Poštnina platana v gotovini.
izhaja vsak torek, Četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. --50.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN 08RT.
Uredništvo Jn upravništvo je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čekovnem uradu	i	11	953.	—	Štev	telefona 552.
NaroCnina za ozemlje SHS: letna D 60'	,	za	pol	leta	D	30'—, za Četrt leta D 15’—, mesečno D 5' — , za ineie^- .	-	Plača	in	toži	se v Ljubljani
o.
<\ 'o
LETO V.
LJUBLJANA, dne 28. januarja 1922.
ŠTEV. 12.
Nov pravilnik za izvrševanje dotočil zakona o pogodbah in nabavah.
Zadnji uradni list (U. 1. št. 6, z dne 2o. jan. 1922) prinaša nov pravilnik za izvrševanje določil zakona o državnem knjigovodstvu, oddelek za pogodbe in nabave. V naslednjem prinašamo kratko vsebino tega pravilnika:
Vsem državnim potrebščinam, -s kojimi je združen izdatek, se udovo-ljuje potom javne dražbe, ali potom nakupa po pogodbi.
javne dražbe so ofertalne ali ustne in pristojni minister določa, kateri izmed teli dveh dražbenih načinov naj se uporablja z ozirom na važnost in vrednost potrebščine, razmere, okolnosti, čas itd. iSeposred-no, t. j. brez javne družbe se smejo sklepati sledeče pogodbe: 1. po predhodni sklenjeni ustni pogodbi:	na-
bava materiala, potrebnega za hitra popravila pri elementarnih nezgodah, nakup konj in drugih tovornih živali za potrebo vojske ali za pleme-njenje v drž. napravah, materiala za razsvetljavo, kurjavo, odej ob času manevrov, nabava življenjskih potrebščin in oprema za pisarne in šole. 2. po predhodni sklenjeni pismeni pogodbi:	nabava, transporti, zgrad-
be, dajanje v zakup nepremičnin, če ne presegajo dohodki ali izdatki 100 tisoč dinarjev; ako se zahteva, da predmetno delo ostane trajno; če je izdelovanje nabavnega predmeta izključni patent posameznikov; nabava objekta, ki se dobiva le pri posameznikih; nabava materialov za oborožitev, znanstvenih knjig, za katere se zahteva posebno znanje, preciznost; nabava predmetov, ki se prevzemajo le radi preizkusov; nabave, transporti in zgrauue, za katere se ni pri dveh licitacijah predložila nobena ponudba; popravljanje orožja in municije. 3. Po ustanovljeni ceni re-nomiranih proizvajalcev n. pr. pri sanitetnem materialu. 4. Po ceni, ki jo je vnaprej določil minister, odnosno njegov pooblaščenec n. pr. pri nabavi žita ali potrebščin za ljudi pri vojski.
Izvršilne posle v vseh postopkih vodi komisija iz treh članov u-kazmh uradnikov, ki jih določa oblastvo, katero je odredilo licitacijo.
• komisije so disciplinarno in aterialno odgovorni za vse nepravilnosti poverjenih jim poslov.
. Ako bi .se državni potrebščini, ker sej11 Pn dveh‘licitacijah predložila nobena ponudba, ustreglo ali se niso mogle sprejeti ponudene cene sme v sličnih primerih pristojni minister odrediti, da se izvrše dela v režiji.
Pred vsako javno dražbo ali neposredno pogodbo je treba pripraviti pismene pogoje in obrazce. Pismene pogodbe se interesentom oddaja proti plačilu. Modeli, tipi, načrti se morajo izdelati v duplikatu, en izvod za oblastvo, ki vrši nabavo in en izvod za onega, ki prevzame dotično nabavo. To, kar se ne dž navesti v splošnih potezah, to se naj jasno in podrobno formulira.
Vse državne potrebščine so ali redne, ki se ponavljajo vsako leto,
ali izredne, ki navadno niso uvrščene in imenovane v proračunu.
Pismeni pogoji morajo obsegali: kraj, dan in uro začetka okrajne dražbe, prodaje, pogodbe itd., kakor tudi kraj, kjer se pogoji vpogledajo; za plamene ponudbe označbo, da morajo biti v zapečatenem ovitku z napisom: ,Ponudba za .... ponudnik A. A. — Brzojavne ponudbe se ne upoštevajo. Nadalje morajo pismeni pogoji navesti materialno potrebščino po količini, po izvoru, nabavili rok, način obdelave in če se odeta nabava oo pogoju, da se izdela v državi, mora dooavitelj pri dostavitvi dokazati, da ni uvozil izgotovljenega biaga iz inozemstva. Tudi je v pogojih navesti višiuo kavcije in natančeu rok, do kedaj in kje jo je položiti. Obvezno pa je, da mora vsak drazi-telj izročiti predsedniku komisije pismeno izpričevalo o svojih podjetniških odnosno kupovnih ali zakupniških sposobnostih. Izpričevalo, ki naj potrdi tudi dražiteljevo nesumljivo neoporečnost, zanesljivost, stanovi Inost, trajnost, kvalitativno in materialno sposobnost za popolno izvršitev posla licitacije, izdajajo pristojne zbornice, rokodelci in sindikati, za poljedelce in živinorejce pa občinska oblastva. Pogoji morajo nadalje vsebovati vsa določila glede kraja oddaje nabave, da je izključno odstopati od pogojene kakovosti preko dovoljene tolerance in na škodo države, kakor tudi vsa določila glede izplačanja, vstavljanja in overovlje-nja računov, vrnitev kavcije, ponašanje pri dražbi itd.
Za predmete, ki so patentirani in čigarlcoli svojina, ali s kojimi se morajo' izvršiti predhodni preizkusi in glede kojih se ne morejo že naprej predpisati pogoji, se izda vnaprej določba, da jila izvrši strokovna komisija po sklenjeili pismeni pogodbi.
Kar se tiče pismenih pogojev za nakupe na roko na tržiščih, jih lahko določi pristojno oblastvo, v kolikor niso še določeni z administrativnimi predpisi v dotičnih strokah državne službe. Nakupe, izvršene na tak način, morajo komisije potrditi z zapisnikom in vanj uvrstiti vse podatke, kakor: .ime in priimek prodajalca, ceno, odbitke itd. Pri nabavah žita in potrebščin za ljudi in živali v vojski se mora objaviti prebivalstvu, da se posamezniki pri dobavljanju stvari lahko ravnajo po njih, ter vedo, kakšna kakovost se zahteva. Objave se vrše potom dnevnih in strokovnih listov, policijskih in občinskih obla-stev. Te vrste nakupa se mora objaviti vsaj 14 dni prej.
Nenadoma poškodovane živali se prodajajo brez vsake formalnosti, njih prodaja pa se izpričuje naknadno z obrazloženim referatom.
Najmlajši član komisije, ki vodi prodajo, vodi zapisnik o prodaji, kojo zaključi in potrdi s podpisi vsak dan, ako traja prodaja več dni. Pismeni pogoji za zakupe vobče morajo ra-zun gori navedenega še vsebovati: popis zakupnih objektov, zakupno o O’ P°goje za plačevanje zakupnine, pravico kontroliranja zakupljenih objektov, način predaje ter odškodnine glede poškodb, zavarovanje zo-per elementarne uničbe, posledice za slučaj^ neizpolnitve obveznosti.
Pri izvajanju del v režiji je pogoj, da se predhodno izdela podrob-
ni načrl in natančno uiemeljen proračun. Kežija je lahko popolna ali mešana, če se kupuje material in izvršujejo posli s plačano ali brezplačno delavno močjo pod upravo državnih organov neposredno, ali če se posredno nabavljajo nekatere vrste materijala, ali če se dajo izdeloval nekateri deli poslov.
Licitacije se morajo objaviti v Službenih Novinah« najmanj SO dni pred dnem, določenim za dražbo. — Vsaka licitacija rnora biti objavljena v presledku 3-4 dni trikrat, 30 dnevni rok pa se računi od prvega razglasa
V	nujnih slučajih sme dotični minister skrčiti rok za poiovcio. Objava mora navajati: kdo prireja licitacijo, kje, kedaj in ob kateri uri se vrši, kje je mogoče vpogledati pogoje ter višino kavcije, kje in do katere ure jo je položiti.
(Dalje priii.)
Yrgovci, industrijski in obrtnim I Spominjajte se pri vsaki priliki ancije za
JHG0VSKI oom
Kako lahko kontroliramo davč. predpise.
Tukajšnja delegacija ministrstva financ je vpeljala posebno novost, ki omogočuje poljubno kontrolo glede davenin predpisov in vplačil. Davkoplačevalci, ki se hočejo prepričati, ali je davčni urad pravilno kontroliral davčne predpise in davčna vplačila, naj vložijo pri dotičnem davčnem uradu prošnjo, da se jim izda popolen Izpisek iz kontne knjige tega davčnega urada.
Prošnjo je kolekovati s 5 dinarji. Stranka dobi na to na posebni tiskovini obvestilo, kake predpise na davkih ima pri dotičnem davčnem uradu, kolika so bila posamezna vplačila na davkih in koliko znaša začetni in končni zaostanek na davkih.
Predpisi na državnih davkih in na autonomnih dokladah so na tej tiskovini izkazani v višini definitivne odmere davka ali pa, ako davčna o-blast davka ni še za dotično leto definitivno predpisla, v višini zadnje definitivne davčne odmere (provizorični predpis davkov v višini zadnjega definitivnega davčnega predpisa v zmislu zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23). Slično velja tudi za avtonomne doklade.
Ako dobi stranka tak izpisek iz davčne kontne knjige, tedaj lahKO kontrolira davčne predpise in svoja davčna vplačila. Davčne predpise kontrolira na podlagi zadevnih plačilnih nalogov, katere je prejela od davčne oblasti. Davčna vplačila pa revidira na podlagi svojih knjig in vplačilnih potrdil.
Svetovati je, da se za take izpiske iz kontne knjige zaprosi posebno začetkom leta 1922. Kdor ima tak izpisek po stanju z dne 31. decembra 1921, lahko v teku leta 1922. poljubno sam revidira svoje davčne predpise in vplačila.
To nam omogoča tudi, da vsakokrat ugotovimo, koliko se naj plača na davkih ob onih rokih, ko zapadejo razni davki v plačilo, to je dne 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1.
novembra. (Fin. zak. za leto lazi. Uradni list št. 90/240 z dne 2. avgusta 1921.)
Posebno slednje je velike važnosti, ker znašajo zamudne obresti 6% in opominjevalni stroški 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka.
Poštni paketi iz inozemstva.
(Priobčuje K. P.)
Blago, ki ga dobivajo naši trgovci in obrtniki po pošti iz inozemstva, se v poštno-carinskem poslovanju občutno podraži, dotični poslovnik predvideva ceio vrsto pristojbin, poštnih, carinskih, finančnih itd. tako, da je konečna vsota, že precej izdatna.
Da bi se dale vse te pristojbine izjednačiti, pri birokratičnih načelih našiii poštnih in carinskih oblasti, še misliti ni. — Povdarjali smo že enkrat potrebo, da se dovoli pri po-šlno-carinskem poslovanju naslovnikom osebna intervencija, s tem bi odpadla poštna posredovainina treh dinarjev, ktere si pošta računa za svoje zastopstvo ter za stroške pri odpiranju in zapiranju posnjK.
V novejši uooi se računa še ta-kozvana tantijema 20 par od paketa; ta pristojbina odpade baje sodelujočim organom; kako uprava to pristojbino utemeljuje, ne bomo raziskavah, pa čudno je vsekakor, če stranka plača nekako nagrado javnim nameščencem, da izvršujejo »voj posol v prid države.
V kolikor nam je vsebina post-no-carinskega pravilnika znana, je določen 24 urni rok za ocarinjenje poštnih pošiljk od prihoda.
Oetudi nimamo ravno vzroka, se zavoljo prevelike točnosti v odpravi poštnih paketov pritoževati, izvršuje se ta posel vsaj v območju Ljubljanske direkcije, danes že precej povoljno.
Zanimalo pa bo prizadete trgovske kroge, če jim obrazložimo nekatere posebnosti v obratu s poštnimi zavoji.
Za vsako ocarinjeno pošiljko izpostavi carina posebno pobotnico ali priznanico. Če se združi več istodobnih paketov na eno priznanico, se sicer delo urada olajša, naslovniku pa utegnejo nastati težkoče, recimo, da on odklanja sprejem ene teh pošiljk; pa tudi pomote so pri tem su-maričnem carinjenju lažje mogoče, reklamacije pa docela izključene.
Posebno pozornost svetujemo strankam pri sprejemu ocarinjenih pošiljk.
Keklamacije glede vsebine in pristojbin so dopustne samo pred potrditvijo sprejema.
Ocarinjalna pošta je dolžna pošiljko v popolnoma zavarovanem stanju izročiti naslovniku. Če stranka opazi poškodbo na ovoju, ali želi ugotovitev teže, naj zahteva uradno posredovanje pri pošti, da se sestavi ugotovilni zapisnik, in samo na podlagi tega bodo morebitne odškodninske zahteve uspešne.
Isto velja o pritožbah glede od-meritve carinskih pristojbin. — S spremnico dobi naslovnik tudi priznanico v roke, tam mora biti carinska tarifa označena, ki se je uporabila. Priziv proti odmeritvi je dopu-
stljiv, predno je stopila pošiljka v prosti promet, torej predno jo je naslovnik faktično prejel. Tudi za ta slučaj naj se vsebina poštno-uradno ugotovi, in na podlagi te ugotovitve se zahteva ponovno ocarinjenje. — Seveda, če je bil priziv brezuspešen, nastanejo novi stroški, sicer pa se zniza carinska pristojbina.
Ce naslovnik odklanja pošiljko, se ista še le pismeno, uradnim potoni odpošiijatelju odjavi, ter leži uo rešitve te oujave, oziroma primeren čas, pri oduajnem uradu. — Vračajoča pošiljka je obremenjena z vsemi nastalimi stroški, razen carinskih, in se te pristojbine seveda ou pošiljatelja izterjajo. JMa tak način se dotično blago neprimerno podraži in dostikrat tudi pokvari. Kritje takih stroškov utemeljuje pogostoma spore med prizadetimi strankami.
Popolnoma nepotrebni pa so stroški, ki nastanejo od posredovanja inozemskih poštnih paketov potom špedicijskih podjetij. Mesto, da bi odpravili odpošiljatelji v inozemstvu naročeno blago neposredno na naslov prejemnika, poslužujejo se čestokrat le-ti špedicijskih podjetij, na katere naslovijo take pakete, in ta podjettja odpravijo blago še 1« naprej.
Paket, ki bi brez posebnih stroškov prišel naslovniku v roke, prevzame še le špediter, ter ga da z novimi pristojbinami pošti, v daljno odpravo. Pri tem trpi pošiljka več ali manj zamude, blago se brez potrebe podraži in za naslovnika nastanejo v danih slučajih še razne neprilike.
Občinstvo je namreč mnenja, da je posredovanje zasebnih transportnih podjetnikov v poštno-carinskem obratu potrebno, ali vsaj uspešno. — Ker pa pošta prevzame za odsotnega naslovnika itak zastopstvo pri oca-rinjenju, ter je tudi dolžna ščititi njegove pravice, je popolnoma jasno, da se tu gre za neko neutemeljeno poslovanje na škodo naslovnika, ki mora to nepotrebno posredovanje posebej plačati.
Če je pošiljka naslovljena na špediterja, je torej napram pošti on naslovnik, in ima v spornih slučajih sam zastopati svoje stališče napram upravi.
Ce torej faktični najemnik blaga odklanja sprejem, ali zanteva ponovno ocarinjenje, nastanejo za obe strani težkoče, osobito je priziv glede carinskih pristojbin nemogoč.
Razumljivo, in vsekakor utemeljeno bi bilo posredovanje špediterjev za poštno-carinske pakete v slučaju, če bi to podjetje zastopalo odsotno stranko pri ocarinjenju, pa, kakor rečeno, ta posel vrši pošta sama po lastnih uslužbencih in posebnih obratnih predpisih.
Kdor se torej hoče izogniti nepotrebnim stroškom in upoštevati predstoječa izvajanja, naj skrbi, da se mu naročeno blago iz inozemstva po pošti osebno naslovi in mu ga pošta osebno izroči.
- g I «1 4 I l — MI —■ III —
Mednarodni poštno-paketni obrat še ne deluje povsem s potrebno točnostjo. Čeravno temu poslu naša poštna uprava posvetuje največjo pozornost; slučajne nerednosti v prometu imajo skoraj vedno svoj vzrok v inozemski odpravi. Da ne prihajajo pripadajoče spremnice istodobno s pošiljkami, za naslovnika nima ravno posebnega pomena. Vsekakor pa je važno in za morebitne reklamacije jako koristno, da zahtevajo stranke od naknadno došlih spremnic odrezke; na nadomestnem odrezku pa si pri sprejemu beležijo predajno številko in urad.
Jako umestno je tudi obvestilo, ki naj ga odpošiljatelj neposredno stranki pošlje z navedbo odpravnih podatkov paketa (dan, številko in urad predaje). V sedanjih razmerah se sicer prevozni čas paketnih pošiljk iz inozemstva ne da določiti, približno pač potrebuje pošiljka iz Avstrije do našega vstopnega urada
3,	iz Čehoslovaške 7—8, iz Nemčije pa celo 10—14 dni. Iz drugih držav seveda primemo še več časa.
Pripomniti hočemo še, da ekspresne pošiljke pri prevozu ne uživajo nobenih prednosti.
Razvoj železniškega omrežja v Sloyemji.
(Nadaljevanje.;
Vendar tudi sedaj finančni rezultati niso bili bolj zauovoljivi in zato je ob koncu dooe prometnega najema prevzela državna železniška uprava prometni obrat v lastno režijo in jo podredila c. kr. ravnateljstvu za arzavni železniški promet na Dunaju.
Ze 27. marca je bil podan v zbornici nov načrt za zvezo nrpelje-'Irst, ki je imel skrajšati dolg ovinek preko JNabrežine. V motivnem poročilu omenja vlada, da jo stanje drž. financ sili k največji rezerviranosti in previdnosti glede stroškov z novimi železniškimi stavbami, toda kljub teinu je dovolila kredite v čl. 111. za dovršitev preddel za samostojno zvezo Rudolfove železnice s Trstom. Del te zveze je omenjena proga Herpelje-Trst, za drugi del pa se je istočasno imelo začeti s preddeii ha trasi Škofja Loka—Divača. Odsek v poslani-ški zbornici je samostojno zvezo z Rudolfovo črtal in iz kreditnih ozirov odobril" zvezo pod pogojem prispevanja mesta Trsta in določil, da naj se južni po analogiji zakona z dne 13. aprila 1883 oktroira peažo med zveznimi postajami državnih prog, da si državna naprava prosto določi tarife celih vlakov ali posameznih voz na omenjeni zvezi proti določeni odškodnini; ako se ne doseže vzajemen sporazum, se lahko dovoljenje souporabe proge tujega podjetja izsili kot stvarna pravica potom razglasitve. Za odškodnino se plačuje letna renta, katere najnižja meja so lastni stroški souporabljane železnice in 5 7i,% letnega deleža za amortizacijo in obrestovanje investiranega kapitala za del proge in po intenziteti pe-ažnega prometa. Južni železnici ostane ves lokalni promet, enako ves promet do in iz končnih postaj Ljubljana in Divača loco. Peažna proga meri 100.589 km in je bila u-porabljena le za blagovni prehodni promet izvzemši vojaški, izključevala pa je vsak osebni prevoz ali prtljago. Državna uprava je lahko rabila svoje stroje in svoje osobje (varianta A), ali pa osobje južne železnice (varianta B). Te dve obliki se ne smete istočasno kombinirati in izprememba peažne oblike je le proti tri mesečni odpovedi dopustna. Prvotno je vzela po načinu B južna železnica komisi-jonalno prevoa na račun državnega ravnateljstva.
Peaziranje osebnega prometa si je sicer državna železniška uprava tudi pridržala, toda k praktični izve-doi ni došlo. Pogodba datira z dne 7. junija 1887, medtem ko je bila stavbena doba za progo Hrpelje — Trst z zakonom z dne 7. julija 1886 štev. 119 podaljšana do začetka junija 1887. Pa tudi nov termin bi sko-ro ne bil zadoščal za dogotovitev, ker je moralo namestništvo raai kolere, ki je bila izbruhnila med delavstvom v barakah, od 8. avgusta pa do sredi septembra ustaviti vse delo in koncem 1886. 1. je bilo dovršene 81% podstavbe, 9% nadstavbe in 7s,/0 visokih stavb. Na pomlad se je obnovilo delo z vso intenziteto, tako, da je bila 5. julija proga otvorjena. Istočasno se je otvoril promet tudi na 2.8 km dolgi pobrežni zvezi od sv. Andreja do pristanišča, čeravno je bila šele 26. decembra 1886 oddana v zgradbo podjetju Dominik Malusa v Trstu.
S tem je bila skrpana zveza državnih železnic do Trsta. — Trstu ni dosti pomagala. Tržaška morska trgovina je izgubljala pozicijo za pozicijo. Stavbeni stroški proge i^rpelje-Trst, ki so bili v zakonskem načrtu z dne 1. junija 1883, štev. 103 preli-minirani na 3,340.000 fl., so znašali koncem 1886. 1. 1,889.654 fl. in ob o-tvoritvi 3,300.000 fl. Do konca 1889 so narastli na 3,336.584 fl. in za zaveznico 218.494 fl.
Kaizl nazira peažno uporabo južne v tej obliki za neke vrste železniške razlastnitve in smatra to vladno gesto za del podržavljevalne akcije.
Menjalne pogodbe.
(Konec.)
Za podlago odmere je vzeti v tem slučaju vreunost večjega preameta, to je znesek bU.UUO iv. Pristojbina (L/o) znaša 000 K; plačati jo je v KoiKin, ki jiii je prepisati na prvi struni listine.
5. A. in B. zamenjata svoji zemljišči. Vrednost znaša na vsaki strani 'iU.UUO K.
Tukaj se gre za nepremičnino. PristojDuio (o % J je plačati v vsakem slučaju, tudi takrat, ce bi se kaka listina o tej nienjmi naredila. Listino je kolkovati kot tako s kolkom za 2 uinarja. — Ud pogodoe same pa je plačati '6% no pristojbino najpozneje v 15 dneh po sklenjeni po-gouDi v gotovini pri davčnem uradu. 1'ristojbina znaša 5% od 40.000 K, to je ^UUU K.
4.	A. in B. zamenjata dve zemljišči. Stranki sta navedli v listini vrednost jednega zemljišča s 30.000 kronami, vrednost drugega pa le z 20.000 K, tako, da je dobil eden od pogodnikov razliko 10.000 K od drugega povrnjeno v gotovini. Davčni urad je izrazil pomisleke proti primernosti teh dveh zneskov. Potom dogovora se je ugotovila potem vrednost enega zemljišča s 50.U00 K, vrednost drugega pa s 70.000 K.
Pristojbino (5%) je računiti samo od vrednosti večjega zemljišča, to je od 70.000 K, ter znaša 3.500 K. Plačati jo je, kakor pod 3. navedeno, tekom 15 dni po sklenitvi pogodbe v gotovini pri davčnem uradu. Listino samo je kolkovati s kolkom za 2 dinarja.
Iz predležečih primerov smo videli torej, da je prenosna pristojbina pri menjalnih pogodbah manjša nego pri kupnih pogodbah, ker se ne računi od vrednosti obeh zamenjanih predmetov, temveč samo od enega predmeta. To velja vendar samo pri onih menjalni pogodbah, ki jih skleneta samo dva pogodnika.
Ako bi se zamenjavali predmeti istočasno med tremi ali več posebe prizadetimi osebami, se posel ne smatra več za zameno, nego za nakup in prodajo in taks se pobere od vsakega predmeta kakor za nakup in prodajo.
Pristojbina znaša torej ravno toliko, kakor če bi se napravila za vsak predmet posebej navadna kupna pogodba.
Arondiranje zemljižč.
Ako se zamenjavajo nepremičnine zato, da bi se zemljišče arondi-ralo (zaokrožilo) v kmetijskem interesu, to je, da bi se zložilo obenem z drugim zemljiščem teh gospodarjev, se ne plača taksa (pristojbina) po vrednosti zamenjanih nepremičnin, temveč samo za navadno potrdilo (5 din.), če se potrdi pogodba pri oblastvih, odnosno še 2 din. za listino, ker je treba tudi to napraviti.
Take menjalne pogodbe uživajo torej takorekoč oprostitev od odstotne pristojbine.
Ta oprostitev pa je navezana na sledeče pogoje:
1. Arondiranje se mora vršiti samo v kmetijskem interesu, to je, da se zamenjave kmetijske imovine spoje z ostalo imovino, četudi samo enega zamenjevalca.
2. Razlika v vrednosti obeh zamenjanih nepremičnin ne sme znašati skupaj več nego 50%.
3. Arondiranje se mora izvršiti tako, da meji primenjano zemljišče vsaj pri enem obeh pogodnikov ob drugo njegovo imovino; ločiti ju sme samo pot ali reka.
Ako so izpolnjeni vsi ti trije pogoji, potem se naj navedejo vse te okoliščine ali v listini sami, ali pa še bolje v kaki kolka prosti vlogi, ki se predloži davčnemu uradu obenem z menjalno listino in z njenim predpisom. Če ni tazvidna arondacija že iz katastralne mape, je dobro, ako se priloži kako potrdilo županstva, ki je za ta slučaj kolka prosto (ako se navede vnjem, da se gre samo za dosego oprostitve pristojbin). Avstrijski zakon z dne 3. III. 1868 drž. zak. št. 17 in k temu zakonu
spadajoča izvršilna naredba sta predpisavala natančno, kako je postopati s takimi prošnjami. S 1. septembrom 1921 pa je bil ta zakon ukinjen ter se je ravnati sedaj samo po novem pravilniku, ki pa ne podaja o tem nikakih drugih natančnejših določil.
Izvoz in uvoz.
Svoboden izvoz semena rdeče detelje iz Čehoslovaške. Cehoslovaško ministrstvo za kmetijstvo javlja, da bo proglašen svoboden izvoz semena rdeče detelje lanske žetve.
narodno gospodarske zadate.
Trgovina.
Nemška zunanja trgovina. Po objavah nemškega državnega statističnega urada je znašal nemški uvoz v mesecu novembru p. 1. 12.300 milijonov mark, a izvoz 11.900 milijonov, torej je znašal uvoz za 400 milijonov več nego izvoz. Presežek uvoza se z ozirom na poedine mesece deli na sledeči način: na maj pripade 928, na junij 976, na julij 1372, na avgust 2734, na september 3149, na oktober 4164 milijonov mark.
Industrija.
Za tekstilno industrijo. Posamezne stroje za pletenje in tkanje dobavlja neka tvrdka iz Berlina. Tvrdka dobavlja tudi motore, lokomobile in stružnice vseh vrst, ter ima redno na zalogi nove in že rabljene stroje s pripadajočimi deli. Uvaža pa volno, cunje in predivo. Naslov ,?je interesentom na razpolago pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Obrt.
Strokovna predavanja za obrtnike.
Glasom poročila trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je poverjeništvo za prosveto in vere odredilo, da se na državne stroške vrši na kr. zemaljski o-brtni šoli v Zagrebu vrsta strokovnih predavanj za obrtnike. Predavali bodo znani strokovnjaki in razni uradniki o najvažnejših nalogan obrtno-strokovne-ga značaja.
Denarstvo.
Kotiranje obveznic državnega posojila. Z ozirom na odlok finančnega ministrstva štev. 670 od 20. t. m. se prične s 1. februarjem t. 1. kotiranje obveznic 7% državnega posojila na borzah v Beogradu in Zagrebu.
Podružnica Ljubljanske kreditno banke v Novem Sadu. Ljubljanska kreditna banka osnuje v Novem Sadu svojo podružnico, katere ravnatelj je imenovan g. Josip Sumbul.
Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljuoija-ni št. 150 — A IV v »Uradnem listu< o izžrebanju 4 odst. prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubljana — Kamnik leta 1921.
Lažnjive vesti o žigosanju bankovcev. Finančno ministrstvo je izdalo sledečo izjavo:	Finančno ministrstvo je
dobilo poročilo, da se na ozemlju Bačke in Banata zelo širijo glasovi, da namerava vlada definitivno žigosati vse papirnate novčanice in da si ob priliki tega žigosanja pridrži gotov procent v korist državne blagajne. Te vesti, katerih tendenca je prozorna, širijo med narodom, posebno med kmetskim, bojazen in mnogi nakupujejo razno nepotrebno blago. Finančno ministrstvo najodločneje demantira te vesti kot navadne laži in izmišljotine ter izjavlja, da niti finančno ministrstvo niti Narodna banka nimata namena izvesti žigosanje sedanjih papirnauu novčanic v korist državnih blagajn, ker tega žigosanja ne bi mogla izvršiti brez odobrenja narodne skupščine.
Novi avstrijski bankovci. Avstro-o-grska banka začne dne 26. in 28; januarja z izdajanjem novih bankovcev po 5000 oziroma 50.000 K.
Ponarejeni češki 5kronski bankovci. Na Dunaju so te dni aretirali večjo družbo ponarejevalcev češki. 5kronsk. bankovcev. Ponarejeni denar so v velikih množinah spravili v promet v Avstriji in baje tudi v Jugoslaviji.
Zlati paritet za avstrijsko krono. Avstro-ogrska banka razglaša, da znaša zlati paritet, po katerem se zaraču-
nava carina v zlatu za 23. do 29. januarja 1922, 1.690 kron za eno zlato krono.
«c&rlna.
Pregled tranzitnih poštnih pošiljk.
Po odloku generalne direkcije carin smejo obmejne carinarnice tranzitne poštne pošiljke odpirati in pregledati samo, ako opravičeno sumijo, da je v Poštmli zabojih in zavitkih blago, ki je prepovedano za tranzit čez našo državo, ali pa se tranzit mora posebej dovoliti °d kompetentnih oblasti. Tako blago je: orožje, municija, smodnik iu vsi ostali eksplozivi, monopolizirano blago itd. ~ Vse drugo blago v poštnih zavitkih in zabojih tranzitira našo državo brez vsakega carinskega pregleda.
Izvozna carina za hmelj. Carinarnice avstrijske republike zahtevajo pri uvozu našega hmelja za 100 kg 3420 avstrijskih kron uvozne carine. Ker ima Avstrija zelo razvito pivovarsko industrijo in sama ne prideluje hmelja, je po svoji naravi in prometni legi najboljši odjemalec jugoslovanskega hmelja, kjer naš hmelj proti češkemu tudi najuspešneje konkurira. Hmeljarski producenti v Savinjski dolini prosijo, da bi se o priliki bodočih trgovskih pogajanj po možnosti doseglo olajšave za uvoz našega hmelja v avstrijsko republiko. Trgovska in obrtniška zbornica se je tozadevno obrnila z vlogo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu in upati je, da bo znala vlada u-poštevati upravičene prošnje naših hmeljarskih producentov.
Carinske olajšave v Švici. Uvozna carina za neobdelane granate in rubine, kojim je priloženo potrdilo, da se bodo uporabili le pri izdelovanju ur, se je znižala od 60 frankov na 3 franke za 100 kg (surove teže). Izvozna carina za cunje in makulaturo se je začasno do konca marca 1922 ukinila. Za staro že-lezje in odpadke, ki se dobijo pri predelovanju železa, se je začasno do konca meseca marca 1922 znižala izvozna carina na 0.40 frankov za 100 kg. — Te spremembe so stopile v veljavo dne 21. decembra 1921.
Davki.
Davek na poslovni promet. Kakor nam javlja tukajšnja nnančna delegacija, je ministrstvo za finance v zadevi davka na poslovni promet z razpisom z dne 24. I. 1922 št. 1542 brzojavno odredilo, naj se davek po uredbi z dne 27. 6. 1921, kolikor se pmouje po knjigah opravljenega prometa (A in a), pobere za tromesečje oktober, november in december 1921 v smislu uredbe, pravilnika in dosedanjih navodil. Pavšalni davek naj se izterja, kolikor je že odmerjen, samo za 1. 1921, ako pa pavšal še ni odmerjen, naj se odmera odgodi. Z odmero davka za 1. 1922 naj se po-čaka, dokler ne dospejo navodila na podlagi na novo izpremenjenega zako-na, po katerem se bodo dosedanji obrazci tiskovin zamenjali s prijavo, ki bo
zadostovala za vse primere. O tej brzojavni odredbi so se obvestila vsa davčna oblastva z naročilom, naj z javnim razglasom pozovejo vse davčne zavezance, da tekom 8 dni odpremijo davek po knjigi za IV. četrtletje 1921 in vlože prijavo B. Tiskovine za to prijavo se dobe pri davčnih uradih in trafikantih. Komad prijave B stane 1 dinar.
Promet.
Znižanje jadranskih tarifov. V špe-cijalnem tarifu tržaškega Lloyda za tovore iz Trsta in Benetk na Grško in Le-vanto itd. od avgusta 1920 (sivi zvezek) so bila pristanišča Burgas, Galac, Konstanca, Brajla, Odesa, Sulina in Varna prestavljena iz skupine IV. v tarifno skupino III. (Konstantinopel), s čimur se je morska tovornina znatno pocenila.
Nove tarife za tovorno blago v Italiji. S 1. jan. je stopila na italijanskih železnicah v veljavo nova tarifa za tovorno blago z novo klasifikacijo. Nova tarifa izkazuje napram stari močno redukcijo razredov. V tehnišk. pogledu je tendenca, doseči enostavnejšo strukturo. Omejene so kategorije po teži pri kosovnem blagu kakor tudi pri tovoriti po 5 in 10 ton po vzorcu švicarske klasifikacije. Pripomniti je, da je prišteti k temeljnim taksam, ki jih določa nova tarifa, kakor doslej pribitek, ki bo najbrž znašal do nadaijnega 300%.
Ustanovni občni zbor mednarodne trgovsko spedicijske in skladiščne d. d. »Orient« v Mariboru se je vršil v Mariboru dne 19. t. m. Clan pripravljalnega odbora g. Alb. Pečevnik je po pozdravu mnogoštevilnih delničarjev in državnega nadzornika g. vlad. tajnika A. Poljanca izvajal o važnosti ustanovitve delniške družbe »Orient«, ki bo ponos celemu trgovstvu in bo s svojo podružnico v Ljubljani in ekspoziturami v Beogradu, Zagrebu, Subotici, Bakru, Barošu, Rakeku in na Jesenicah pospeševala razvoj naše trgovine. — Pripravljalni odbor je sklenil interesno skupnost s Cehoslovaško v Pragi, kjer je udruženih 130 čehoslovaških špediterjev in poseduje nad 20 lastnih podružnic, med temi podružnice v Trstu, Hamburgu in vseh večjih inozemskih trg. centrih. Ce-hoslovaška je podpisala 3000 delnic. — Nadalje se je sklenila interesna skupnost s sped. tvrdko Avgust Dworschak na Dunaju, ki je pristopila z 1200 kom. delnic in ima v Avstrijski republiki več podružnic. Tako je družba raztegnila svoj delokrog od Adrije do Hamburga. Doseglo se je, da je tvrdka Miinzer v Zagrebu ukinila svojo podružnico v Mariboru ter prenesla vse tekoče posle na novo družbo. — Družba je dala na sub-skripcijo 10.000 delnic, podpisanih pa je bilo nad 11.000.
Donavski promet ustavljen. Vsled velikega ledu se je moral popolnoma ustaviti ves parobrodni promet na Donavi. Ustavil se je zato tudi promet med Beogradom in Zemunom, kakor tudi med Beogradom in Pančevo. Na parni-
ku »Prešern«, ki vozi iz Zemuna v Beograd se je zgodila nesreča; ostal je v sredini Donave in le s silo se je posrečilo pritegniti ga h kraju.
Naznanila trgovske In obrtniške zoornice v Ljubljani.
Ustanovila se je v Hannovru tvrdka
pod naslovom »Internationaler Welt-handelsdienst und Interessengemein-sehaft, Central - Bureau Deutschland; Hannover, Cellerstrasse No. 17. Njen namen je sklepati kupčije, ki spadajo v trgovsko in tehniško stroko.
Dobava, prodaja.
Dobava pšenične inoke. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 30. januarja t. 1. ob 10. uri dopoludne pri intendan-turi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija za dobavo 450.000 kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava brona. Ravnateljstvo drž. železnic v Sarajevu razpisuje dobavo raznovrstnega brona. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 20. februarja 1.1. do 12. ure opoludne. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava žice, pločevine in posod za mazanje. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo železne in jeklene žice, ocinkovane železne pločevine in posod za mazanje. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 25. februarja 1922 do 12. ure opoludne. — Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Odgomtev genovske konference. --
Gospodarska in finančna konferenca v Genovi, ki je določena na 8. marca, bo odgodeua do 8. aprila z ozirom na dejstvo, da je nemogoče do 8. marca zbrati ves za konferenco potrebni material.
Ukinjenje finančnih delegacij. Ministrstvo financ namerava v najkrajšem času, po odobrenju parlamentarnega odbora ukiniti vse finančne delegacije. Na mesto njih bo ustanovilo ministrstvo financ inšpektorat, ki bi izvrševal nadzor nad finančnimi inštitucijami.
Razdelitev koruze. Na temelju sklepov ministrskega sveta je ministrstvo za socialno politiko odredilo razdelitev koruze za pasivne kraje v Dalmaciji. V to svrho je odločilo gotove centrale: za severno Dalmacijo Šibenik, za srednjo Split, za južno Dubrovnik in za Boko Kotorsko Kotor.
ffilt Vse vrste umetnih gnojil
za slovenščino z večletno prakso se išče za takojšnji ali poznejši nastop. Prednost imajo oni, ki so vešči v knjigovodstvu in obvladajo srbohrvaščino. — Ponudbe s prepisom spričeval ter navedbo referenc na Parno veležganjarno Robert Dlehl, Celje, Slovenija.
ima vedno v zalogi po najnižji ceni
Anton Tonejc in drug, Maribor.
E/lNl
je najboljši pisalni stroj!
Ant And.
specljalna trgovina s pisalnim! stroji in pisarniškimi potrebščinami.
Samoprodaja pisalnega stroja »CONTINENTAL« za vso Slovenijo.
Lastn» delavnica za popravila pisalnih strojev vseh sistemov.
Maribor
Cenik in prospekt brezplačno.
Telefon 100 in 97
Iržnu poročno.
Kože in usnje. Dunaj:	Goveja	koža
750—800 K po kg. Telečja 6500—8000, svinjska 9000—10.000, ovčja strižena 1400—1500, nestrižena 1600—2000, kozja 2500—3000 K po komadu.Cene so le nominalne. Krupon 4500—5000 K. Plzen, Kč: kože volovje in od junic do 24 in pol kg 16.70, od 25—29 in pol kg 17.70—18, od 30-39 in pol kg 19.20— 19.30, od 40—44 in pol kg 18.80, od 45 do 49 in pol kg 16.70—17, od 50—54 in pol 15.50, od 55—59 in pol kg 14.50, od 60—64 in pol kg 13.50, od 65 kg naprej 13.50. Kravje kože do 24 in pol kg 16.20 od 35—39 in pol kg 16.20—16.80, od 40 do 44 in pol kg 18.30, od 45—49 in pol kg 15.80, od 50 kg naprej 15.80. Bikovske kože do 24 in pol kg 15.90, od 30— 39 in pol kg 16, od 40—49 in pol kg 12.80, od 50-59 in pol kg 10.20, od 60 kg naprej 9.90. Konjske kože 8.10, telečje kože, soljene, do 3 kg 52, od 3 do 4 kg 72—79, od 4—5 kg 107—109, od 5 do 6 kg 117—120, od 6 kg naprej 127.
, Borza.
Zagreb, devize: Berlin 158—161, Milan 1340-1349, London 1300—1310, Newyork kabel 308—309.50, ček 305— 307, Pariz 2515-2530, Praga 575—580, Švica 5900—6050, Dunaj 3.37—3.45, Budimpešta 44—44.25; valute:	dolarji
303—304.25, rublji 23—24, napoleoni 1070-1090, marke 155-162, leji 208-215, souvereign 1120, lire 1320, turške zlate lire 1100.
Jadranska banka 1075—1125.
Ljub. kreditna banka 920—925.
Slov. eskomptna banka 600.
Ljub. strojne tovarne in livarne 885.
Curih, devize: Berlin 2.60, New-york 5.14, London 21.72, Pariz 42, Milan 22.62, Praga 9.85, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.70, Varšava 0.16, Dunaj 0.14, avstrijske žigosane krone 0.08.
PTidatke za Nat. Reg. blagajne
kontrolne trakove, šekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
IS
Pripravljalni odbor za ustanovitev
Trgovske banke d. d. u Ljubljani
razpisuje službena mesta in sicer:
mesto ravnatelja, prokurista, internista, arbitražerja ter še druga uradniška mesta kot korespon-dentov, knjigovodij etc. ter mesto 1 sluge in tekača.
Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevki glede plače^do 10. svečana 1922 na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev »Trgovske banke d. d. v Ljubljani«, poštni predal št. 27.
gsaszisziszisusžig
vi
S
S
S
S
S
S
§
znamke ,MlKADO‘ brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
Tom vžigalic i Hi mi Mlin
Zahtevajte ofertel
§
s
g
g
s
TRGOVSBCa	BANKA	P, D.	V LJUBLJANI.
Vabilo na subskripcijo delnic.
Trgovci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni zavod, kateii naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v prvi vršti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, ter se naj v najkrajšem času razširi na teritorij cele Jugoslavije.
Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 28. novembra 1920 št. VI. 3388 dovoli! ustanovitev delniške družbe z imenom
Trgovska banka d. d. v Ljubljani
in so	bila	tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo	s sklepom z dne 11, januarja 1922 štev. 80/22 potrjena.
Po § 5 potrjenih pravil znaša delniška glavnica	10,000000 K in je razdeljena na 25.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K. Delnice se
glase	na	prinosca. Delniška glavnica se bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadalinih delnic.
Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno	glavnico po 10,000.000, katero oddajamo v javno subskripcijo i.	s.
25.000 delnic po 400 K nominale.
Ceno za podpisane delnice je pri subskri/ciji plačati v gotovini.	Delnice se stavlja na subskripcijo po sledečih pogojih:
1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroške.	2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922;
3.	Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. *	4. Reparticijo delnic izvrši pripravljalni odbor.	H
Rok za podpisovanje delnic '-e prične dne 20. januarja 1922 in neha dne 4. februarja 1922.	I
Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo fl mestne hranilnice, Orožnova ulica 2.
Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku. Subskribentom se bode o dodelitvi delnic poročalo. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkujočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
V	Ljubljani, dne 20. januarja 1922.
Dolenc Franc, lesni industrijalec, Škofja Loka. Arnejc Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana-Vlč. Gerkman & Lenasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & Faninger, veletrgovina, Maribor. Gajšek Martin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana. Hochnegger & drugovl, lesna industrija, Maribor. Hudovernik & Co., lesna industrija, Radovljica. Javornik Josip, lesni industrijalec, Žalna.
Ilc Ivan, lesni trgovec, Ribnica. Jug cS drug, lesna trgovina, Maribor. Dr. Irgolič Fran, industrijalec, Maribor. Dr Kobal Alojzij, Ljubljana. Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana. Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana. Koražlja Ivan, trgovec, Maribor. Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni industrijalec, Maribor. LUleg, Alojz, veletrgovec, Ljubljana. R. Lukman, veletržec, Ljubljana. Majer Fran, trgovec, Maiibor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medica Fran, veletržec, Ljubljana. Mencinger Tomaž, veletržec, Ljubljana. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Pinter & Lenard, veletrgovina, Maribor. Plvljakovič Nlcifor, car nsko in špedicijsko podjetje, Maribor. Pogačnik Anton, lesna industrija, Podnart. Pogačnik Franc, veletržec, 'Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni industrijalec, Jesenice. Ing. Rudež, grajščak in lesni industrijalec, Ribnica. Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški Potok. Sava, lesna industrijska družba, Ljubljana. Skaberne A. & E, veletržec, Ljublj tna. Sommbiichler Franc, gozdarski moj-:ter, Tržič. Šepec M. & E., veletržec, Maribor.* Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubljana. Schnideritsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Steple Ptter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janko, veletržcc, Liubljana. Tavčar Jože, veletržec in industrijalec, Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor. Valjak Gjuro, trgovec in restavrater, Maribor. Weixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Ve-
rovšek Jurij, veletržec, Ljubljana. Worsche Karl, veletržec, Maribor.
Lastnik : Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
„M O N TE C AT IN I “
Kemične tovarne, rudohspi in rafinerije žvepla. ^.I^ojisssss
Centrala Milano. Glavno zastopstvo Ernesto Pincherle, Trst. nudi po brezkonkurenčnih cenah:
(cvet) dvakrat rafinirano, v bombažnih vrečah p* 50 in 25 kg sledeče znamke:
Moliio 3 Stelle, 70 %
I. £xftra Trezna, 75-80 %
Ventiiafo Trexza, 85-90 %
“jS’«,-	za žveplanje sodov na trakili in vrvicah, v kosih za pa-
pirnice in tovarne vžigalic mleta žveplova ruda.
Modro galico 98—99 % navadno in tudi krN
stalni zdrob.
Dobava samo v vagonih, cene franko obmejna postaja Postojna. Za cene in pojasnila obrniti se je na zastopnika za S. H. S.:
J. SCHUSTER, Liubljana, Slomškova ulica štev. 14.
Brzojavke: Kolonialschuster, Ljubljana.
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. & E. SKABERNE
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo.
Kosta Novakovič
veletrgovina mavca
Ljubljana, Miklošičeva cesla 13.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
»CE-SlPSB
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni
■aMB«vAtiKeBaaB«fii(6K«««a»aih»»icatiMCi«^i
oajbolili ameriMi pisalni jtroi sedanjosti
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Uubllana, Gradis?« 10. Moderno urejeno poprnuiinlcn oseh pisalnih stroje«.
8 aaaaaaaBBaBaaaaaaaaaaaaaaa«BaaauaaBBaa«>aaaaBa»jaa*Btiaa»*B«aB»s»aa****BB«*<<aaij;iiii| »»»«?* aBaaaaaaaaaaaaaaa*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaatfsua»«»sas«avB»aKaaKaaB>i8>iB**
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in ku-lantno od trgovcev ustanovljena
.ORIENT' d. d. o Narinom, Meljsko cesto 12.
Telefon it. 90 in njena podružnica v LjuDUani, Sv. Petra cesta 27.