez-načelnost — a na drugi strani bomo mej ljudstvom širili politična načela, kakor jih umeva katoliška cerkev, posebno Leon XIII. Tako upamo tudi pri primorskih Slovencih pripraviti pot za katoliški centrum, kateri naj zopet pokristjani naše postave in vsta-nove, da napoči v znamenju katoliških načel avstrijskim narodom časna sreča in — večna.
PreosMa davkov od zemljišč.
i.
Naj rajše bi prinesli svojim naročnikom veselo novico, da z novim letom 1895. se začno davki odpisavati. Taka novica bi bila.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik at. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pcgoilbi.
neresnična, ker davki bodo prav gotovo vedno •veči. ker so poUebe in dolf/ovi vedvo vedi. L. 1895, bomo potrebovali za šolo več ko lani, i. t. d. Oil kod naj se vzame, ako se davkov ne poviša ?
Vender pa smemo poročati, da se bodo kmetskim davkoplačevalcem in molim obrtni-]'coni davki m koliko znižali od 1. januvarja 1896 naprej. Minister je za trdno obljubil olajšanje 10 od sto in za pozneje morda še 5 od sto.
Državni zbor se temu olajšanju pač ne bo vpiral. Izprevideli so celo liberalci, da je na zemljišču preveč davka, da je davek krivično razdeljen, da trpijo mali obrtniki (čevljarji, krojači i. t. d.), a veliki pre-kupci plačujejo razmeroma premalo davka. Te krivice hočejo deloma odpraviti. Deloma, pravimo, ne popolnoma, ker liberalci ne smejo preveč obkladati bogatili bankirjev, od katerih so odtisni.
Za zdaj se je sprejela postava (dne 18. dec. m. 1.), da se sestavijo deželne katastri,ve komisije 6-18 mož, ki bodo davčne katastre pregledale, vredile, krivice in pomote zazna- \ rnovale in na zadnje nasvetovale potrebne premembe.
Polovico udov deželne katastrove komisije imenuje minister, polovico pa izvoli deželni zbor. Upajmo, da pridejo v komisije razumni, vestni in pravični možje. —
Kako nalogo bodo imele komisije V Pre-gledavale bodo zemljiščne katastre (bukve), 1 da se prepričajo o pomotah in premembah. Pred 20 leti so naše. zemljiščne knjige vre-diii po tedanji cenitvi. Toda marsikaj so krivo zapisali, marsikaj se je pa od tedaj spremenilo. Na primer: Nekatere pušče so zapisali za vinograde, njive za senožeti i. t. d. V zadnjih 20 letih so se nekatere njive opustile za travnike, nekateri pašniki zboljšali v gozde i. t. d. Ravno tako bo komisija sprejala znižanje davka pri onih kosili (parcelah), kjer je bila pomota cenilne komisije očitna (auffallig). To in samo to se bo premenilo. Poljedelci so pač upali, da^ se napravi nova cenitev zemljišč, ker zadnji čas nesejo zemljišča mnogo menj ko zdaj 20 let; delavci na deželi so dragi, bolezni na trti in sadju so trajne, povodnji grozovitejše, plače in dohodki drugih stanov v mestu so mnogo boljši; za to bi po pravici pričakovali tudi kmetje novo razreditev zemljišč in pa novo cenitev, če se vsem viša dohodke, naj se še kmetom poviša! Prepričani smo, da bodo katoliški poslanci povzdignili glas za poljedelce, a prav gotovo zastonj, ker
  LIS T E K
Ivan (Ion Bosco, njegovo življenje in njegova dela.
(Nadaljevanje.)
Mladi duhovnik vstopil je v Turinu v zavod sv. Frančiška Saležkega, da se še bolj izuri v dušnem pastirstvu. Z največjim veseljem obiskoval je jetnike. Po ječah našel je mnogo 12 do 18 letnih jetnikov. Srce je bolelo unetega moža. Pečal »e Je sedaj z edino mislijo, kako rešiti zapuščeno mladino nravnega propada. L. 1843. postane don Bosco vodja hospica sv. Filome-ne, ter združi ž njim tudi syoje zavetišče za mladino. Toda kmalu pusti mesto vodje, ter se posveti edino le vzgoji zapuščene mladine. Koliko je storil ta mladinoljub, spoznali bodemo pozneje. V dušnem pastirstvu bil je neutrudljiv. Nobena stvar, ni ga vzdržala kadar ga je zvala dolžnost. Od jutra do večera presedel je včasih v spovednici mnogokrat kosil je še le ob 11. zvečer. Bil je goreč propovednik in ne brez vspeha. L. 1855. vodil je duhovne vaje v neki kaznilnici. Po dokončanih vajah napravil je vzlet z vsemi 300 jetniki, sam brez vsake straže. In zvečer pripeljal je zopet vseh 300 nazaj v kaznilnico. Ljubezen do Boga in sočutje z revnim ljudstvom bila je gonilna moč ; trdna podlaga vsemu pa je bilo njegovo neomajljivo zaupanje v Boga.
Prišlo je nesrečno leto 1848 — Tudi po Turini pričelo je vreti, pred vsemi trpela je nedolžna duhovščina. Tudi don Boscu,
večina državnih poslancev niso zastopniki kmetov.
Deželna komisija za Goriško bo imela 6' mož: 3 izbere minister, 3 pa deželni zbor iz davkoplačevalcev. Predsednik Komisiji je c. kr. namestnik. Komisija za Istro ima 6 mož, za Trst tudi 6, za Kranjsko 8, za Štajersko 10, za Koroško 8. Vsaka komisija ima ravno toliko namestnikov kolikor pra-I vih udov, katerih polovico izbere minister, polovico pa deželni zbor. Ta volitev se bo j takoj izvršila.
Toliko o namenu katastrovili komisij. Slavna županstva in vse izobražene prijatelje ljudstva opominamo, naj ljudstvo poučijo, kje, kadaj in zakaj se imajo pritožiti. Ni dovolj, da županstva to samo enkrat razglasijo, ker se ljudje navadno za razglase ne zmenijo, ampak treba bo ljudi, vičkrat o-pominati in vprav s prstom pokazati, kje se jim godi krivica in kje jim je iskati po- j moči.
Deželni zbor goriški
(seja 8 januvarja ob 5 uri pop.)
Deželni glavar grof Fr. Coronini odpre sejo in naznani, da je presvitli cesar potrdil začasni deželni proračun.
Na to predloži vladno predlogo, ki nasvetuje posebne podpore in olajšanje družbi za namakanje Tržišla-ga polja.
Posl. Dottori predlaga, naj se ta predloga, izroči posebnemu odseku, kar je zbor sprejel.
Na to se je prebrala lepa vrsta prošenj za podpore od vseh stranij. Prošnje so
izročili odsekom.
Grof Alfred Coronini in slov. poslanci so stavili vprašanje (interpelacijo) c. kr. vladi 1. ali misli primerno razširiti tesno koroško cesto po Soški dolini; 2. ali hoče korenito popraviti in vtrditi cesto od Bole,a c rez Predil.
Vladni komisar je interpelacijo sprejel, rekoč, da jo predloži c. kr. vladi.
Na to je vit. Pajer v kratkem slovesnem govoru napovedal častito jpetdesetletnico vladanja Njega Veličastva Franca Jožefa I. 1. 1898. Naša dežela mora tekmovati z drugimi, ker ja presvitlemu vladarju veliko dolžna. V dostojno proslavo srečnega dogodka in v večen spomin slavnemu vladarju, dobrotniku, naj se zgotovi do 2, dec. 1898 dobrodejno ali milosrčno delo na stroške <j or iške dežele. Nadaljna skrb za to
očetu, zapuščenih sirot, sovražni srd ni prizanašal. Hudobneži stregli so mu po življenju. Ko je v kapelici poučeval krščanski nauk, vstrelil je nekdo skozi odprto okno nanj, toda prestrelil mu je samo talar, edini, katerega je Bosco imel. Mati Božja rekel je don Bosco, me je obvarovala. — Mej poslednjimi mestnimi hišami in njegovim domom, kjer je imel prvo zavetišče, bila je tedaj samota, ki je bila zelo razupita. Mnogo noči vračal se je don Bosco od svojih opravil po tej samoti domov. Toda Gospod zvestega svojega služabnika ni zapustil ter mu poslal čuvaja, velikega, sivega psa. Kedar se je don Bosco zakasnil v mestu, pridružil se mu je pri poslednji obljudeni hiši zvesti sivec, ter ga spremljal do hišnih vrat, tam pa zginil. Cudesna žival rešila je don Boscu večkrat življenje. Ne samo po turinski okolici, marveč tudi v družili daljnih krajih pridružil se je po noči don Boscu čudesni sivec. Poslednjič videl ga je 1. 1866 v Casteluuovo, kjer ga je rešil po noči grozovitih psov, ki so ga napadli v samotnem vinogradu. Neutrudljiv kakor mravlja zbiral je okolu sebe zanemarjeno mladino. Njej posvetil je vse svoje življenje in Bog podpiral ga je čudežno v njegovih podjetih. Vse svoje življenje ostal je zvest sin Marijin, katera mu je večkrat očitno pokazala svojo naklonjenost.
Toda moči začele so zapuščati delavca Gospodovega. Obilno delo, trud in skrbi ukončale so polagoma 72 letnega starčka. Uže 24. oktobra 1887, pisal je svojemu znancu: „Bližajo se mi zadnji dnevi. V no-
delo naj se izroči deželnemu odboru. Ob-koncu predlaga nujnost nasveta.
Glavar je takoj povabil poslance, naj sklenejo nujnost, kar so navdušeno storili.
Na to so se odobrile izvolitve čč. gg. BI. Grče, I. Klančiča in I. Micliiellija.
Deželni odbor je predložil končne račune o deželnih zalogili za I. 1894 in proračune zn. 1. 1895.
Ob koncu so se sestavili odseki tako le :
Pravni odsek; Pajer, Grča, Bernardel-li, Gregorčič, Lovisoni, Tonkli Nik., Ver-zegnassi.
Finančni odsek: Maurovich, Gregorčič, Ritter, Rojic, Tonkli Jož., Locatelli, Ver-zegnassi.
Peticijski odst k: Dottori, Abram, Mi-chielli, Coronini A., Klančič, Kocjančič, Ve-nuti.
Za Tržiško ■polje: Dottori., Pajer, Gre-' gorčič, Rojic, Ritter, Tonkli J , Verzegnassi.
Za železnice: Tonkli Jož., Pajer, Gregorčič, Lovisoni, Rojic, Venuti, Coronini A.
Prihodnje seje dan določi glavar.
Raznoterosti.
„Slovenec“, katoliški dnevnik v Lju bljani vpliven in izboren časopis, se nas je vže večkrat preprijazno spomnil. V štev. 5, t. 1. piše o našem listu:
„Razveselili smo se iskreno letošnje prve številke „Primorskega Lista“, ki sedaj izhaja trikrat na mesec in velja le en goldinar. List je dobil ob novem letu krasno novo glavo, ima lepe članke, raznovrstne dopise, listek, drobnjavo, sploh gradivo zelo primerno zbrano in lepo vrejeno. Pisava j e vseskozi jasna, odločna, a povsod dostojna. To je najlepši odgovor na ostudno, nizkotno revskanje „Soče“, katera vzlasti okoli novega leta piha in vdriha na vse strani in to vse zato, da bi drugim listom ugrabila kakega naročnika, ter ga pridobila sebi. Tako tudi sirota brez načel očita primorskemu Listu“ breznačelnost. Mi „Primorski List“ priporočamo prav toplo tudi zavednim somišljenikom izven Primorske, ker s tako-nizko ceno se mu bo mogoče vzdrževati le z izredno podporo. “
Dostavljamo še, da so znani politika* rji v Gorici razposlali na vse strani pisma prijateljem, naj naš list z vso silo zatarejo.
—	Vsled tega hujskanje so nekateri naroč-
vem letu po končani papeževi slavnosti ne bode me več. Molite za najnevrednijšega služabnika Gospodovega . . .„In res o Božiču oboli Bosco nevarno. Sv. oče podelili so mu še enkrat sv. blagoslov. Bolezen hujšala se je od dne do dne, 31. januarja 1888. ob Va4 U1'i zjutraj zadonel je še enkrat veliki zvon „zdravo Marijo/ in zbrani duhovni in gojenci molili so angeljevo češče-nje. Umrajoči odprl je še enkrat oči sladko se nasmehnil, rahlo vzdihnil. Njegova čista duša je zletela iz solzne doline v nebeške višave proti nebesom, ki so ga varovale. 48 let nosil je jarem Gospodov ter neutrudljivo deloval v dušni in telesni prospeh človeštvu, reševal mladino iz peklenskega žrela. Sveto, kakor je živel, je tudi umrl, in ljudstvo imenovalo ga je splošno svetnika. Žalovanje bilo je splošno. Od vseh strani prihajali so nekdanji gojenci, katere je rešil, da se poslove od milega dobrotnika ljubljenega očeta. Sprevod bil je velikansk. 8 salezijancev nosilo je krsto. Pred krsto korakali so zavodi don Boscovi, za njimi nekdanji u-čenci njegovi, krsti pa je sledilo na tisoče pobožnega ljudstva. Zemeljske ostanke položili so v kapelici salezijanskega semenišča v Sanfelice pri Turinu k večnemu počitku.
Don Bosco, blaženi don Bosco ! Oni, kateremu si sezidal toliko cerkva, odprl ti je gotovo vrata nebeške domovine. Pa tudi na zemlji ime tvoje ostane neizbrisljivo v tvojih delih.
Dalje prihodnjič.
iiiki res vrnili list mej njimi tudi Tolminska Čitalnica in „Katoliško društvo" v Svetem pri Komnu. Ker je nam prepričanje, kateremu služimo, sveto, nas take demonstracije prav nič ne ganejo. Vrhu tega nam je število naročnikov letos naraslo in prijatelji katoliških idej in katoliškega življenja bodo skrbeli, da nam najdejo še mnogo novih naročnikov. Nam je edino za sv. stvar, za katero radi žrtvujemo denar, delo in — spoštovanje.
Na Ceskem vre. Še ni eno leto minulo, odkar so na Češkem 76 mladenčev obsodili zaradi veleizdaje, razžalenja Njegovega Veličanstva, psovanja katoliške cerkve in vere . . .in letos na Sv. Večer so zopet 8 mladeničev zaprli zaradi istih hudobij. Na Češkem vre. Kristusa je brezverska šola izgnala iz mladeniških src. Zato se mora pa celo na Sveti Večer loviti in zapirati ne-mirneže in upornike, oni večer, ko stiskana katoliška cerkev slavi Rojstvo večne ljubezni in ob ljubkih jaslicah v solzah veselja prepeva: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje".
—	Ali bodo oni, ki vladajo, enkrat spoznali, da brez vere in brez Kristusa ne more bivati društvo človeško ?!
Rimsko-katoliška božja služba v slovanskem jeziku. Ko se je te dni v Črnogori prvikrat opravljala katoliška božja služba v slovanskem jeziku, je knez črnogorski to naznanil papežu. Papež je odgovoril knezu z izrazom hvaležnosti za varstvo katoliške cerkve v kneževini. Iv slovesnosti je poslal svojega zastopnika. Tudi mnoga katoliška in pravoslavna poslaništva so se je vdeležila.
Nikolaj II. Komaj mine dan, da se ne sliši, kaj novega in sicer do sedaj, vselej veselega o novem ruskem carju. Pet moskovskih študentov ni hotelo priseči zvestobe novemu carju. Car vkaže odpeljati je črez rusko mejo rekoč : „Naj si iščejo nove domovine, ako nečejo spoznati Rusije za domovino." Študenti so se skesali. Ta razsodba je pa res prav salamonska! Kaj ko bi tudi Avstrija tako ravnala z italijanskimi in nemškimi neodrešenci in če treba tudi se slovanskimi nezadovoljneži, ki škilijo čez avstrijske meje ? Bilo bi bolje, ko kaznovati je sč zaporom in hraniti je z avstrijskim kruhom. — V kratkem skliče car komisijo, da preišče in zboljša stanje jetnikom v Sibiriji in jetnikom sploh. —- Najnovejši odloki varšavskih železničnih uradov so se začeli razglašati tudi v poljščini.
-— Varšavski katoliški nadškof je Nikolaju, ko je nastopil carstvo, voščil dobro srečo. Grof Voroncov je v carjevem imenu odgovoril : „Njegovo Veličanstvo, car, mi je vkazal Vaši nadškofovski milosti in vsem duhovnikom varšavske škofije zahvaliti se za voščila." — Car je vkazal katoliško bogoslovnim v Kijelcaii, katero je bila ruska prejšnja vlada dala zapreti, — zopet odpreti ....
Razbojniki v Italiji. V Palermu sta te dni sojena dva razbojnika Leonardo in Botinari. Viditi sta prav fina gospoda. Njih glavar Oaudino ni še vjet. Vjeta razbojnika sta vmorila okolo — 50 oseb. Tudi denar sta iz njih izsilevala. Od enega nesrečnežev sta izsilila celo 300.000 frankov. Morila nista le možke ampak tudi ženske, otroke in kako ! Nekemu trinajstletnemu dečku so prsa razparali, srce in pluča ven vzeli in nazadnje so mu glavo odžagali, ker so sumili, da je njegov oče —■ ogleduh. Število prič je okolo 200. Ali se bodo iz strahu pred tem poževinjenimi ljudmi upali pričati kar vedo, se dvomi.
m Q) ¥ i € e.
Goriško.
Mnoga, leta I
V	pondeljek, 14. januvarja se nateče XII. obletnica škofovskega posvečenja Njega Prevzvišenosti knezo-nadškofa
dt. £lfoj*ija /Ootti-a.
V	stolni cerkvi bo ponfitikalna maša ob 10: uri. Peli bodo gg. bogoslovci.
Č. g. J. Tomšič, vikar v Levpi, je prav nevarno zbolel in se zdravi pri vsmi-ljenili bratih v Gorici. Priporočamo ga bratovski molitvi.
Zloben napad laških liberalcev na Prevzvišenega knezo-nadškofa. Po tržaškem „Piccolo“ je prinesel goriški liberalno-ju-dovski „Corriere“ vest, da je papež naročil našemu Prevzvišenemu nadškofu, da razsodi prepir mej tržaškim prečastitim škofom in tržaškim judovskim magistratom. Recimo, da je to res kaker ni, a kar judovska časopisa dostavljata je osebno žaljivo : „No, prevelikega zaupanja, da bo razsodba slovanskega škofa (goriškega) nepristranska, se ne more zahtevati posebno ne v vprašanji, ki zadeva italijanski magistrat in slovanskega škofa (tržaškega) — njemu prijatelja." Namen tega drznega judovskega pi-sarenja je preočit. Hočejo, da bi se ljudstvo škofom in katoliški cerkvi vpiralo in odpovedalo pokorščino. In ta sklep se bode ljudstvo tudi naredilo, ako ne bo katoliško časopisje te drznosti bolj pogumno zavračalo ! Takih napadov ne smemo molčeč požirati !	^
Koliko duš je v goriški knezonad-škofiji ‘? Duš je letos 232.204., dušnih pastirjev pa 241. Na vsakega dušnega pastirja pride torej čez 963 duš!
Dekanija Št. Peter jih ima 202 več ko lani.	Dekanija	Tolmin	jih ima 147	več
ko lani.	Dekanija	Devin	jih ima	73	več
ko lani.	Dekanija	Komen	jih ima	57	več
ko lani. Dekanija Črniče jih ima 28 več ko lani.	Dekamja	kočnik	jih ima	10	več
ko lani.	Dekanija	Kobarid jih ima	10	več
ko lani. Dekanija Cirkno jih ima 7 manj ko lani. Dekanija Kanal jih ima 45 manj ko lani. Dekanija Boleč jih ima 137 manj ko lani.
Iz duhovskega koledarja goriške nadškofije. Bogoslovcev je v Gorici 96 dijakov v malem semenišči 64; frančiškanov 31, kapucinov 22, duhovnov iz Jezusove Družbe 15 ; vsmiljenih bratov 12 ; uršulink 45; vsmiljenih sester (po raznih zavodih) 41 ; šolskih sester naše Gospe (Notre Dame) 38 ; sester Božje Previdnosti : 29; sester sv. Križa 20; kandatinj sv. križa 8. — Župnij je v naši nadškofiji 73 ; vikarij 103. Največ duš ima dekanija Gorica namreč 32.973 ; najmanj dekanija Kobarid, namreč 6.972.
f Marija Gaspari. V Komnu so dne 31. grudna minolega leta zapeli zvonovi mrtvaško pesem. Dan prej je Bog ob 5. uri zvečer k sebi poklical blago dušo iz revnega človeškega trupla — dušo gospe Marije Gaspari rojena Premrov. Bolehala je dolgo za rakom in imela s tem vice vže na zem'ji. Sveto je živela, sveto trpela, sveto umrla. Bila je še pol ure pred smrtjo pri popolni zavesti. Zadnji vskliki »Marija! Marija!“ so pričali o živi yeri umirajoče. Verniki in preč. g. dekan so jej pomagali z molitvijo do zadnjega trenutka. Pogreb na dan novega leta je bil nenavadno mnogoštevilen. Saj so objokovali domačini blago sosedo, ubogi radodarno dobrotnico, otroci nenadomestljivo mater! 40. letna gospa zapušča vže priletnega moža in 7 mladoletnih otrok.
Kakor je zapisano na rodbinski gomili, govori jim tudi ona:
Ne žalujte dragi vi,
Večno ne trpi ločenje;
Tam kjer boljše je življenje Vidimo se zopet vsi!
Iz Tolmina se nam piše: Naša posojilnica, vstanovljena dne 2. aprila 1894, je imela do konca leta 1894 prometa 150.000 gld. Res velik napredek. — V Tolminski fari je bilo 1. 1894 krstov 119, pogrebov 152 in porok 20. — Letos bomo i-meli misijon in sicer če nam ga kaj ne odnese, od 9. — 17. februvarja. Misijonark pridejo lazaristi iz Ljubljane. Zadnjikrat smo imeli tu misijon L 1883, ponavljenje misijona pa 1. 1886.
Iščejo se dediči. Dne 28. aprila m. 1. je vmrl v Gorici vpokojeni polkovnik Karol
Sestale brez oporoke. Kdor bi imel pravico do njegove dedščine, oglasi naj se pri tu-kajšnem sodišči.
Ogenj v Št. Andrežu. Dne 7. t. m. ob 6'U zjutraj se je zapazii ogenj v skednju gospoda Avg. Marušiča. Prižgal je hudobni hlapec, ki je bil pri hiši še le tri dni za poskušnjo. Skedenj z orodjem vred je zgorel do tal. Gasilci od postaje in iz Gorice so prihiteli gasit. Hudobneža so zaprli.
Iz dolnje Vertojbe. Spodletelo je poznanemu, vrle izobraženemu tatu, kateri je imel na umu okrasti cerkev sv. Janeza v dolnji Vertojbi. Mojster lopov je baje iz: Šempasa doma. — Ob uri duhov je nastavil lestvo za lepo razraščeno cipreso, do-okna na cerkvenem pročelji, cipresa ga je skrivala. Prerezal je šipo in le previdnosti božji se imamo zahvaliti, da sta memo prišla dva domačina vračajoča se iz Mirne. Ta. dva ga zagledata na lestvi in ga povabita, na račun. Izgovarjal se je, da je ptiče lovil.
V Rifembergu je lansko leto vmrlo za tifusom blizu 30 oseb. Tudi v Trenti se vmrle tri osebe.
Pri „Humarjihu na Banjšicah pogorelo je dne 3. t. m. zvečer: 1 hiša, 3 hlevi. Ubogi ljudje. Zažgali so otroci,
V Tomaževici na Krasu je 31 dec. popoldne nastal ogenj na dvorišči Antona Furlana št. 23. Pogorel je skedenj, hlev klaja, i. t. d., tako da petim govedom nima česa klasti.
Iz Komna. Čudno se Komencem zdi, da niso oblastniki c. kr. glavarstva cerkve-popolnoma zaprli, če se ne more v njej obhajati sv. misijona.
Iz Kobarida. —'Na sv. treh kraljev praznik je po prvi sv. maši Franc B. klal dvoje telet. Ko je že svoje delo končal hotel je še nekoliko teletu vrat prerezati, da se vsa kri odteče; toda tu se stojalo, na katerem so teieta visela nekoliko premakne in iz zidu pade kamen njemu ravno na glavo. Rane ni imel nobene, toda glava ga je pričela boleti. Sel je domov, in mislil je da ne bo hudega. Popoldne ob treh pa je omedlel in ob Va6 bil je mrtev. Možgani so se mu pretresli in skrvaveli. Predno je izdihnil bil je v sv. olje djan. Zapustil je mlado vdovo in 3 otroke, izmed katerih ima najstareji nekaj črez 3 leta. Bil je še le 30 let star.
V Lokovcu je v noči med 1 in 2. januvarjem t. 1. zmrznila 30 letna deklina. Mraza je bilo dne 2. t. m. zjutraj ob 7. uri 7° Cel.
Vojaški nabor. C. kr. glavarstvo je razposlalo okrožnico, v koji napoveduje žrebanje, mladeničev I. razreda (t. j. rojenih 1. 1874.) dne 24. januvarja ob 9 uri za goriški ajdovski in kanalski sodnijski okraj. Župani morajo biti osobno pričujoči pri žrebanju.
Imeniki mladeničev rojenih 1. 1872, 1873 in 1874 so na razpregledu v občinskih uradih.
Ugovori se imajo naznaniti glavarstvu. Po dokončanem žrebanju bo volitev komisije za vojaško odredbino (takso.)
Mladeniči, ki so bili prestavljeni v nadomestno prihrano (reservo) iz družinskih ozirov ali poslani pred časom na odpnsty morajo ponoviti prošnjo v mesecu janu-varju.
Tržasko-Istrsko.
Udanostna izjava za mil. škofa tržaškega. Škofijski list tržaški objavlja udanostno izjavo, katero je izročila tržaška duhovščina mil. škofu Glavini. Mej drugim se glasi : »Odločno obsojamo vsakovrstne in vzlasti v zadnjem času Ti prizadete napade ter jih smatramo kakor sami zadeti. Prosimo polni odkritosrčnega spoštovanja in otroške ljubezni in udauosti ter Vas poživljamo, da braneč in zagovarjajoč podlage krščanske vere, povdarjajoč in praktično izvršujoč krščansko pravičnost neustrašeno vstrajate do konca, pri čemer naj Vas ne ovira ne število let in ne slabotno zdravje. Časteč Te kot očeta in učitelja hodili bomo za Teboj svojim vodnikom, in kakor
dobro vrejena nepremagljiva falanga s Teboj se bojevali ter pred vsem skrbeč za blagor duš, gledali na to, da se duhovi katoličanov vzdramijo, zato da kakor drugod tako tudi pri nas oni z nami tem goreč-uejše delujejo za duševni in gmotni blagor someščanov “
Iz tržaške okolice. Imenitno ste jo pogodili z glavo Vašega lista! Vsi primorski Slovenci, ki dobijo list v roke, morajo biti s to glavo zadovoljni, a posebno naši okoličani, ki so tako častno zastopani po onem „mandrjarju“ z „ferkindišem“ na glavi. In potem naj še kedo reče da vi hočete, da bo vaš list v resnici le goriški a primorski le po imenu. Seveda vi ljudje v Gorici ne morete biti vsegavedni, če tudi i-mate preroke med sabo. Torej če vam kdo iz Istre in Trsta novic ne pošilja — jih tudi natisniti ne morete.
Političnih listov imamo Slovani na Pri morskem za dobro letino, namreč d-set: „Primorski List“, „Soča“, „Primorec1, „Slo-ga“, „Vestnik“, „RinnovamentoJ, „Edinost“, ,,Slovanski Svetu, „Naša Sloga", „Pensiero slavo“ — t. i. toliko, kolikor je vseh drugih slovenskih političnih listov. Srečna dežela, modra politika, lepa edinost !
Pevski kor ruski nastopi 10. t. m. v Opatiji, mimogrede v Pulji, potem pa izkazoval se bode v Trstu v gledališču Ro-seti (Rossetti). Vodi ga kakor pred leti Dimitrij Slavijansky.
Nesreča. Viši inženir dež. železnice Valle je 2. t. m. pregledoval železniško progo istrsko. Vozil se je v za to pripravnem želez, vozičku, ki sta ga tirala dva delavca. Blizu Buzeta, kjer precej visi proga, zadene želez, voziček ob mimogredoč naložen voziček nekega kmeta tako silno, da inženirja in delavca vrže iz sebe. Inženir je obležal nezavesten. Prenesli so ga na postajo v Buzet, kjer mu je ondotni zdravnik v prvi sili pomagal, potem pa pripeljali so ga v Trst na njegovo stanovanje.
Užitninski davek je cesar dovolil mestnemu magistratu tržaškemu tudi letos v tolikej meri pobirati, kakor leta 1891.
Nabor 1. 181)5. V vojaškem oddelku mestnega magistrata tržaškega razgrnena je do 15. t. m. na ogled listina letošnjih novincev. Vsak novinec prepriča se lehko sam, se li ni vrinila kaka pomota glede njegove osebe.
Vsi dimnikarji v Trstu so odpovedali se delu, ker se jim ni zaslužek povišal, kakor so želeli.
Lanski izgredi 12. novembra so bili nesrečno darilo za novo leto Fr. Jajčiču iz Ustja na Vipavskem, ker vdobil je radi njih Stedensko ječo, Valentin in Iv. M. Pi-sčanc vsak jednotedensko, Jak. Požega 2-tedensko in Hugo Paeor 10 dnevno ječo ; IFr. Kravos je bil oproščen.
A. Škrinjar pa je iztaknil radi žalenja cesarskega osobja 4. t. m. 3 mesece ječe. Pazite ljudje božji kaj govorite! Šale ne-
umne so nevarne
Y poduk in zabavo,
Življenje in smrt na svetu. Na svetu je okolo' 1.500.000.000 duš. Število žensk je skoro tako veliko, kakor možkih. Srednja starost je 33 let. Ena četrtina lju-•dij vmrje pred 15 letom. Od 10.000 oseb doseže komaj edna sto let, in od 500 oseb postane samo ena stara 80 let. — Na leto vmerje ljudij 33.033 000, na dan torej ■5)1.874, vsako uro 3750, vsako minuto 60, vsako sekundo eden. — „Spomni se človek, <Ia si prah!“
Ženska moda. Prijatelj, videč svojega tovariša dirjati kakor brez glave se škatljo za klobuk, pod pazduho, ga vpraša : ,,Kam pa dirjaš tako naglo ?4 — Tovariš: „Da pridem domov, predno se moda zopet ne spremeni."
V	gostilni. Gost: „Natakar, te ribe neso frišne." — Natakar: „Kako ne, saj smo jih vzeli ravno kar iz ledu.“ — Gost: „Toraj pa led ni frišen.u
Kdor hoče — more. Mati: nLojzek, to zdravilo moraš popiti.“ Lojzek : „Mama, jaz ne morem.“ — Mama:	„Vse se mo-
re, kar se hoče.“ — Lojzek: „Dobro toraj, jaz nečem.*1
Odgovorni vrednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijanska tiskarna.
Prihodnja številka »Primorskega Lista“ izide dne 24. januvarija.
Izjava,
Podpisani j*; nedavno slišal, da sveče, katere izdeluje in prodaja za cerkveno rabo tukajšnji trgovec g. I. Kopat*, niso iz čistega čebclnega voska, ampak so jim primešane druge, neprave snovi. Vsled tega je dal kosčeke in ostanke od sveč, ki so bile vže pred več meseci kupljene pri omenjenem g. Kopaču, na tukajšnjem kemičnem poskuševališči razsnoviti in natančno analizovati. Z dne 9. jan. t 1. je podpisani od vodstva poskuševalnega zavoda dobil dopis, s katerim se potrjuje, da je v raziskavanje poslani vosek cist Če-lH‘lfli Vosek brez vsakaterili nepravih snovi. — Toliko v pričanje poštene obrti
V Gorici dne 9. jan. iSgs
I	>r. A. Mahnič
vodja mal. semenišča.
Javna dražba.
Podpisani odsek naznanja, da bo dne 28. januvarija t. 1. ob 10 uri predpoldne v Gorjanskem javna dražba za podvzetje prenov-ljenja tukajšne cerkve.
Stroški so prevdarjeni na 11.174 gld. 32 kr. Prevdarek, stavbeni načrt in draž-bene pogoje si vsakdo lahko ogleda do dneva dražbe pri podpisanem.
Pred začetkom ustmene dražbe je u-ložiti 5°/o varščine.
V	Gorjanskem 3. januarja 1895.
Cerkveni stavbeni odsek.
JLnt. Koren,
trgovec v Gosooski ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala iu podobe.
A. GL1UBICH
nova lekarna
v K.at>atišču.
Prav toplo priporoča spodaj navedene tekočine in zdravila.
Dobivajo se: naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje oije, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ilibje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino, konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
Guglielmo-va (Guljelmo)
bukvama
ima zalogo papirja, glasbovin in drugih umetnih del
Travnik 14. — Gorica — Travnik 14.
Sprejema iu zvršuje najhitrejše vsako naročbo. — P. n. občinstvu so na ogled raznovrstne glasbene in slovstvene novosti.
Trgovina papirja
Ant. Jeretič
GORICA
Semeniška ulica št. 3. — Za veliko vojašnico št. 15.
Zavod za črtanje papirja Knjigoveznica Tvornica
trgovinskih knjig, šolskih zvezkov itd. itd.
Zaloga
pisarskih, risarskih in drugih predmetov, kili. IžMjtg,
in drugih učil.
Izkl j učljivo zastopstvo
ter edina razprodaja
lesne rezljanice in slamnatega papirja,
za trgovino z sadjem.
srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za napravo cerkvenih posod ! — Kakor novo v napravo ali staro v prenovitev.
Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav vgodni plačilni pogoji stavili.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Ilustrovan cenik zastonj in franko.
A.nton Fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Edvard Paulin,
v N u n s k i ulici št. 1 O.
V	zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve, palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke i. t. d. po najnižili cenah.
j\.nton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. Dr. Lisjaka št. S3.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (zajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.
9 slik
se proda
velikih po 183 cmt visokih in 97 cmt širokih (iz cerkve na gradu pri Mirnem) predstavljajoče naslednje posamične svetnike: Sv. Jožef, sv. Jurij, sv. Mohar in Fortunat, sv. Ciril in Metod, sv. Ana, sv. Katarina, sv. Terezija, (slikal jih ie Delneri.) Cena posamični sliki je 5 gld. — Kdor jih hoče naročiti naj se oglasi osebno ali pismeno pri podpisanemu.
Janez Gosar
V	Gorici na Travniku, štev. 13, I.