TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov TABOR je last in vestnik Tabora SPB. — Mnenja Tabora SPB predstavljajo članki, ki so podpisani od Glavnega odbora. Izdaja ga konzorcij. Predsednik: inž. Anton Matičič Urejuje in odgovarja uredniški odbor glasila: za lastništvo lic. Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič. TABOR is the voice of the Confederation of the United Slovenc Anticommunists. TABOR es el organo de la Confederacion de los Anticomunistas Eslovenos Unidos. — Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Composidon, diagramacion y armado: MAUV1LKO - Telcfax: 362-7215 Impresion: Tallcres Graficos VILKO S. R. L., Estados Unidos 425 (1101) Buenos Aires, Argentina, Tel. 362-7215/1346 Registre Nacional de la Propiedad Intelectual NQ 219.314. NAROČNINA: Argentina S 8.- Južna Amerika, Evropa in Avstralija 12 dolarjev; ZDA in Kanada 15 dolarjev (zračno paketi). Letalska naročnina za vse države 20 dolarjev (US). Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: Inž. Anton Matičič, Rio Colorado 18-6 (1686) Hurlingham — Buenos Aires — Argentina — Tel. 665-6654. KO II II II m 1 JI»ipiiil,_ POŠLJITE TABOR" PREBER ETE GA V DOMOVINO! i I p Svobodni sveta združite se! Za Boga, Narod, Domovino! Marzo-Abril 1992 Marec-April 1992 PAVLE KOGEJ Vaša žrtev ni zaman Govor v Rogu — 6. oktobra 1991 Prišli smo, da se poklonimo žrtvam komunističnega barbarstva. Kdo so ti fantje in možje, ki kot mrtve čete in bataljoni v tisočih leže po breznih na Rogu, v opuščenih hrastniSkih rudnikih, v jarkih in jamah na vseh koncih Slovenije? Dobro jih imajo v spominu njihove sestre (starSi so že pomrli), poznajo jih dekleta in žene, ki so z njimi drugovale v letih mladosti. Poznajo jih njihovi znanci. Predvsem jih poznamo mi, peščica preživelih, ki smo skupaj nosili uniformo slovenske domobranske vojske. Novi rodovi, rojeni med vojno in po njej, jih niso poznali. To je danes zrela generacija na višku in naša mladina. Vsi ti niso o domobrancih slišali nič dobrega. Vsa povojna desetletja so bili po uradni in stokrat Ponovljeni verziji le kvizlingi, izdajalci in nemški hlapci. Bil sem med njimi in sem jih dobro poznal. Naša enota je bil naš slovenski svet v malem: kmečki fantje, obrtniški pomočniki, dva učitelja in precej študentov doma iz podeželja, nekaj pa tudi Ljubljančanov. Masovno smo si za domobranstvo odločali po kapitulaciji Italije, ko je bilo slehernemu popolnoma jasno, da sc nacistični zveri nezadržno bliža konec. Zato jo absurdno govorjenje, da smo šli okupatorju na pomoč. Resnica je, da si okoliščin, prostora in časa za komunistično revolucijo nismo Izbrali mi. Res pa je, da so bile okoliščine za protikomunistične borce skrajno neugodne. Vsi, ki sem jih poznal, so bili sovražno razpoloženi do okupatorja. Veselili smo sc vsake zavezniške zmage, vsakega nemškega poraza. Bili smo zavedni Slovenci in veliki domoljubi. Poznali smo le lepo slovnsko pesem in slovensko govorico. Ljubezen in zvestoba do domovine je prepričljivo izpričana na preživelem ostanku našega eksodusa, ki je našel svoje zatočišče v Argentini. Njihovo zvesto slovenstvo, ki se prenaša iz roda v rod, je pravi čudež. Nepristranski raziskovalec bi dobil zanesljivo podobo teh mož in fantov iz zbirke predmetov, ki smo jih morali položiti na razgrnjene plahte pred naše rablje, ki smo bili prisiljeni še zadnjikrat do konca izprazniti naše žepe. Med mnogimi rožnimi venci in svetinjicami, ki so jih matere stisnile v roke sinovom ob odhodu, so bili razni molitveniki, spominske slike domačih in najdražjih, nekaj poročnih in drugih prstanov. Pa še na nekaj ne pozabimo — to je številčnost odločitve za domobranstvo. Osrednje torišče revolucije je bila Ljubljanska pokrajina, ki je imela takrat nekaj manj kot 300.000 prebivalcev. Dobrih 90% domobrancev je izhajalo iz te pokrajine (Notranjska in Dolenjska!). Če vzamemo iz prebivalstva segment moških od starosti od 17 do 35 let, lahko ugotovimo, da jih je v protikomunističnih formacijah sodelovala kar polovica. V mnogih farah pa je bil ta delež še pomembno večji. Absurdno bi bilo tej protikomunistični opredeljeni večini naroda očitati izdajstvo. Zato nam bo bolj razumljivo, zakaj so nekatere slovenske vasi po vojni moriji ostale tako rekoč brez moških, ki bi lahko nadaljevali rod. Praznina po izruvanih koreninah sc čuti še danes in se bo še dolgo. Manjka nam klenih, pokončnih, krščanskih narodnih mož. Življenja, ki jim je bilo v imeu ene najbolj nesmiselnih zmot tega stoletja vzeto nasilno, jim ne moremo vrniti. Moramo pa jim vrniti dobro imel, kajti bili so nadvse pošteni ljudje. Sleherno nasprotno zatrjevanje je neresnično. Da se sme še kar naprej širiti nekaznovano, je za slovensko demokracijo velika sramota. Vsi, ki poznamo resnico, moramo to resnico prenašati na novi rod, da se bo oblikoval v tako zavedne in poštene Slovence kot so bili ti, ki se jih danes spominjamo. Naj končam z verzi iz njim posvečenega sonetnega venca, ki je nastal po moriji leta 1946: Ne, ta žrtev vaša ni zaman, vaša kri zaman ni tekla tod, seme vaše bo prišlo na dan. Rast molitev naša bo dajala, žetev znova bo z morišč pognala, iz grobov bo temnih vstal nov rod. 50 Ivo Žajdela Celih 45 let so v Sloveniji pisali zgodovino zmagovalci. Po vsem tem, kar so ti naredili na svoji poti na oblast ter ob večnem utrjevanju svoje oblasti, je povsem jasno, da gre za skrajno potvorjeno zgodovino. Pisali so se obseženi zgodovinski pregledi in Številne monografije, pri čemer je bil uporabljen sicer skrben znanstveni aparat. Glavna značilnost tega zgodovinopisja pa je bila zamolčevanje legalitete nasprotne strani oziroma 5e huje, skrbno iskanje njenih najbolj negativnih prvin in kontekstov. V kolikor nasprotnik ni bil pobit ali pregnan v daljne čezmorske dežele, jo bil z represijo in neheno indoktrinacijo povsem potlačen v svojo zasebnost in preživetje. Šele po zlomu komunizma v evropskih državah so tudi v Sloveniji nastale okoliščine, ko se je lahko začelo pisati odkrito o vseh zamolčanih dogodkih in temah. Izrazito se je to pisanje pojavilo v spomladanskih mesecih leta 1990, ko je bilo v Sloveniji obdobje predvolilnih bojev. Takrat so se ponatisnile nekatere knjige, ki so tedaj veljale za popolnoma zatrto literaturo, kot na primer Črne bukve in Trilogija Vetrinje - Teharje - Rog. V tem času so o pobojih domobrancev leta 1945 ter o nekaterih množičnih grobiščih pisali tudi (bivSi) režimski časopisi. Takoj po volitvah sta bila opravljena dva pomembna dogodka: deloma je bilo odprto do tedaj najbolj varovano obsežno zaprto območje Kočevska Reka, v Kočevskem Rogu pa je bila izredno odmevna maSa za pobitimi domobranci. Po teh dveh dogodkih pa sc je zanimanje za naSo polpreteklost pri večini medijev skoraj povsem končalo. Izjema je bila le Demokracija, nato pa nekaj Številk Novega Jutra. ZGODOVINA DANES Indoktrinacija Resnica bo na Slovenskem Se dolgo imela trnovo pot. Danes povprečni Slovenec še vedno prisega na naslednjo shemo dogajanj v letih 1941-1945. Bili smo okupirani in razdeljeni od treh okupatorjev, ki so imeli namen Slovence raznaroditi. Stara jugoslovanska vojska se je v hipu sesula, slovenska oblast pa se je bolj ali manj podredila okupatorju, s katerim je sodelovala. Proti okupatorju in slovenski izdajalski gospodi se je uprla Komunistična partija Slovenije, ki je organizirala narodnoosvobodilno borbo. Izdajalci in kolaboracionisti so se borili proti NOB na strani okupatorjev. Po koncu vojne jih je zato doletela kazen. NOV je bila na strani proti- hitlerjevske koalicije in je zato dobivala od angloameričanov pomoC. Takšne slike je danes naučen povprečen Slovenec. Ta poenostavljena shema pa še zdaleč ni resnična, saj zamolčuje bistvo: da je Komunistična partija Slovenije, če je hotela priti na oblast, že poleti 1941 razglasila monopol nad odporom proti okupatorju ter že poleti in jeseni 1941 organizirala in začela z revolucijo - v času okupacije. Kje v Evropi si je kakšna politična stranka upala razglasiti monopol nad odporom proti okupatorju ter se iti še revolucijo (boj za oblast) v času okupacije dežele. Pri nas seveda ni šlo le za verbalne grožnje, da sc bo vsako organiziranje izven OF kaznovalo s smrtjo, ampak se je ta grožnja od vsega začetka rigorozno izvajala; vendar o tem podrobneje v nadaljevanju v posebnem feljtonu. Brez teh osnovnih dejstev ne more nobeden, ki resno piše o krvavem dogajanju na Slovenskem med nacifašistično okupacijo, razložiti, zakaj je bila pozno pomladi in poleti 1942 v Ljubljanski pokrajini organizirana vojaška protirevolucija oziroma samoobramba z imenom vaške straže. Od leta 1945 do leta 1990 so bile podvržene popolni ideološki indoktrinaciji omenjene „zmagovalčeve" sheme o narodnoosvobodilnem boju" cele generacije. Indoktrinacija je pokrila popolnoma vsa človekova obdobja ter vsa področja, od vrtca, osnovne šole, srednjih in visokih šol, sredstev javnega informiranja, delovnih mest itd. Propaganda je bila „večna", pokrivala je popolnoma vse, čas in prostor Slovenije, bila pa je tudi zelo „kvalitetna". Tako ljudem niti na „kraj pameti ni moglo pasti", da gre za veliko potvorbo zgodovine in vsakokratne sedanjosti. Le kako si kdo predstavlja, da ponatis nekaj knjig ter nekajmesečno pisanje (nezgodovinarjev) po časopisju zadošča, da sc bo v vednosti Slovencev karkoli spremenilo. Mogoče se je v vednosti povprečnega Slovenca spremenilo le to, da so bili povojni poboji „ncpotrcbni", „napaka", in „da sc z njimi ne strinjajo". Povod za slovenski medsebojni spopad pa so še naprej velika bela lisa v vednosti Slovencev, s čimer pa je nemogoče tudi objektivni odnos do celotnega dogajanja med vojno v Sloveniji. Skupščinska komisija Slovenska skupščina je leta 1990 ustanovila komisijo za raziskavo povojnih pobojev, dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Danes, leto in pol kasneje, moram na žalost reči, da bi bilo bolje, če te komisije ne bi ustanavljali, saj so ljudje od nje veliko pričakovali, hkrati pa so bili potešeni, saj naj bi ta komisija končno v resnici raziskala povojne poboje in še vse ostalo v zvezi s tem, saj naj bi kot komisija slovenskih oblasti imela dostop do virov in akterjev takratnih dogajanj. 2e to, da je komisija vztrajala, da medvojnih dogodkov ne bo raziskovala, niti v grobem, je postavilo delo komisije v nemogoč položaj, saj brez poznavanja medvojnih dogodkov in celotnega procesa organiziranja dela Slovencev proti komunistični revoluciji, razumevanje povojnih množičnih pobojev in „pravnodvomljivih procesov" ni mogoče. Ob tem je seveda treba priznati, da bi preučevanje medvojnih dogodkov vzelo komisiji preveč časa, vendar to 5e zdaleč ni nobena ovira. Komisija se je tako ujela v past. Danes je skrajni čas za Priznanje, da gre za veliko in dolgotrajno delo, za katerega pa ta komisija ni imela ne časa, 5c manj pa motivacije, saj so povojni poboji in /,pravnodvomljivi procesi" tesno povezani z medvojnim dogajanjem oziroma s komunistično revolucijo med in po vojni, s tem pa smo že blizu spoznanja, da bo celotna preučitev naše polpreteklosti sedanjo Se vedno veljavno podobo te preteklosti postavila na glavo. Edini pravi rezultat te komisije je, da so nekatere občinske komisije z enakim imenom vsaj v grobu popisale grobišča v svojem okolju, z akterji leh grobišč pa so takoj nastale nepremostljive ovire. Tako republiško kot občinske komisije so sestavljali ljudje, razen zelo redkih izjem, ki so bili za kakršnekoli rezultate povsem nezaintersirani. Republiška komisija je sicer Postavila enemu glavnih akterjev takratnih dogodkov Ivanu Mačku-Matiji vrsto vprašanj, vendar je dobila nazaj povsem brezvredne odgovore. Delo komisije so ovirali tudi nekateri člani komisije, ki so bili iz vrst komunistov (Jože Smole), ne nazadnje pa tudi njen nesposobni predsednik. Komisija je svoje delo tako klavrno končala. Bilanca njenega „dela " je samo velika škoda, saj je dajala prizadetim ljudem ves čas veliko upanje; Zaradi obstoja te komisije pa tudi marsikdo drug ni več raziskoval te Problematike, češ, saj imamo komisijo. Opravka smo imeli torej s klasičnim Primerom komisije, ki se ustanovi zato, da se nič ne reši. Tudi društvo žrtev komunističnega nasilja ne more prodreti pri svojem zavzemanju za po-ravnavo krivic. V veliki meri seveda zato, ker iz svojega angažiranja preveč 'Zrinja medvojno dogajanje na Slovenskem. Prav v tem obdobju pa so vsi poglavitni povodi, pa tudi vzroki, iz katerih izhaja (tudi) povojno revolu-rionarno nasilje nad političnimi nasprotniki. Kot da se komunisična revolucija iz let 1941-1942 tega društva ne tiče. Brez obravnavanja tudi tega °riobja bodo vedno naleteli na ovire tako imenovane „pravnc kontinuitete". Sedmega januarja letos je bilo v televizijskem Omizju rečeno, da nismo imeli svojega „nurnbcrškcga proces", in da smo zato ujetniki pravne kontinuitete. Seveda bi bilo na ta način laže obračunati z revolucionarnim pravosodjem, ga razglasiti za deloma zločinskega in ga s tem narediti za nelegitimnega, Vcndar se bo, kot kaže, stvari le treba lotiti drugače, bolj temeljito... Učbeniki in zgodovinopisje Veliko je bilo v preteklih dveh letih spraševanj, čemu „brskanje" po tej TABOR EO Marec-April 1992 30 temni plati našega življenja, ki je za povrh tudi že precej časovno odmaknjena, vsaj če jo gledamo iz današnje perspektive, ko imamo že tako več kot dovolj današnjih problemov. V zadnjem času se pojavlja celo mnenje, da so ljudje „siti“ te problematike. Vendar, te ugotovitve niso nobena posebna modrost, saj vsi vemo, da je ta problematika neprijetna, da imamo dovolj „svojih" današnjih problemov, in da je včasih celo za marsikoga morbidna. Vsi ti argumenti in tudi (proti)argumenti, ki jih bom navedel v nadaljevanju, so neke vrste davek oziroma nujna sestavina demokracije. Saj menda ne bom izrekel nobene posebne modrosti, če zapišem, da če koga ta problematika moti, je pač naj ne prebira, ker to seveda še ne pomeni, da ne zanima marsikoga drugega, in kar je zelo pomembno, da ne zanima večnega izpopolnjevanja in večne preveritve zgodovinopisja; zgodovinopisja kot stroke, ki je nenehno uporabljena na pomembnih področjih našega vsakdana. Kaj, če ne sedaj, ko prehajamo iz totalitarizma v demokracijo, ko zgodovino naše polpreteklosti pišemo tako rekoč na novo, bi morala biti zgodovina še kako v ospredju, saj so tu učbeniki, ki so kljub tolikokrat omenjanim vsakdanjim problemom (izgovorom) vsak dan v uporabi, tu so desetine zgodovinarjev in publicistov, ki se z zgodovino ukvarjajo profesionalno, tu je še vedno zaprt arhiv MNZ, Enciklopedija Slovenije je brez sprememb, popravljajo se — vsaj naj bi se — krivice iz preteklosti... Prav slovenski zgodovinopisci, razen zelo redkih izjem, novim spremembam (popolni odprtosti pristopov do problematike) ne sledijo. Ali tega niso sposobni, ali nočejo, je težko reči. Dejstvo je, da se slovenski zgodovinarji, ki so specializirani za obdobje okupacije Slovenije 1941-1945, nočejo pojavljati v javnosti, za kar so bili v zadnjem času večkrat naprošeni. Zaradi tega molka zgodovinarjev in medijev, ki se je spet zgrnil nad Slovenijo, se tudi področja, ki so tesno povezana oziroma celo odvisna od zgodovinske stroke, niso sposobna odpreti novim zgodovinskim spoznanjem. Najbolj viden je primer z učbenikom za zgodovino v osmem razredu osnovne šole, ki sta ga napisala Branko Božič in Tomaž Weber; ob tem učbeniku pa je nastal še nov učbenik Vojna in vojaška zgodovina Slovencev avtorja Janeza J. Švajncerja, ki je nekakšen oris za pouk domovinske vzgoje v enotah Teritorialne obrambe. Oba učbenika, še posebej pa prvi, sta popolnoma gluha na izzive novega časa. Učbenik zgodovine za osmi razred osnove šole so poleti 1990 tiskali v nakladi 7000 izvodov, poleti 1991 pa še dodatnih 9000 izvodov. Branimir Ncšovič, ki je novi urednik za učbenike zgodovine pri Državni založbi Slovenije, mi je v polemiki v začetku lanskega novembra cinično odgovoril, da je letos (1991) učbenik Zgodovine 8 vendarle doživel popravke, saj, „da je po novem bela garda razkrita kot okupatorjev sodelavec (prej razkrinkana) in da slika Fidela Kastra ni več na 154. strani, marveč na 150." Učbenik Zgodovina 8 je eno samo čaščenje komunistične partije, revolucije (!) in socializma, in menda mi ni treba posebej poudarjati, diskvalificiranje nasprotnikov komunizma. Enciklopedija Slovenije Tudi pri Enciklopediji Slovenije ni nič dosti bolje. Prvi Štirje zvezki so bili povsem v službi propagande komunistične partije, peti zvezek pa, ki je izšel novembra 1991, ni nič boljši: časti se partizanstvo s komunizmom, Nasprotnik pa je deležen prezira. Enciklopedija Slovenije je velik nacionalni projekt, saj bo moralo preteči še veliko let, preden si bomo lahko privoščili novo enciklopedijo. Sam sem konec leta 1990 Enciklopedijo Slovenije podvrgel ostri kritiki, vendar se zanjo noben ni zmenil, ne Mladinska knjiga kot založnica, ne ministrstvo za kulturo, ki je sofinanciralo tudi peti zvezek. Arhiv MNZ Več let smo upali na arhivske dokumente iz arhiva Ministrstva za notranje zadeve, vendar je bil ta arhiv težko dostopen celo za poklicne Zgodovinarje,, kaj šele za navadne smrtnike. Z volitvami spomladi 1990 ter s prihodom novega sekretarja za notranje zadeve, kamor ta arhiv spada, smo upali, da se bo odprl tudi ta arhiv. Več kot leto in pol po volitvah je v torn pomembnem arhivu vse ostalo tako, kot je bilo pod komunisitčnim režimom. V tem arhivu so številni zaupni podatki v Vosu, Ozni, Udbi itd., zato je Partija v tem arhivu, ki sploh ni bil dostopen zgodovinski stroki, ampak je dostopen le posvečenem, namestila najbolj zaupne ljudi. Ti isti ljudje brez kakršnegakoli nadzora tudi danes opravljajo „svoje delo" v tem arhivu. Le kaj počnejo? Že večkrat sem se zbal, da lahko pri vsakodnevnem prcgledo-Vanju arhivskega gradiva, le-to tudi uničujejo, če je za bivši režim preveč °bremcnilno. Že pred leti so ti ljudje napisali nekatere zgodovinske preglede 0 Vosu in Ozni, vendar so še ti danes nedostopni javnosti. Komunistična miselnost Bralec bo opazil, da besedo komunizem uporabljan kar pogosto. Moram r°^i/ da me zelo čudi, ker še danes marsikoga uporaba te besede v nega-fivnem kontekstu zelo moti, vendar se bodo tudi ti morali navaditi, da dojene stvari poimenujemo z njihovimi pravimi besedami, odpasti pa mora fi^i zakoreninjen strah pred uporabo te besede. Še vedno se večina zateka raie k drugim izrazom, ki niso tako direktni, kot so na primer boljševizem, ^alinizem, prejšnja oblast, prejšnji režim, socializem, besede komunizem pa se Se vedno bojimo, kot da bomo Sc vedno „kaznovani'', če jo bomo uporabljali v negativnem smislu. Pritisk indoktriniranc podzavesti je Se vedno zelo močan. Če sem do sedaj naStel nekatera institucionalizirana, celo bi lahko rekel, državotvorna področja, kot so učbeniki. Enciklopedija Slovenije in arhiv MNZ, za katera lahko trdim, da se, kljub padcu komunističnega režima, ni nič pri njih spremenilo na bolje, če pa se že je, pa skoraj ni vredno omembe, je prav tako pomembna miselnost na sedanji politični sceni in v gospodarstvu. Vemo, da se je komunistični kader vsidral na najbolj vitalnih področjih, kot na primer v bančništvu, zavarovalništvu, menedžerstvu, na Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri igrah na srečo, da sodstva. Šolstva, zdravstva ter raznih državnih služb sploh ne omenjam. Kot vidimo, te službe prekrivajo celotno življenje v Sloveniji. Ljudje po teh službah so bili preko več generacij mučenci ene same — partijske — resnice. Nekaj mesečno pisanje o zamolčanem delu naSe polpreteklosti, ki je seveda bistveno za razumevanje celotnega naSega življenja vsaj zadnjih petdeset let, za razumevanje sedanjih političnih, gospodarskih in socialnih situacij, ter seveda tudi za iskanje izhodov iz te (ne več?) vsesplošne krize, je mnogo premalo. Zamolčani del resnice se ljudi ni mogel prijeti, indoktrirano je vedno znova premagovalo nova dognanja. Kontekst celotnega medvojnega dogajanja, iz katerega izhaja vse povojno pa tudi sedanje, se ni mogel izoblikovati. To se vidi iz obnašanja naših zgodovinarjev, družboslovcev in seveda iz obnašanja cele opozicijske sfere, ki ni sposobna dajala konstruktivnih predlogov na izzive časa, sposobna je le kritizirati, ter, kar je najlažje, iskati „dcsničarskega nasprotnika". Kaj bi bilo bolj tragikomičnega kot zelo verjetna možnost, da spet komunisti, ki danes morajo nositi prenovljena imena (prenovitelji, socialisti, socialdemokrati, liberalni demokrati), prevzamejo reševanje socialne problematike. Ali se res nismo nič naučili iz zgodbe o velikem proletarcu in delavcu, ki so ga komunisti petdeset let skrajno manipulativno postavljali na oltar, hkrati pa na njegovih plečih vlekli vse najbolj gosposke privilegije, od lepih služb, plač, pokojnin, vikendov, razkošnih stanovanj, rezidenc, zaprtih območij...? Kako je pravzaprav bila polstoletna indoktrinacija huda, se lepo vidi pri nekaterih članih sedanje Demokratske stranke, ki so bili prej v večletni ! protikomunistični opoziciji, za katere smo pričakovali, vsaj po njihovem pisanju, da poznajo komunistično ideologijo in prakso do obisti, pa se sedaj kaže, da temu ni tako. Spomenka Hribar sc je že jeseni 1990, ko se je končal njen „projckt" Kočevski Rog, začela zavzemati za to, da pisanje o naSi polpreteklosti pustimo ob strani in sc začnemo ukvarjati s „scdanjostjo". Leto kasneje, novembra 1991, je Sla Se naprej, ko je izjavila, da je že dovolj pisanja o partizanih z negativne strani, in da bo sedaj začela pisati Se o Negativni plati domobrancev. Dimitrij Rupel je v drugi polovici lanskega leta izjavil, da nas Evropa z rchabilitiranjem kolaboracionistov z nacifaSiz-•Nom ne bo sprejemala. Odgovoril bi mu: Kaj pa „Evropo" sploh brigajo tovrstna naša razčiščevanja. Ta „Evropa'/ je 2e mnogokrat pokazala, kakSen odnos ima do Slovencev: konec vojne je na primer hladnokrvno predala v smrt več desettisoč Jugoslovanov, ?.e prej pa podpirala stran, ki je izvajala revolucijo (v času okupacije), po vojni pa s krediti podpirala komunizem. Pa tudi danes je jugoslovanska morija kaj dosti ne gane. Kje pa je ta Evropa kdajkoli imela posluh za to, kaj se je v Sloveniji v resnicic dogajalo med v°jno, zakaj se je moral velik del Slovencev na strani okupatorja boriti pro-H komunistični revoluciji. Taisti Rupel uporablja besedo revolucija tudi za današje politično dogajanje na Slovenskem („desna revolucija", in da je treba '11 v „boj proti njej"), s čimer izraz revolucija, ki je izraz za zelo težke stvari (revolucija je vojna, je pobijanje, je, skratka, skrajno in dolgotrajno nasilje Nad celimi sloji znotraj nekega naroda), popolnoma razvrednoti. V času največjih polemik o dogajanju med vojno pri nas so nasprotniki Novih razkritij na veliko prisegali na „zgodovinosko stroko", če5 da je le °Na edina sposobna kvalificiranega pisanja o komunistični revoluciji ter o Posledicah te revolucije. Seveda so vsi vedeli, da „stroka" tega Se lep čas ni sposobna narediti. Potem se je Strašilo z „rcvan5izmom", kar je imelo kar }CP uspeh, saj so se mnogi „čutili krive", da se res obnašajo revanSistično, 'N da to ni prav ter so se tako umikali. Celo mogočna spomenika Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja Sc vedno kraljujeta Ljubljani prav zaradi strahu, bo tisti, ki ju bo odstranil, označen za revanSista; prav tako je z grobnico "Narodnih herojev", ki Se vedno ni odromala na ljubljanske Žale. Slovenska Cerkev Se sedaj ne upa poiskati groba dr. Lamberta Ehrlicha ter prepeljati Posmrtnih ostankov Škofa Gregorija Rožmana v grobnico slovenskih Škofov 113 ljubljanskih Žalah... Take in podobne situacije današnjega časa bi lahko Našteval v nedogled. Večina ljudi danes govori, da danes, s temi mnogimi problemi, ki nas °bdajajo, ni čas za tovrstna razglabljanja. Vsi ti se seveda motijo. Za ugotovitev, zakaj je temu tako, bi bila potrebna psihološka Študija, v največji toeri pa gre za posledico nepoznavanja osnovnih zgodovinskih dejstev ter Njihovih vplivov na danaSnji čas. Omenil sem že, kako je z zgodovinsko ^roko danes (učbeniki, Enciklopedija Slovenije, arhivi), omenil sem tudi, vse javne službe postkomunistične Slovenije zaseda kader, ki je bil in-Nktriniran s komunističnimi znanostmi in resnicami. Danes pa se vsi na veliko čudijo, kako je mogoče, da se je vse zarotilo na primer) proti Peterletu (velika večina občil, parlament itd.), noben pa sposoben ali pripravljen priznati, da tej Sloveniji nismo povedali — tako ot bi morali — kaj je komunizem s to Slovenijo naredil in kakšne posledice t08a Sc vedno srečujemo na vsakem koraku. Tako so za ponazoritev tega zla človeštva v Sovjetski zvezi že pred leti, še v strogi komunistični diktaturi, strokovno arheološko izkopavali nekatera množična grobišča: Kuropatski gozd pri Minsku (102.000 pobitih), Damitski gozd pri ukrajinski vasi Bikovnaja. 240.000 žrtev v 17 grobiščih pri Kijevu, zapuščeni rudniki zlata v Čeljabinsku na južnih obronkih Urala, kjer so komunisti pobili preko 300.000 ljudi itd., s čimer so svojim ljudem, fotografije izkopavanj pa so obkrožile ves svet, vizualno (ne pa le verbalno, kot pri nas!) prikazali bistvo komunizma. Zgodovino protirevolucionarne strani je dosti težje pisati kot pa je to bilo z zgodovino komunistične revolucije. Po vojni je bilo pobitih okoli deset tisoč domobrancev, več tisoč domobrancev je bilo pregnanih daleč v čezmorske dežele, tisti redki, večinoma takrat mladoletni, ki so vendarle ostali in preživeli, so bili podvrženi vsakdanjemu boju za preživetje. Vladala je diktatura ene same resnice. Le v emigraciji je bilo napisanih nekaj del, pa še ta so nastala z velikim pomanjkanjem arhivov, ki so bili doma zapečateni. Nasprotno pa so imeli partizani in komunisti na voljo vse možnosti: dostop do vseh arhivov, množica preživelih prič ter zaradi popolnega monopola nad resnico prava „topla greda" za veličanje partije, revolucije, socializma, partizanstva. Šele danes se lahko lotimo raziskovanja „nasprotne strani", vendar pa to ni nič kaj dosti lažje, kot je bilo to pod režimom, saj so ostale žive le še redke priče, pa še pri teh je spomin zbledel, arhivi pa če že niso uničeni, so še vedno podvrženi strogi kontroli. O „topli gredi" pa seveda ne more biti nobenega govora, saj je zanimanje za zgodovino zaradi vsakdanjih problemov popolnoma prenehalo, kar se nam pa kot bumerang kaže na vsakdanji politični sceni. Komunisti so bili mojstri v propagandi in iz tega bi se lahko kdaj kaj naučili. Vsi „narodni heroji" in „spomcničarji" imajo še naprej izredno visoke borčevske pokojnine. Vlada ni na tem področju pokazala nobenega občutka za poštenost, ampak celo nasprotno, predsednik vlade je po volitvah leta 1990 večkrat časnikarjem izjavil, da zmanjšanje teh privilegiranih pokojnin ne bi nič povečalo ostalih štiristo tisoč. Na drugi strani pa se žrtve komunističnega nasilja zavzemajo za odškodnine ter za delovno dobo za čas preganjanj, pri čemer niso deležni nobenega pravega posluha, ker ni denarja za to. Zapostavljenost zgodovine v sedanjem času Danes se kakršnokoli pisanje o naši nerazčiščeni polpreteklosti vztrajno odriva na stran. Zgodovinopisje nima v tem ubožnem času nobene veljave, je „nebodigatreba". Ob tem pa se noben ne zaveda, da je zgodovina pomembni del družboslovja, da se z njo ukvarja tudi danes na desetine C O TABOR 0 0 Marec - April 1992 profesionalnih raziskovalcev, da ti nenehno pišejo raziskave in sinteze (npr. Enciklopedijo Slovenije), in ne nezadnje, da je zgodovina sestavni del učnega Procesa. Poznavanje naše polpreteklosti je temeljni kamen za popravo krivic (odzveto premoženje, delovna doba). Tudi to zapostavljanje zgodovine bi 'ahko obrazložili z že omejeno psihološko analizo, ki pa seveda ni toliko mišljena za „prenovitelje", kot za vse ostale. Saj je res, da sc bo zgodovina obdobja 1941-1990 v Sloveniji pisala Povsem na novo, vendar s stresom zaradi te ugotovitve ne moremo živeti v nedogled. Florijan Slak Fašisti, nacisti, komunisti, ■ t I" Ir V ^_ ” . * ” ^ „Svojčas zagnan Hitlcrjugend — sedaj bombardira Slovenijo" Pod zgornjim naslovom je prinesel „Naš tednik", glasilo koroških Slov-°ncev (Celovec), 5. julija 1991, sledeči članek, ki je za vse Slovence zelo ^nimiv in zanimivo bi bilo vedeti, če so ga ponatisnili slovenski časopisi v l°veniji in izven nje. (Op. pisca): Komunistični admiral JLA Stane Brovet Brovetov sošolec dr. Marko Dumpelnik: „Že v gimnaziji se je obnašal kot militarist" j. bombardiranje in drugi agresivni vojaški napadi na Slovenijo in njeno l^dstvo povzroča nepopisno gorje, številne človeške žrtve ter ogromno 8cspodarsko škodo. Med tistimi, ki nosijo za to početje glavno odgovornost, ^di Slovenec (!) Stane Brovet — namestnik beograjskega (zveznega) mmbnega ministra in admiral Jugoslovanske „ljudske" armade (JLA). ane Brovet je 1943-1945 obiskoval gimnazijo sprva v Celovcu in nato v dlstatu. Kot dijak je bil naravnost zaljubljen v HJ-uniformo; to nam je P°'vedal njegov nekdanji sošolec dr. Marko Dumpelnik. . Dr. Marko Dumpelnik, doma iz Štebna v Podjuni in nekdanji vodilni ^nkcionar NSKS, je leta 1941 začel obiskovati gimnazijo v Celovcu. Urad-0 Se je gimnazija imenovala „Oberschule fur Jungen". Leta 1943 je kot tretjeletnik vstopil v to gimnazijo tudi Stanc Brovet, katerega starši so živeli v Domžalah. V istem letu so se morali dijaki in njihovi učitelji (zaradi stalnega bombardiranja Celovca) preseliti v Millstatt. Naselili so jih v hotelu Marchetti. Tam se je odvijal pouk, tam so bivali dijaki in profesorji — vse pa je bilo pod nadzorom „Hitlerjugend". „Hitlerjugend" je bila mladinska organizacija, ki se je zavzemala za t.i. „Wehrertuchtigung" ter „brezpogojno vdanost firerju". Člani HJ so nosili posebno uniformo — rjavo srajco, črne hlače, bele dokolenke, črno kravato, na strani pa nož s kljukastim križem. Sedanji admiral JLA je bil eden redkih dijakov, ki so z navdušenjem nosili to hitlerjansko uniformo. Dr. Marjan Dumpelnik: „Nosil jo je, če jo je le mogel; tako v prostem času, pa tudi ob nedeljah. Ko jo je oblekel, je bil naenkrat ves spremenjen, tako da ga skoraj nisem več prepoznal. Njegov izraz je bil strog, obnašal se je povsem militaristično. Moram reči, da sem se ga v uniformi skoraj bal." Ali je bil Brovet že pred svojim prihodom na Koroško član HJ? Dr. Dumpelnik: „Gotovo, saj nam v šoli niso delili uniform!" Dr. Dumpelnik je bil v Millstattu leto in pol, nato pa je pobegnil domov v Šteben. Stane Brovet je ostal do konca vojne. Po vojni se nekdanja sošolca nista več srečala. Na vprašanje, kako ocenjuje Broveta sedaj, ko je dal povelje z bombami in s tanki okupirati Slovenijo, je dr. Dumpelnik odgovoril: „Brovetovo ravnanje je fašistično. Postaviti bi ga morali pred vojaško sodišče!" Janko Kulmesch Že pred veliko leti sem nekje zapisal, če bi slovenska politično-ideološka emigracija (pravilno: njena vodilna „smetana") javno pogledala v biografijo vodilne komunistične buržuazije , bi odkrili tisto, kar so v resnici bili, ali iz kakšne politično ideološke vrste izhajajo, ko zlivajo vsebino svojega gnilega žolča po svojih nasprotnikih, ki so jih producirali sami. Odkrili bi točno to, kar nam odkrije g. dr. Marko Dumpelnik. Sedaj, ko se je podrla komunistična struktura, ponovno prebarvana komunistična, prej fašistična buržuazija hoče obdržati stare privilegije in ponovno presedlati. V letih 1941-45 so presedlali iz fašistično-nacističnega konja na komunističnega. Po 50 letih so zopet presedlali iz komunističnega konja na „demokratičnega"; vedno pa z istim ciljen, jahati na hrbtu proletariata - naroda. Kakor so pred pol stoletja fanatično nosili fašistično-nacistične uniforme, tako danes nosijo komunistične. In če bi zmagala Hitler in Mussolini, bi opravljali isto zločinsko delo nad svojim narodom, ki so ga opravljali v preteklosti in danes. Za tiste, ki so zavestno, ali podzavestno služili tem vojnim in povojnim zločincem, bi bil že skrajni čas, da bi priznali: Zmotili smo se! Nasedli smo! Obljubili so nam privilegije in raj na zemlji... Mnogi so bili nagrajeni in so in Se vedno živijo kot izkoriščevalci ljudskih množic! Toda drugi Se vedno blodijo v prividih in iSčcjo izhod iz puSCave. Tudi odkritje množičnih grobov jih ne resi fantazije... In narod? NjcgoS bi rekel: „Stoko moja!"... Tine Velikonja UMRLIM ZA DOMOVINO Isllisillžillllll Govor predsednika Nove slovenske zaveze ob počastitvi spomina za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu, dne 6. oktobra 1991. Na tem svetem kraju smo se zbrali, da bi počastili spomin na skoraj v celoti pomorjeno slovensko domobransko vojsko, katere večji del leži v breznu poleg nas. Spominjamo se tudi vseh drugih, katerih smrt je povezana z državljansko in komunistično revolucijo in nimajo groba. Vendar ima le pomor domobrancev mitične razsežnosti, saj so sv njem vse prvine mogočne groze, tu je množičnost, izjmna krutost, tu so mladi ljudje, brat brata, tu je zaukazani molk 45 let.Razvil bi neko misel: V Chestertonovi zgodbi Znamenje zlomljenega meča, je ta pogovor: „Kje bo pametni skril kamenček? Na peščeni obali. In kje list? V gozdu. In če gozda ni, bo zasadil drevesa. In kje bo skril mrtvi list? V mrtvem gozdu. In če bo hotel skriti truplo, bo pripravil poljano trupel." Večino so po poboju skrili dvakrat. Prvič tako, da so jih zmetali v jame in brezna na skritih krajih. A ker pride vse na dan, so prišla na dan tudi ta grobišča, in ob najbolj pomembnem stojimo danes. Vendar so jih skrili še drugič, tokrat kot osebe, da so posamezna trupla skrili v gomilo z ostalimi. Žrtve so umirale polgole kot Kristus na križu. Na njih ni ostalo nič, po čemer bi jih lahko prepoznali. Nikoli ne bomo mogli izvedeti, kje je kdo obležal. Tako dokončno in nepopravljivo so izgubljeni, da jih ne morejo najti niti njihovi ubijalci. Na ljubljanskem pokopališču stoji kenotaf, posvečen žrtvam dahavskih procesov; kenotaf je nagrobnik s praznim grobom. Čeprav vedo, kjc so jih pustili, jih ne morejo najti, pa čeprav bi jih iskali z lučjo pri belem dnevu in je edina razumna razlaga, da so jih pomešali med žrtve prejšnjih pobojev. Kdo so ti možje in fantje, ki počivajo v tem breznu in kakšno je njihovo sporočilo? Slovenski katoličani, vključeni v Slovensko ljudsko stranko, so že 1.1918 spregledali, kam so prišli, in da to ni tista Jugoslavija, v katero so hoteli. Odtod njihov avtonomizem, ki naj bi jih vodil v suvereno Slovenijo. Slovenci smo bili na najboljši poti, da postanemo v nekaj desetletjih suverena demokratična država v zvezi z drugimi državami na ozemlju sedanje Jugoslavije, z uspešnim gospodarstvom kot drugod po Evropi. Vse to je okupacija postavila na glavo, ne pa Zelje naroda po svobodi in samostojnosti. Ljudje, ki tu ležijo, sc niso borili samo proti temu, da bi Slovenci po konCani vojni v komunizmu zgubili politično, kulturno in duhovno svobodo, ampak tudi za to, da bi Slovenci kot narod zaživeli samostojno življenje. V resnici, ko stvari do kraja premislimo, smemo ali celo moramo reči, da so domobranci kljub drugačnemu videzu prva slovenska vojska, ker se je borila za zgodovinske interese slovenskega naroda. Borila se je za socialdemokratsko, za liberalno, kršCanskodemokratsko Slovenijo. Hotela je, da Slovenci ostanemo v svobodni Evropi. Danes dobivamo Slovenci svojo državo, pred našimi očmi se uresničuje to, za kar so se borili ti, ki ležijo v breznu pred nami. Kako bedno in krivično je torej, da je pri nas veCina še vedno v zadregi, kadar izgovori njihovo ime. Dolžnost in naloga nas vseh je, da se bodo imena teh Častivrednih mož in fantov izgovarjala s spoštovanjem. Kadarkoli bo slovenski narod stopal v bran bodisi za kulturno ali politično samobitnost, se bo moral sklicavati nanje, Cc bo hotel živeti v skladu s svojo zgodovino. Naloga slovenske države in nas vseh je, da jim uredimo zadnje bivališče, kamor bodo s spoštovanjem in sveto grozo prihajali tudi naši potomci. Naj počivajo v miru! •X*X'X*X'X*X,X*Vv*X*VX,X*X»X'!,!’X’X,!»X*V*V'V'V,V •X,X*X,X’X,X*X*Xv*X'X,X Ko je slovensko domobranstvo sredi ruševin in krvi zahrbtnega naskoka mednarodne komun istične zarote na naš narod uresničilo vsenarodno revolucijo novega Slovenca, je prižgalo plamenico miselnosti, ki poslej sveti svobodnjakom širom zemeljske oble v njihovem boju za Boga - Narod - Domovino! Vkljub temu, da se tema sodobne zmede pojmov vsak dan bolj redči, tem bolj jasno sveti vsemu človeštvu ideja, za katero so padli naši junaki: Bog - Narod - Domovina! Razmišljanje o nekomu — 25 let pozneje (Ob 75-letnici dr. Stanka Kocipra) Čas hiti...! In jc res! Čas hiti...! 25 let je Zc, kar smo ga ob njegovi petdesetletnici rojstva obdelovali v „Taboru". Takrat, in pa Se deset let pozneje, pa Se drugih deset let za tem. Danes — Se pet let kasneje — smo kar samo po sebi dolžni posvetiti nekaj skromnih vrstic petinsedemdesetletnici dr. Stanka Kocipra. Ne samo, da čas hiti, tudi spreminja se! Niti slutili nismo, da se bo življenje v svetu obrnilo v smer, kakor to sedaj sodoživljamo. Sicer smo se borili kar od vsega začetka — ali pa še poprej — z vsemi razpoložljivimi in dosegljivimi sredstvi: s peresom, z govorom, z orožjem, pa zopet s peresom in govorom proti vseuničujočemu komunizmu. A vse nas je presenetila časovno Sc nepričakovana prekinitev komunističnega obvladovanja sveta. Izginili so kar preko noči iz svetovne politike. Toda njih dediščina je težko breme za vse, ki stremijo k tako zaželeni svobodi, kateri so v oviro v glavnem oni sami, kajti pol stoletja komunistične indoktrinacije ni Slo kar tako mimo njih. Pred letom dni smo ponatisnili Studijo Melite Forstnerič HajnSek (Tabor 91, St. 3-4) „Preklctstvo Rupnikovega zeta", katera dovolj točno podaja njegovo življenje in literarno delovanje. Kar se pa njegovega političnega in Se posebej protikomunističnega delovanja tiče, je pa ta Študija močno pod vplivom komunističnega vscuničujočega izrazoslovja in očitkov ter enostavno zamolči pretežni del tega dr. Kociprovega dela. Celo njegova poroka izzveni kot očitek in nekako vzrok njegovega dela pri Slovenskem domobranstvu, pa čeprav se je poročil le tri mesece pred koncem vojne! Kdor bo nekoč v prihodnosti raziskoval in opisoval nas čas,čas okupacije in revolucije, pa tudi čas zdomstva in njegovih dejstvenikov, bo moral ugotoviti, da je med nami bil nekdo, ki je premočrtno vztrajal v svoji protikomunistični borbi in katere značilnosti je tudi mojstrsko vnesel v svoje literarno delo. Ta nekdo jc dr. Stanko Kociper. Ob njegovi Šestdesetletnici smo zapisali, kar velja tudi danes in vedno, da je misel dr. Stanka Kocipra bila vedno čista kot zlato, ker jo sestavljajo plemenite, v ognju prekaljene prvine, katere je še kot mlad , neizkušen, a posten gorički čehak zaklical: Za Boga, Narod, Domovino! Ko je dopolnil svojih sedemdeset let, smo med drugimi napisali, da kako je težko biti in ostati zvest... A kako neizmerno je lahka vest, kadar je človek TABOR CO Marše-April 1992 00 — vsem mogočim očitkom navkljub — zvest sebi, zvest svojim mislim, zvest resnici! Ob isti priliki smo tudi poudarili, da je dr. Stanko ostal vkljub vsem možnim nasprotjem slovenski domobranec in trden kot je, tega nikoli ne bo spremeneil in ne bo nikdar klonil. Ve in zaveda se, da v tej borbi ni osamljen. Skupaj smo in skupaj hodimo po poti naSih nepozabnih borcev, ki so vsemu svetu o pravem Času pokazali pot, po kateri mora hoditi narod, Ce hoCe biti svoboden. Na5a pot je pot borcev za Boga, Narod, Domovino! Tabor je tej poti ostal zvest, prav tako kot dr. Stanko! Dragi domobranec dr. Stanko Kociper! Ob Tvoji sedemdesetletnici smo Ti darovali zvestobo za zvestobo. Kaj naj bi bilo lepše darilo med nami? Zato naj Ti danes ponovimo isto darilo in prosimo Vsemogočnega, naj Te še dolgo ohrani med nami in za veCne ideale Bog - Narod - Domovina! Tvoj „Tabor" Mogoče jo varati nekatere vedno, ali nekaj časa Nace Frančič vse. M pa mogoče varati vseh vedno. Abraham Lincoln SPOZNANJE Preteklo leto sem prejel od moje sestrične Tončke M. božično voščilo in dobre Zelje za leto 1992. Kot mlado dekle je Tončka nastopila težko službo učiteljice v daljnem Bitolju - Makedoniji. Pozneje se je vrnila v Slovenijo in se posvetila pisanju učbenikov za višje razrede osnovnih šol. Sedaj pa že nekaj let uživa zasluženo pokojnino. Svoje pismo začenja takole: „Pišem Ti na dan, ko smo skozi 45 let morali praznovati »Dan republike Jugoslavije«, zdaj pa ga ni več, ampak je Skupščina sprejela predvsem drug koledar praznovanj. Od dosedanjih je ostalo le dvodnevno versko leto, 27. april kot dan upora proti okupatorju in prvi maj. Priznali so dvodnevni božič , veliko noč, binkošti, 15. avgust in prvi november. Državni prazniki pa so 26. december - plebiscit in 28. junij - dan razglasitve neodvisnosti. Na seznamu praznikov me je neprijetno presenetil 27. april, dan upora proti okupatorju. Kakšnega upora proti okupatorju? Resnici na ljubo, bi se moral ta dan imenovati dan izdajstva jugoslovanskih komunistov nad lastno domovino; saj so prav oni bili tisti, ki so jo pomagali okupatorjem unič- iti. Najboljši dokaz tistega izdajstva so besede vrhunskega komunista Borisa Kidriča, ki je pribil, da je treba ta jugoslovanski nestvor uničiti". Isti Kidrič je nekaj let pozneje izjavil, da je treba belo gardo „fizično uničiti", kar sc je junija 1945 tudi zgodilo. Perverzni Kidrič in njegova prav tako perverzna družba so tedaj postali resnični kolaboracionisti obeh okupatorjev vse do konca druge svetovne vojne. Herezija, ali kriva vera ni nov pojav v zgodovini človeštva. Arianizem, komunizem in še druge so skozi dolga desetletja zapeljevale ljudi, ki so hrepeneli po sreči a je niso našli. Marksizem in leninizem sta človeštvu obljubila raj na zemlji, a je na mesto tega nastal pekel v sami Sovjetski zvezi, ki je doma komaj po 73. letih njenega nastanka ni več. Noben narod ni ustvaril svoje kulture čez noč, ampak jo je gradil skozi stoletja. Tudi mali slovenski narod, čeprav vedno ogrožen od zunaj, jo je zmogel ustvariti in se povzpeti na visoko kulturno raven. Imeli smo celo vrsto kvalitetnih pesnikov in pisateljev, ki so bogatili naš jezik in nam krepili narodno zavest. Mnogoštevilne cerkve in znamenja nam pričajo o vernosti naših prednikov, številni so bili tudi gradovi, ki nas spominjajo na fevdalno dobo, ko je slovenski kmet — tlačan na svoji zemlji — služil tujim gospodarjem. Vse to in še drugo tvori našo kulturo. Komunisti so mnogo teh kulturnih spomenikov uničili in po prihodu na oblast posejali našo deželo z rnaliki, ki naj bi bili češčeni kot osvoboditelji. Za komuniste se naša zgodovina, kultura, znanost in umetnost začenja šele po letu 1945. V šoli so nas učili, da je bila slovenska preteklost suženjstvo, zato nevredna spomina. Dolgo let bo preteklo, preden bodo Slovenci odstranili iz svojega panteona malike in spoznali, da jih OF ni osvobodila. Potrebna bo temeljita katarza ali očiščevanje vsega, kar je naše ljudi zastrupljevalo skozi pol stoletja. Prerekanje demosovcev v Skupščini za oslovsko senco, kot običajno, komunisti izkoriščajo v svoj prid. Tako ali podobno so pred 50 leti storili z voditelji slovenskih demokratskih strank, ki so tekmovali, kdo od njih bo imel več oblasti. Če bi sc demosovci zedinili v osnovnih vprašanjih in nastopili bolj energično, bi sc to no zgodilo. V zahodnih deželah so sodišča, katera ljudi z zločinsko preteklostjo sodijo po zakonu in jim odmerijo Zasluženo kazen. V Sloveniji izgleda, da je sodstvo še vedno v rokah komunistov. Matija Maček in njegovi rablji, krivi roškega genocida hodijo svobodni po naših trgih, mestih in vaseh. Dokler bodo Pogačnikove zvezdice svetile na slovenskem grbu, ni upanja na velike spremembe. Vendar nas vse to in še drugo ne sme storiti malodušne. Žarek svobode, ki je posijal nad našo domovino, ne sme in ne bo nikoli ugasnil. Zanj je umrlo mučeniške smrti dvanajst tisoč slovenskih domobrancev, katerih tudi ne smemo niko-h pozabiti. Ko bomo Slovenci dokončno spoznali zmotno in goljufivo OF in za Vedno pokopali „Smrt fašizmu — svobodo narodu" ter na mesto tega postavili večne vrednote ljubezni, ki so Bog - Narod - Domovina, bomo dosegli resnično svobodo, katere si srčno želimi in veselimo. TABOR CC Marec-April 1992 Ppolk. Emil Cof - 80-letnik Nekdanji poveljnik StiSkega udarnega bataljona Slovenskega domobranstva, podpolkovnik Emil Cof, jc 18. januarja letos dopolnil 80 let življenja. Svoja mlada leta je preživel v Kranju in nato v vojni akademiji v Beogradu. Pozneje se je izšolal Se v geodetski šoli in postal geodetski kapetan II. razreda. Med okupacijo mu jc uspelo priti v Ljubljano in jc bil s svojimi stanovskimi prijatelji na strani Draže MihajloviCa. Po znani komunistični mahinaciji je bil skupaj z drugimi interniran v Gonarsu. Ob ustanovitvi Slovenskega domobranstva je bil pomočnik stotnika Dejana Suvajdžiča in je po njegovi nenadni smrti postal poveljnik tiste prve domobranske postojanke v Ljubljani. Ob umiku je bil postavljen za poveljnika I. Slovenskega polka. V Vetrinju je svoje podrejene pravočasno obvestil o predajanju v Titovino in vsem nasvetoval, da se preoblečejo in razbežijo. Tako je mnogim domobrancem rešil življenje. Ob visokem življenjskem jubileju mu „Tabor" iskreno čestita! V letošnjem februarju sta Sc dva naša soborca in prijatelja obhajala svoj živlenjski jubilej: Razinger Blaž, ki živi v Bariločah, jih je dopolnil 70 let, a Košir Jože, ki živi v San Martinu pa kar 80 let. Oba sta še krepka in jima želimo, da taka ostaneta med nami še mnogo — mnogo let. Konzorcij „TABORA" in TABOR ZDSFB želijo vsem slovenskim protikomunističnim borcem, sotrudnikom, dobrotnikom, naročnikom in bralcem vse blagoslove božje za PRAZNIK VSTAJENJA, ki naj bo nam vsem simbol upanja v naše vstajenje za BOGA - NAROD - DOMOVINO Nikolaj Tolstoj (Nadaljevanje) Tri tedne prej je Addis bolj jedrnato in prepričljivo povedal tole: „Predaja Slovencev in drugih Titovi vojski po Osmi armadi v Avstriji je bila grozna napaka. Vendar je to bilo popravljeno takoj, kakor hitro je bilo sporočeno glavnemu štabu. Vendar, približno teden dni proti koncu maja so britanski vojaki te nesrečne može vračali čez mejo, da jih je Titova vojska poklala." John Colville je bil bolj odkrit. Zahteva, „ker je dejanje nečastno, mora Vojni urad preiskati, kdo je neposredno odgovoren za predajo teh nesrečnih Hrvatov v mučno in gotovo smrt, ko so o tem vprašanju še odločali na višjem mestu." Potem dodaja: „Mislim, da ne moremo drugega, kot priznati, da smo naredili veliko napako, in da stvar ni posebno lepa za oficirje, katerih sc neposredno tiče. Nima smisla skrivati dejanja, katerega ni mogoče zagovarjati." Colville je bil na primernem položaju, da je razumel, kako sramotni so bili ti dogodki. Ko se je to godilo, je bil osebni tajnik prime ministra in je kot tak vedel, da vlada ni dovolila repatriacij. Pred kratkim je dejal: Maja 1945 sem bil še vedno na številki 10 in se ne spominjam nesrečnega dogodka, ko so bili četniki iz Avstrije vrnjeni Titu. Tudi nisem napravil v svojem dnevniku kakšne opombe; zato mislim, da o tem nismo bili obveščeni. Soglašam z vami, da je zelo neverjetno, da bi Alexander potrdil predajo; to bi bilo čisto proti njegovem značaju. Če je bil za to odgovoren Harold Macmillan, dvomim, če bomo to kdaj zvedeli, ker takih naredb niso zaupali papirju, in je jasno, da C.O.S., F.O. ali številka 10 niso bili obveščeni. Dvomim tudi, da bi general Keigthlcy naredil ta korak brez dovoljenja višjih oblasti. Leto dni po izvršeni predaji je moral Colville odgovoriti na drugo poizvedovanje o stvari, ki je povzročala vedno večjo zadrego. 15. maja je gibraltarski škof dr. Harold Buxton pisal profesorju Douglas Savory-ju, članu parlamenta in priložil kopijo pisma svojega nečaka Francisa Scott-a, ki je služil kot častnik v Border polku — pravzaprav, kot me Mr. Scott danes obvešča, v Second Lothians and Border Horse. Škofa je nečakovo poročilo zelo prizadelo in je prosil Savory-ja, naj se o stvari pozanima v Zunanjem uradu. Del Scottovega temu odgovarjajočega pisma se glasi: Ob koncu vojne sem bil na Koroškem (Scott pravi, da je to vas Sitters-dorf) na jugoslovanski meji, kjer smo pazili na Tita. Čez mejo so prihajali vseh vrst begunci pa tudi veliko Titovih agentov, ki so skušali prepričati tamkajšnje Slovence, da bo za Koroško bolje pod Jugoslavijo kot pod Avstrijo. Prihajali so tudi Nemci, vendar so me najbolj zanimali Četniki. Ti so spet postali bolj poznani z obsodbo MihajloviCa. To so bili ostanki stare jugoslovanske armade, ki so z našo pomočjo nadaljevali boj proti Nemcem. Sredi vojne — kot zdaj izgleda, pod sovjetskim pritiskom — smo stopili na Titovo stran. Od tedaj naprej so komunistični partizani postali številčnejši kot Četniki in tudi bolje oboroženi. NajvcC svojega Časa so porabili za to, da so napadali in pobijali Četnike, katerim je Britanija še pred kratkim Časom pošiljala naše rusko orožje. Ko smo mi prišli, so se še bojevali. Seveda mi nismo smeli prestopiti meje, vendar je bilo med begunci veliko Četnikov, ki so bežali Cez mejo, in ni dvoma, da bi partizani ustrelili vsakega, ki bi ga dobili, Ccš da so se borili za Nemce. Ukazano nam je bilo prijeti vsakega Četnika, ki pride Cez mejo, ga razorožiti, potem pa smo morali zelo paziti na to, da ne zvejo, kam bodo poslani; nazadnje so bili na drugem kraju meje razoroženi predani komunistom, katerim so pravkar ušli. VeCini od nas se to ni zdelo pošteno, a kot vojaki smo se morali pokoriti ukazom, za katere so nam rekli, da prihajajo iz VVhitehtall. Nekaj od prizadetih ljudi sem zaslišal, Ce so govorili nemško ali italijansko in, kjer je bilo mogoCe, sem navedel, da ima važne informacije in ga je vredno zaslišati. Upal sem, da bo to možnost, da ne bodo vrnjeni. Vsi so bili gotovi, da jih bodo komunisti postrelili, Ce jih pošljemo nazaj. Ti, katere smo vraCali, so britanske vojake prosili, naj jih raje postrele, kot pa izroCe. Neki zelo izobražen Častnik mi je pripovedoval, da je bil profesor filozofije na zagrebški univerzi, pozneje pa kapetan v vojski. Dal mi je poročila, o katerih smo se pozneje prepričali, o množičnih umorih Četnikov in drugih kraljevih vojakov, katere so komunistični partizani po koncu vojne pobili... Upam, da nisem prcveC pristranski, vendar enakega mnenja je bila vcCina socialistov v moji Četi, in politika, kot smo jo poznali doma, se ne briga za stvari, ki se gode drugje. Najbolj me je bolelo to, da naša država izroCa preproste ljudi, ki so med vojno delali, kot se jim je zdelo prav; med njimi so bili tudi naši zavezniki, pa naj jih izroCamo v smrt, ko smo imeli priliko, da jih rešimo. V pismu svoji materi iz tistega Časa Scott o tem profesorju iz Zagreba pravi: „Ko sem z njim konCal zaslišanje (v italijanščini), je odpel svoj raztrgan jopic in me prosil, naj ga raje ustrelim, kot da ga pošljem nazaj, kakor bi moral. To je bilo zelo pogosto in so v resnici tako mislili." Ta škof je bil takrat v resnici v skrbeh za usodo Četnikov. Čctniški oficir, M. S. Stankovič, ki je bil vrnjen iz vetrinjskega taborišča, pa je pozneje ušel, se je po vojni spoznal z dr. Buxtonom: V Času tragičnih dogodkov v Vctrinju je bil ta škof v Rimu. Zelo zgodaj je zvedel, kaj se je tam zgodilo, in je takoj hitel v Cascrto, da bi govoril z Alexandrom. Škof je ostro protestiral in je opazil, da je Alcxander z njim 68 soCustovoval in ga razumel. Macmillana ni niti omenil, rekel pa je približno takole: „Vladni stroj je zelo težko ustaviti, ko se enkrat premakne v določeno smer." Profesor Savory je Škofovo pismo poslal na Zunanji urad — pa so uredili, naj pride tja osebno na razgovor. Churchillov tajnik, John Colville, mi je 30. maja napisal: Cibraltarski Škof je priSel k Mr. Haytery-ju in meni. S seboj je prinesel pismo svojega ncCaka in razložila sva mu zelo jasno, da se je dogodek, o katerem govori njegov nečak, zgodil maja 1945, ko so britanske vojaške oblasti izročile 900 Hrvatov, katere so potem vse pobili. Zaradi tega je Sel škof naravnost domov in napisal pismo v „The Times" na podlagi močnega vtisa, kako je profesor Savory to vprašanje postavil v parlamentu. Niti za trenutek nisem verjel, da je v izjavah Francis Scotta kaj resnice. Naredili smo posebne poizvedbe pri vojaških oblasteh na Dunaju, ki so zanikali, da so sploh koga izročili, razen pobeglih vojnih ujetnikov in dezerterjev. Sodeč po tem, kar smo od teh oblasti zvedeli, je veliko bolj verjetno, da so se pregrešili s tem, da šobili preveč naklonjeni jugoslovanskim kraljevim vojakom, kot pa da bi jih vračali titovcem. Mogoče so bili kakSni posamezni primeri, ki so bili potlačeni, in o tem na poveljstvu niso zvedeli, toda iz VVhitehtalla ni nikoli izSel kak ukaz te vrste, kot ga sugerira Mr. Francis Scott v svojem neodgovornem pismu. Colville najbrž res ni vedel kaj več, kot kar je povedal Škofu in je verjel čudnemu telegramu, ki se nanaSa na poročilo Zavezniškemu Štabu z dne 29. maja, ki pravi, da je bila edina večja predaja, ko so 24. maja izročili 900 Hrvatov. Ta informacija nima nobene zveze s kakSno akcijo, za katero bi vedeli, da se je zgodila. 24. maja je bil iz Vetrinja v Podrožco poslan prvi transport: vseboval je 450 Hrvatov in 1.000 Srbov. Vse to izgloda kot preračunana napačna informacija, ki naj zaslepi dejstvo, da se je taborišče hitro praznilo. Hrvati so tu imenovani načrtno, ker je ustaSka organizacija v zvezi z nacisti ustvarila ime „Hrvat", kar je v britanskih očeh sploSno pomenilo „kvizlinge". Celo Vojni urad je bil zmeden, ko je skušal priti tej skrivnosti do dna. John Corscllis, ke je že dve leti delal med slovenskimi begunci po taboriščih, je leta 1947 začel dopisovanje z raznimi uradniki v zadevi poedinih slovenskih beguncev po avstrijskih DP taboriščih, ki so bili v skrbeh, da bodo vrnjeni v Jugoslavijo na podlagi izmišljenih obtožb, da so vojni zločinci. Tako je major Tufton Bemish kot član parlamenta na Corsollisovo proSnjo in ker se je tudi sam zanimal za begunski problem, v Zunanjem uradu zahteval preiskavo. Na to je Christophcr Mathcvv kot podtajnik parlamenta 15. decembra odgovoril, da ni bil vrnjen nihče razen tistih, katerim je bilo dokazano, da so bili „kolaboraterji". Odgovor zaključuje: Bojim se, da je to nesrečno ljudstvo žrtev hujskačev, ki med begunce in TABOR CQ Marec-April 1992 v v/ njihove britanske zaščitnike neprestano pokušajo zabiti klin medsebojnega nezaupanja. V mnogih slučajih smo beguncem v naših conah že razložili, da se nikomur, ki ima čisto vest, ni treba bati, da bo nasilno vrnjen. Ta občutek se stopnjuje z ozirom na domnevno predajo 10.000 Slovencev — kar je le govorica, ki je bila že večkrat zavrnjena, pa se sumljivo vedno bolj ponavlja z izjavami, ki prihajajo od brezdomcev. Za Corsellisa, ki je v času vračanja iz Vetrinja delal v sosednjem civilnem taborišču, je bil odgovor nezadosten. Po nadaljnjem dopisovanju je bil 12. junija 1948 povabljen v Zunanji urad, da bi o stvari razpravljal z Evelyn Boothby-jem, ki je bil uradno odgovoren za begunce v britanski coni Avstrije. Corsellis je vprašal, kako more biti Zunanji urad zadovoljen z nesmiselnim poročilom o „900 Hrvatih"? Boothby je pokazal veliko zanimanje za Corsellis-ovo izvirno poročilo in je odkrito priznal svojo nevednost. Kar Corsellis izjavlja, je lahko resnično, tako je priznal, toda telegram, ki ga navaja memorandum Glavnega štaba z dne 29. maja, je vse, na kar se Zunanji urad lahko opira. Vendar je nehote pustil zanimiv košček informacije, kar je Corsellis pozneje navedel v pismu dr. Francu Blatniku: Zavedati se morate (tako je bilo rečeno Corsellisu), da so takrat naše čete v Avstriji imele določen namen: organizirati obrambno črto za slučaj, če bi nas Tito ali Sovjetska zveza napadla. Zato niso bili pripravljeni na prihod teh kolaboratorjev in se tudi niso brigali, da bi z njimi imeli kaj opravka. Mogoče so iz tega razloga njihova poročila tu in tam bila netočna, številke so znižali. Doslej je razlaga, po priznanju, temeljila na domnevi, toda kar je sledilo, nam nudi bežen pogled na neko izmenjavo, o kateri bi človek rad zvedel kaj več. Toda to (poročilo o 900 vrnjenih Hrvatih) je edino poročilo, ki ga imamo. Častniki, ki so ga podpisali, so zdaj v civilu, in Vojni urad jih ne more iskati z namenom, da bi celo stvar podrobneje opisovali. Tako smo vezani na to, kar imamo. Vi trdite, da je bilo vrnjenih več kot 10.000. Mi tega ne zanikamo, toda število... za nas ostane uradno število, ker je v poročilu, ki je bilo takrat napisano. Ta sodba jasno pove, kar je vsekakor verjetno, da to poročilo izhaja „od naših vojakov, ki so bili takrt v Avstriji", to se pravi — 5. korpus. Če pomislimo, da vojaška oblast na Dunaju, katero je Zunanji urad prosil za pomoč, ni mogla spraviti skupaj točnega poročila na podlagi vojnega dnevnika 5. korpusa, je malo smešno. Namesto tega pravijo, da stvari ne morejo več raziskati, „ker so častniki, ki so ga podpisali, zdaj civilisti". Kdo so ti „civilisti"? Od takratnih bataljonskih poveljnikov je polkovnik Rose Priče od 3. Welsh Guards še vedno častnik v aktivni službi. Od kngadnih in divizijskih poveljnikov, kot brigadir Vemey in general Mur-faJ'/ sta tudi še bila vojaka, vsak čas dosegljiva Vojnemu uradu. Poveljnik korpusa, general Keightley, je bil leta 1948 v Londonu, kjer je služil kot Vojaški ataše ministru za vojsko. Poročilo, o katerem govori Zunanji urad, bi moralo biti v normalnih Razmerah iz Generalnega štaba korpusa poslano po brigadirju generalnega ^aba. Na tem mestu je bil 24. maja 1945 Toby Low, na katerega je general Koightly naložil celotno kupčijo, kar zadeva Jugoslovane. Ali je res samo s.’jlCaj, da je ta edini, ki je iz te verige poveljstva že od leta 1945 res bil „ci-vilist", in katerega položaj ga dela najbolj verjetnega podpisnika poročila, na katerega se naslanja Zunanji urad? Da je bila informacija, ki jo poročilo navaja, laž, je razvidno iz bežnega Pregleda Vojnega dnevnika 6. oklopnc divizije. Ali Vojni urad res ni mogel dobiti naslova častnega člana parlamenta za Blackpool North? Bralec naj pride do zaključka, vendar je videz, da je britanska vojska odločno °dklanjala odgovornost za postopek, ki ni prišel od Zavezniškega povcljst-Va in niti ne po redni vojaški zvezi; posebno ko so videli, da je častnik, ki je vse te akcije pripravil, že pred dolgim časom podal ostavko na svojo služ- Telegram 5. korpusa, ki je poročal, da je celotno število vrnjenih Jugoslovanov vsebovalo 900 Hrvatov, ki so bili 24. maja vrnjeni po pomoti, ju mogoče več najti v arhivih. To je eden od izginulih dokumentov, kar je '•o tu in tam že omenjeno v tej knjigi. Če bi bilo zbrano vse, bi bilo mog-°^e odkriti pomenljiv načrt. Izginuli dokumenti so sledeči: D Na dveh straneh tipkana sovjetska zahteva za vrnitev generalov fasnova, Škura in drugih starih emigrantskih častnikov, kar je brigadir I ry°n-Wilson 11. maja izročil Toby Lowu na poveljstvo 5. korpusa v Ce- 2) Dvoje pisem generala Krasnova maršalu Alexandru, pisana v maju. 3) Podobne prošnje generala Škura, pisane 23. in 24. maja, ko so bile ustavljene na poveljstvo 78. pehotne divizije, potem pa izginile. 4) Prošnja generala Krasnova iz ječe v Spittalu 28. maja, katero so pod-Pjsali vsi kozaški častniki in jo je polkovnik Bryar od Kensingtons izročil 8 avnemu štabu 78. divizije. , 5) Kopija Alcxandrovega „Novcga armadnega postopka" od 4. junija, s katerim je ustavil nasilne repatriacije Jugoslovanov; ta je bila v arhivu 5. rpusa. 6) Vzporedna odločba istega datuma, ko je bila na ozemlju 5. korpusa P^ič ukazana preiskava o državljanstvu Kozakov. Izginitev te je še poseb-0 važna, ker, če bi ta ostala v vojnem dnevniku, bi nasprotovala trditvi v Poročilu 36. pehotne brigade od 3, julija, da so sc preiskave o državljanst-U 2° pred 4. junijem. n J6 7) Arhiv Vojnega urada BM3928/PVV1, ki je vseboval podrobnosti o otranji preiskavi kozaškega problema, katerega je Churchill za svojo inovacijo zahteval 20. maja 1945. Vse to je izginilo med letom 1974, ko sem ta arhiv pregledal, in začetkom leta 1977. Številko arhiva so prepisali na drug arhiv. 8) Kar je najbolj zanimivo, pa je to, da je izginil celoten arhiv iz Macmil-lanovega urada pri AFHQ od časa, ko je bil urad julija 1944 prestavljen iz Alžira v Caserto. 9. januarja 1986 mi je Foreign and Commonvvealth urad pismeno sporočil: „Oprostite, da mi je vzelo toliko časa za odgovor na Vaše pismo z dne 12. novembra v zadevi Rczidenčnega ministra v Caserti v letu 1945. Do zamude je prišlo zaradi izčrpnega iskanja teh dokumentov. Moram Vam tudi sporočiti, da prav tako nismo mogli najti nobenih zapiskov Rczidenčnega ministra od časa, ko se je preselil iz Alžira." Urad državnih arhivov je kmalu potem izrazil podobno začudenje in dopuSčal možnost, „da so se arhivi slučajno uničili pri poznejšem čiščenju". Iz te zmešnjave popravljene evidence izhajata dve možnosti. Prva: tu gre za enoten, dogovorjen načrt, skriti dejstvo, da je bila repatriacija skrbno organizirana v nasprotju z obstoječimi odredbami... Druga: nekdo se je zelo trudil narediti videz, da je Alexander odgovoren za vse, kar se je zgodilo. V tej zvezi je težko prezreti nedvoumno izjavo človeka, ki je pripravil smrt tolikim Jugoslovanom in Kozakom. V televizijskem pogovoru z Ludvikom Kennedy-jem 21. decembra 1984 je Harold Macmillan poudaril, da je delal samo po Alexandrovih navodilih. Kennedy ga je vprašal: „Torej so izvršne odredbe prišle od generala Kcigthtley-ja?" „Nikakor ne!" je odgovoril Macmillan, „ampak od Field-Maršala, k njemu pa od Zavezniškega štaba." V svoj dnevnik je Macmillan za 13. maj 1945 zapisal, kaj misli o jugoslovanskih beguncih, ki jih je 5. korpus držal v Vetrinju in drugod: Da je zmeda še večja, tisoči takoimenovanih ustašev ali četnikov, povečini z ženami in otroci, panično beže na to ozemlje pred napredujočimi Jugoslovani. Pod imenom „ustaši in četniki" so mišljeni oddelki, katere so Nemci zbrali med Slovenci in Hrvati in Srbi, da so se borili proti Titu oboroženi in oskrbovani od Nemcev — do ljudi, ki so, ali zato, ker so katoliške vere ali konzervativni v politiki, nasprotniki revolucionarnega komunizma in so znani kot fašisti in nacisti. (To je zelo enostavna formula, ki se v spremenjeni obliki rabi, kot vem, v angleški politiki). Ta pripomba je bila verjetno napisana tisto popoldne med dolgim poletom iz Celovca v Caserto. Ne glede na razmišljanje je Macmillan najkasneje naslednji dan priporočil", generalu Robertsonu, naj za generala McCreery-ja sestavi telegram in ,,mu naroči, naj jugoslovanskim partizanom vrne večje število odporniških vojakov, z izjemo četnikov" — izjema, ki je bila za Robcrtso- 72 na, brez dvoma pod vplivom Macmillana, „2010 nejasna". Pred tem telegramom so Jugoslovane, ki so se predali, pošiljali na varno v Palmanovo. Pozneje, da se izvrSi Macmillanovo „priporoCilo", so jih v tisočih odvažali v Kočevski Rog in v protitankovske jarke v Teharjah. Macmillan posjasnjuje izredne razmere, v katerih je pisal svoj dnevnik: Dnevnik sem pisal na majhne koSCkc papirja, karkoli je bilo pri roki, bodisi na letalu, v Čakalnicah, ponoči v spalnici, včasih pod Šotori, na karavanskih vozovih, če sem bil gost kakega poveljnika. Zato so ti spomini precej zmedeni in sc ponavljajo. ZaCcl sem jih pisati kot pisma svoji ženi, a kmalu sem nadaljeval kot dnevnik, tudi Ce je ona prišla na obisk. To sem Pošiljal domov vsaka dva ali tri tedne v diplomatski vrcCi, kadar je bilo nrogoče. Zena je vse skrbno shranila. Glavni namen teh zapiskov niso bile informacije za njegovo ženo Lady porothy, ali ohranitev osebnih zapiskov, ampak zbiranje gradiva za pisanje poznejših spominov. Macmillanovi izrazi soCutja do ubogih beguncev so navadna hinavSCi-oa. Njegovi nameni so Sc bolj očitni. V svojem poročilu na Zunanji urad je namenoma zamolčal vsako omembo o vprašanju jugoslovanskih beguncev. Zakaj je potem v pismu razkazoval to skrb ženi? Ona o tej stvari ni ničesar vedela in verjetno o tem nikoli ni niti sliSala. Neprimerni izrazi izključujejo •nožnost, da bi s tem hotel pomiriti slabo vest; to bi lahko poskušal samo z opravičevanjem za dejanja, ki jih je storil. In vendar so ti pomilovalni izrazi tako prisiljeni in odveč, da zahtevajo malo razlage. Odgovor za to je samo eden, namreč, da je tisti odlomek napisal z namenom, da pride v njegove spomine. Ta priCujočnost je pomenljiva. Prvič: jasno je, da njegov namen ni bil — vsaj ne izrecno — opravičevati svoje sodelovanje pri predaji beguncev Titu. V svojih spominih ali dnevnikih Macmillan kakšne predaje sploh ne omenja, zato je —zaradi temeljitih pokolov v Kočevju inTeharjah — ostala nepoznana, razen zapuščenim sk-upinam jugoslovanskih beguncev. Vendar je Macmillan mislil, da nekaj le mora biti napisano, ker ga bo prikazalo sočutnega z usodo teh zavrženih ljudi; kot človeka, ki jim ni mogel teleti kaj hudega, kaj Sele, da bi jim prav on pripravljal umor. Njegov ostri čut za samoobrambo, morda, ne pa nemirna vest, ga je svaril, da je končno vseeno mogoče, da bo na kak nepredviden način svet le zvedel, kaj sc je zgodilo. Recimo, da začno govoriti o množičnem streljanju na drugi strani meje? f^ekdo lahko tedaj obudi že zdavnaj pozabljeno zgodbo o britanski izdaji 'n o komunističnih krutostih. Kdo bo sprejel odgovornost, ko pride do teh Vra5anj? Takrat je bil Macmillan v Avstriji in je govoril s Keightley-jem. Vendar, kot vsakdo lahko vidi, je imel Macmillan samo globoko sočutje s Položajem beguncev... sočutje, brez kake sumnje o bližajoči se tragediji. Zato )e jasno, da je treba krivca iskati nekje drugje. Če je kaj očitno, je to, da je Macmillan skrbno pokrival svoje stopinje. Nimamo prav nobene izjave, zakaj je tisto jutro, 13. maja, tako nepričakovano odletel iz Trevisa v Celovec; tudi ne poročilo o razgovorih s Keightley-jem in McCrcery-jem; nobenega zapiska o njegovem poročilu Alexandru po vrnitvi v Napoli. V svojem dnevniku za 14. maj niti ne omenja razgovora z generalom Robertsonom. Ni prav nič čudnega, da v prvih knjigah, ki so jih napisali Huxley Blythe, Epstein in Bethel, zaman išče5 ime tistega, ki je pripravil doslej največjo množično klanje. V svoji knjigi „Žrtve Jalte" nisem mogel narediti kaj več, kot postaviti poskusno vprašanje. V resnici je Macmillanovo vmešavanje in vse posledice dokazano iz zgodovinskih virov. Dodatni faktor je precejšnja mera tveganja, ki je bila s tem v zvezi. Če bi Churchill zvedel resnico, bi bila njegova politična kariera kot konzcrvativca brez dvoma takoj končana. Vendar na to ni veliko mislil, ko je navdušeno pletel mrežo okoli svojih žrtev in kolegov. Brez dvoma je vzrok, ki je Macmillana gnal, da je naredil načrt za operacijo, ki ji po krutosti in sramoti v britanski zgodovini ni najti primere, treba iskati v nagonu, ki je premagal vse drugo. Če ga že ni zadrževala človeška krutost, ga je tveganje za izgubo politične kariere in dobrega imena gotovo moralo. Zakaj je to naredil? Za to je več verjetnih možnosti. Najprej Macmillanova razlaga. On je trdil, da so bili Kozaki predani zato, da bi v zameno bili osvobojeni britanski vojni ujetniki; da bi „dokazal popolno zvestobo Jaltski pogodbi v pogledu vrnitve ruskih državljanov"; in ker „britanska oblast ni imela možnosti z njimi delati, če bi jim to odrekli". Vsekakor, „meni je bilo zelo žal, da ni bilo druge možnosti." Sir Michael Cullis, ki je bi tedaj (leta 1945) v Zunanjem uradu načelnik avstrijske sekcije, to takole razlaga: Macmillan v svoj zagovor navaja več stvari — pa bi bila dovolj ena, če bi bila kaj vredna —... Ali je bil ta primer res toliko drugačen od Stalinove neupravičene predaje leta 1940, ali Vichyske vlade glede beguncev iz nacistične Nemčije? Kakorkoli, spominjam se, da sem takrat vpraSal v oddelku za Avstrijo pri Zunanjem uradu — ko sem že po izvrScncm dejanju za to zvedel — kaj smo zagrešili. Kot dodatek je treba reči, da so vse tri Macmillanovc razlage očitne laži. Tedaj Se ni bilo nobene pogodbe za vrnitev osvobojenih britanskih vojakov. Dva tedna pozneje se je Alexander pritoževal, „da glede britanskih vojnih ujetnikov Sc ni prejel nobenega obratnega poroštva... Od tu sc pošiljanje v Odeso stalno nadaljuje." Ni mogoče verjeti, da je Keightlcy imel že 13. maja gotove informacije o britanskih ujetnikih v sovjetski coni, niti ne, da bi Macmillan v tej zvezi resno mislil na britanske ujetnike. Če bi bilo to res, bi pri teh razgovorih on to bolj poudaril, ne pa da je imel le pobožne želje o sovjetskih protiuslugah v pogledu britanskih ujetnikov in bi Kcigth-ley to gotovo omenil, ko je naslednji dan nagovarjal McCrocry-ja, naj izpolni Macmillanov nasvet. Tega ni storil. Glavni namen Macmillanovc zvijače je bil, vključiti „bcle" emigrante 74 Jfled druge vrnjence, kar je bilo v direktnem nasprotju s sprejetimi pogoji v Jaltski pogodbi. Končno, čeprav Se ni bilo nič narejenega za Kozake, če bi nc bili vrnjeni, je že čez štiri dni Alexander začel delati načrt, da jih preseli na ozemlje SHAEF; predlog, katerega je bil Einsenhovver pripravljen takoj sprejeti. Kakršnokoli so bili razlogi, ki so Macmillana gnali, da je izbral to pot, gotovo pa niso tisti, katere je podal. Vsekakor je moral imeti nagib, pa še Zelo silnega. Ponujajo se resne možnosti, večinoma protislovne, z Macmil-'anovo razlago, toda nobena ni zadvoljiva. Tako je bilo rečeno v Macmillanovo korist, da je bila vključitev „belih" lastnikov med vrnjene Kozake prenagljeno darilo Sovjetom v času velikih problemov, ki jih je imel 5. korpus. Vsaj tako je bilo rečeno v nekem članku, je bil pred nekaj leti objavljen v „The Spcctatorju": Signali na Alexandrovo vrhovno poveljstvo so brneli s slabimi novicami o Jugoslovanih, ki prodirajo na Koroško od juga, o pomanjkanju hrane, 0 nad milijon vojnih ujetnikih in beguncih, ki romajo sem ter tja — in strah Pred težavami s Tolbuhinovo Rdečo armado, ki je bila čisto blizu... To so vsi bili resni viri skrbi, kot kažejo dokumentirana poročila... Vendar, kot smo videli, da težave v zaledju, kot vzdrževanje Kozakov, Se zdaleč niso bile nepremagljive, in da pri tem sopornem vprašanju gre za največ 3.000 „belih" emigrantov. Vdor Jugoslovanov ni imel nobene resne zveze z obdržanjem „belih" častnikov. Kaj naj bi bil najmočnejši razlog, tega Pa uradni dokumenti ne kažejo. Z ozirom na Tolbuhinovo armado je Mac-niillanovo poročilo čisto jasno. Sam piše, da mu je Keightlcy sporočil: „Na severovzhodu smo prišli v stik z Rusi. Britanski in ruski poveljnik korpusov s° se sestali in se sporazumeli o začasni demarkacijski črti med obema vo-jskama. Tu ne predvidvamo nobenih režav,čeprav so Rusi napredovali v kraje, ki so tehnično naša cona." V istem času je Koigthlcy poročal Osmi armadi, „da so odnosi s Sovjeti zelo prijateljski z veliko izmenjavo viskija >u vodke". Na poveljstvo AFHQ so vzeli na znanje, „da sc Rusi natančno 1 pravzaprav metoda, kako ravnati z realnostjo, da sc dosežejo za-žcleni c'lji, je zaradi omamne uspešnosti postal ne samo najučinkovitejše sredstvo 2a poseganje v svet, ampak tudi najvišja vrednota in nedotakljiva avtoriteta. Obrat od krščanstva, ki je stvar kulture, njene moči in nemoči, je torej posledica pohujšanja. Potem pa, ko pride do odločitve, nastopi tudi logika tc oločitve in prihodnost je določena. Tej logiki se je sedaj reklo svobodnost v smislu nevezanosti. Krščanstvo pa je, čeprav utemeljuje svobodnost — Ši mislimo, da v najvišji meri — vendar v normalni vezanosti. Krščanstvo ]° tako postalo sovražnik svobodnosti, poleg tega pa se je zdelo, da se up-'ra času in napredku, in sc je zato označevalo za reakcionarno, kar je bilo 2a moderno senzibilnost odločujoče. Tudi ni krščanstvo dopuščalo razumu vstopa v vsa področja. Razumljivo, saj so bila v njegovih prostorih tudi območja oddeljenega, nedotakljivega in svetega. To je bilo za novo totaliteto, kl se je gradila na raciu, neznosno. Med moderno in krščanstvom obstaja napetost; ki ni nekaj zunanjega in slučajnega, ampak izhaja iz bistva obeh. Kakor je razum vdrl v filozofijo in moralo, tako je vdrl tudi v politiko. Moderna pluralna demokracija je delo emancipiranega uma, ki je vdrl v Politiko. Predmoderna politična družba — societas cristiana — je bila družba, v kateri so bile odločilne virtutes (kreposti): libertas, concordia, 'Ustitia. Če je na primer v politični družbi in Cerkvi vladala pravičnost. Potem je, po nauku, bila v obeh tudi svoboda. Ključna družboslovna beseda je bila virtus, za moderno demokracijo pa je osrednji moment me-Nmizem. Razum je izumil take in tako delujoče institucije, da zagotavljajo svobodo. Tudi ni bil v stari politeji posameznik politična postavka. Modema demokracija pa je prostor, kjer posmezniki uveljavljajo svoje ta-ko imenov-a0c človeške pravice. Nosilec človekovih pravic je posameznik. Človekove Pravice imajo gotovo krščanske korenine. Toda po politični doktrini 17. poletja naravno pravo ni več božje pravo, ampak izvaja veljavnost iz sebe. ^to je na božje korenine pozabilo in človekove ali temeljne pravice se šte- jejo za proizvod prosvetljene volje. Človekove temeljne pravice v moderni družbi nimajo več za temelj božje avtoritete in so zato v resnici krhke. Mehanizem demokratskih institucij namreč ni povsem varna naprava. Zdi sc, da ji nekaj važnega manjka. Naj spomnim tu na misel v knjigi After Virtue, ki jo je napisal že omenjeni Alasdair Maclntyrc: „Včdonjc, kako uporabljati zakone, ima lahko smo tisti, ki ima vrlino pravičnosti." Demokratski mehanizem torej lahko prav deluje le ob prisotnosti čisto duhovnih kvalitet. Zanimalo nas je vprašanje, ali je mogoča tretja renesansa. Gotovo je res, da je prihodnost ncnapovcdljiva, vendar bi smeli reči, da je Moderna tako zelo prekinila z miselnimi, filozofskimi in političnimi premisami, ki jih je postavila klasična kultura in krSčanstvo, da je skorajšnja renesansa nemogoča. Poleg tega je tu Se nekaj, kar bistveno spreminja maneverski prostor evropske civilizacije. Mislim na dejstvo, da postaja evropska civilizacija v svoji tehnični obliki globalna civilizacija. Heidegger na primer govori o „popolni evropeizaciji sveta in človeka". Bodočnost sveta bo torej Sla v znamenju globalne prisotnosti zahodne znanosti in tehnologije. Evropa ni mogla osvojiti sveta politično, s svojo kolonialno politiko, z orožjem, če hočete, to bo storila kot nosilka tehnične civilizacije. Svet bo, kot pravi Heidegger, postal enoten svet „po-stave", kar pomeni „volja in moč obvladovati svet". V resnici je tako, da je ta svet že na tem, da osvoji zadnje afriško in azijsko naselje. In kako se odziva svet na tako sliko prihodnosti? Indijski filozof J. L. Metha pravi takole: „Mi na Vzhodu nimamo nobene druge možnosti, kot da to evropeizacijo sprejmemo in izkusimo v celoti. Samo na takem ovinku skozi to, kar je tuje, kar je prišlo od drugod, bomo lahko spet dobili svojo identiteto." Sprejem tehničnega sveta ima za nekaj nujnega, zakaj zgodovina postaja vedno bolj svetovna zgodovina. Z vstopom v obnebje tehnike je evropska civilizacija dobila tako univerzalno obliko, da ji sveta ni treba osvajati, da jo svet sam sprejema. Kako bodo lokalne kulture reagirale na nova načela obstjanja in na življenje, ki ga bodo ta načela nujno uveljavljala, bo eden najbolj zanimivih prizorov prihodnosti. Ali bo možno soobstajanjc tradicionalnih kultur z mogočnim importom z Zahoda? Jasno je, da je tehnika določena stvar in da sc njen duh ne more spreminjati. Ali se ji bodo torej prilagajale stare kulture? Ali pa bo mogoče prišlo do opustošenja, ker pod novim nebom enostavno ne bodo mogle živeti. Slovenci smo kot Slovani, duhovno vzeto, druga evropska generacija. Prvi so bili Germani. Razlika med nami in njimi je ta, da so oni prevzeli antično dediščino neposredno. Tudi za Slovence je ta možnost obstajala, a se je, kot vemo, uresničila samo delno. Predvsem pa se ni uresničila politično. Dejstvo je, da smo Slovenci sprejeli Evropo od Rima, z Zahoda preko Germanov. To odvisnost smo plačevali tisoč let. Boj za naš narodni >n jezikovni obstoj je bil boj z germanskim Zahodom. V tem boju kot narod smo utrpeli velike izgube, a bili smo vendar vseskozi v evropskem prostoru. Vse, kar sc je v Evropi pomembnega zgodilo, se je zgodilo tudi pri nas. Bili smo v celoti v logiki evropske kulture. Ob koncu 19. stoletja smo bili, kot bi rekel Krzystof Pomian, horizontalno konstituirani kot narod. Nismo pa Se imeli vertikalne narodne organizacije: imeli smo sicer svojo zemljo, svoj prostor, nismo pa imeli suverene države, „ki predstavlja točko identifikacije, varuje kolektivni spomin, daje narodu perspektivo in edino omogoča, že s tem, da je, poglabljanje nacionalne integracije." Danes so razmere take, da lahko trdimo, da vstopamo z zamudo in med zadnjimi med državno organizirane evropske narode. Zamuda ni samo stvar časa, ampak je tudi zgodovinska, v emfatičnem pomenu te besede. Medtem ko so drugi narodi že imeli razvoj, ki ga omogoča in morda zahteva klasična država, in vstopajo v meddržavne integracije, bomo morali mi ta pomembni in mogoče neizogibni čas narodove rasti enostavno na hitro preleteti. Naša zavest, posebno naSa politika, bo Se vedno narodna, namesto da bi bila državna ali celo meddržavna. Ta misel po svoje poudarja načelo, ki tudi sicer velja za majhne narode: potreba po poudarjenem zavestnem življenju. S to zavestjo ne mislimo samo na narodovo pozornost na znake, ki bi utegnili kazati na njegovo ločevanje od sebe, na izgubljanje identitete, ampak na zavestno spremljanje vseh vpraSanj, ki zadevajo njegov materialni in duhovni razvoj. Da smo na poti nazaj v Evropo, je fraza, ki se ad nauseam ponavlja, tako da je mogoče postala že prazen kliSe, in je človek ne bi uporabljal, ko bi ne Bilo res tako, da smo bili v eksilu. To je sedaj čas, ko se je mogoče umestno vprašati, kakšni se vračamo in v kakšno Evropo sc vračamo. V naslednjem Bi rad izpostavil tri momente — vsak od njih bi zahteval posebno razpravo, najbrž pa celo posebno knjigo — od katerih bi vsak, če bi ga primerno mzvili, odgovoril hkrati na obe vprašanji. Vsi ti trije momenti in vsak zase kažejo na določeno slovensko izjemnost. Kažejo na narod, v katerem so se sprožila dejanja, ki so bila v začetku os-amljena in nerazumljena, a so bila v posebnem smislu resnična prav zato, kor so napovedovala, kot sc je pozneje izkazalo, od vseh sprejeto prihodnost. Prvič smo se Slovenci med drugo svetovno vojno na edinstven način uprli komunizmu. Edinstvenost tega upora je bila v dvojem: zgodil se je v £asu, ko je simpatija sveta sijala na komunizem, in zgodil sc je na ravni ideje. rvo izraža pogum, drugo pa razvito civilizacijsko zavest. Še preden sc je Sv°t streznil ob Budimpešti in Pragi, še preden so francoski strukturisti in lovi filozofi brali Solžcnicinov Gulag, sc je v tem majhnem narodu oblikovala zavest o civilizacijski nevarnosti in se je ta zavest izrazila v dejanju. 1 o lahko zapišemo na odlično mesto v svoje narodne papirje. Tragični konec tega upora dejanju ničesar ne jemlje, pač pa ga postavlja v tako svetlobo, da bi obrekljivci morali skloniti glave, ko bi živeli v kulturno struktuirancm prostoru. Lepo oriše razpoloženje sveta odlomek iz knjige Evelyna Brezpogojna vdaja, kjer pisatelj pripoveduje, kako Londončani v procesiji hodijo mimo meča, ki je bil razstavljen na ogled v VVestminstrski opatiji, v pobožnem razpoloženju, kot pravi pisatelj. To je bil meč, ki je bil napravljen na poseben kraljev ukaz, da ga pošljejo Stalinu v zahvalo za vse njegove zasluge. Lubjanka, Lefortovo, Sibirija, Kolima — vse je pokril tisti meč. Vseh tistih 68 milijonov žrtev ruskega komunizma je bilo pozabljenih. šlo je samo za trenutno korist. Takrat smo Slovenci zaman pripovedovali v Londonu, da smo v hudi stiski, da nas na eni strani ubijajo okupatorji, na drugi komunisti. Cinično so podpirali tiste, ki so zaveznikom prinašali dvomljive koristi v boju z okupatorjem. Cinično so po vojni poslali več kot 10.000 fantov v roke tistim, za katere ni bilo nobenega dvoma, kaj bodo z njimi storili. In cinično so tri desetletja po vojni podpirali zatiralski teroristični režim pri nas s težkimi milijardami funtov in dolarjev, ne da bi za stiskano ljudstvo izsilili kakršnekoli koristi. Moramo vedeti, da je tudi taka lahko Evropa. Drugič so Slovenci prvi ali med prvimi definirali neko posebno stališče, ki zadeva postkomunistično evropsko politiko. Današnji evropski svet, pa tudi svet v celoti, stoji na doktrini, da sc obstoječe meje in s tem v zvezi tudi mednarodni status političnih entitet ne sme spreminjati. Pri tej doktrini vztraja zlasti evropski Zahod, ki noče imeti nobenih sitnosti zaradi razpadajoče Vzhodne stavbe. A na Vzhodu se je čas za pol stoletja ustavil in sedaj, ko je spet stekel, se je pokazalo, da je treba opraviti nekatere zamujene stvari. Slovenci moramo na primer realizirati svojo državo. Ko smo torej stopili pred mednarodno skupnost, smo Slovenci storili mnogo več kot to, da smo zahtevali priznanje politične samostojnosti. Uprli smo sc, prvi, sc zdi, svetovnemu redu, za katerim so stale tako mogočne sile, kot jih pokrivajo besede dvanajsterica, sedmerica, trojka, itd. Kakor nekoč tudi sedaj zelo sami, kakor nekoč tudi sedaj argumenti nič ne pomenijo in nikomur ni mogoče ničesar dopovedati. V ušesih mi je stavek, ki ga je izrekel Douglas Hurd na BBC: „Ce sc hočejo Slovenci, Hrvati in Srbi pobijati, potem mi od zunaj ne moremo ničesar." Slovenci, Hrvati in Srbi se nočejo pobijati. To je falzificirana slika. Slovenci, Hrvati in Srbi smo pol stoletja živeli pod boljševiškim pokrovom, pri čemer Britanci še daleč niso nedolžni, in v tem času se ni nič reševalo, pač pa so sc v tisti temi kotile mnoge strasti. In ko sc je pokrov dvignil, so te strasti polnile druga proti drugi. O tem svet noče nič vedeti. Moramo vedeti, da je tudi taka lahko Evropa. Nazadnje imamo Slovenci prvenstvo še nekje. Ko je postajalo jasno, da komunistična ideologija ne bo vzdržala pristiska življenja, so lastniki Vzhodne stavbe, ne vsi, pa tudi ne naenkrat, prišli do genialnega spoznan- ja. Nobenega dvoma ni, da bi z uveljavljenimi metodami lahko vztrajali na oblasti še kako desetletje, a tedaj bi bil padec smrtonosen. Tedaj pa je nek-do nekje — mislim, da so možnosti, da smo tu Slovenci prvi — priSel na ITl'sel, ki ji ni mogoCe odrekati genialnosti. Od tedaj — rojstvo te ideje Moramo postaviti kmalu na začetek osemdesetih let — imajo komunisti en sarn političen cilj: kako obdržati oblast ali vsaj politično eksistenco v demokraciji. Zaradi razmer, ki jih tu ne bomo posebej raziskovali, obstajajo 2a to realne možnosti. Komunisti imajo namreč eno samo karizmo, vse drugo jim je zaradi nekih pogodb, ki so jih bili sklenili na začetku, vzeto, to Ksenje pa imajo in v tem je tudi vsa njihova duSa: kako priti na oblast in kako oblast obdržati. Mislim, da bo stanje, ki ga tu opisujemo, najmočneje vplivalo na politično in kulturno življenje Slovencev naslednjih nekaj deset l°t. Dejstvo, da bo komunizem odšel z odra, ne da bi nad njim izrekel sodbo Niirnberg, je mogoče med najpomembnejšimi dejstvi ne samo slovenske, ampak tudi evropske sodobnosti. A Evrope to ne briga! Kako tudi bi 1°/ saj je bil najprej oče in potem boter tega odurnega bitja evropski intelektualec. Obsipal ga je s svojo naklonjenostjo in ravno prav so bili labirinti njegovega duha še racionalni, da ga je rajši imel pri sosedu kot pri sebi d°ma. Naj zmaga socializem, a za božjo voljo ne na Temzi, rajši kje v Pokrajinah vzhodne Sarmatije. Dobro je vedeti, tudi taka je Evropa. Pokazali smo na tri momente v narodovi kulturi in zgodovini, ki kažejo, da v njem kljub drugačnemu videzu obstajajo žive in prisebne sile. Vemo torej, da ne gremo v Evropo čisto nebogljeni, vemo pa tudi nekoliko, kam gremo. V Evropo želimo predvsem zaradi njene politične kulture. Potem, ko je v Evropi z novim vekom nastopila različnost duhov in nazorov, je plural-na demokracija najsprejcmljivojši način političnega obstajanja. Njen okvir Je dovolj zanesljivo jamstvo za temeljne pravice posameznika in za vlado Prava in zakonov. Naravno pravo je izvorno božje pravo in človekove Pravice so liberalna formulacija krščanske inspiracije. Toda kadar se od sv°jega pravega izvora odtrgajo, izginejo, kot obilno dokazuje naše stoletje, P°vsem, kakor da po sebi ne bi imele prave obstojnoti. Tu nastopi naš Zadržek do demokracije, ki jo sicer tako v celoti sprejemamo. Tu je sedaj vPrašanje, ali je demokracija kot čisti kontrolni mehanizem oblasti človeku dovolj. Ali kot pravi Furet: ali bo demokracija vzdržala brez mesianizma? ^a pomislek prav dobro razumemo in zraven dodajamo misel, da bo demokracija brez krščanstva zahajala v krize. Sodobna družba ni societas christiana, ni „chrčtient£", kot so v prvem prevodu Avguštinove De Civi-late Dei v živ narodni jezik prevedli latinsko besedo „imperium", vendar s' upamo trditi, da bo politični forum brez krščanske pristonosti čutil usodno Pomanjkanje. Ni treba, da je tam krščanstvo sžmo, dovolj je, da je tam zadostno število tistih, ki tja prihajajo z njegovo obveščenostjo. Nekje smo rekli, da v Evropi ni znakov, da sc bo začela tretja renesansa. Toda ker nismo zagovorniki vsakega sedanjega časa in mislimo, da bi človek moral iz sebe ali preko drugih živeti ves civilizacijski čas, bomo tudi v Evropi poskrbeli, da bo naša mladina znala brati vsa dela od Platona do Hcidcggra, od Sapfc do Ahmatovc, od Homerja do Prešerna. Za temi imeni namreč slutimo neko človeku dosegljivo polnost. Dve ideologiji sta padli v našem času. Zanimivo je vprašanje njune obstojnosti. Primitivni fašizem in nacizem sta padla v dveh oziroma manj kot dveh desetletjih. Komunizem je vzdržal skoro celo stoletje. Tako zelo sc mu je posrečila kostumska predstava, da so ljudje mislili, da imajo pred sabo Človeka. A kolikor finejši je bil, kolikor dlje je trajal, toliko večje so njegove usodne posledice. Pravijo, da bi bilo potrebnih več sto milijard dolarjev, da se komunistični Vzhod ekološko sanira. A mi se sprašujemo, koliko milijard dolarjev — govorimo ironično — bo potrebnih, da so opomore človekovo življenje ki je bilo prizadeto v svoji sredici. A tu je še tretja ideologija. To je evropski liberalizem. Da je liberalizem ideologija, je morda šokantno reči in slišati. A vendar je ideologija, ker tudi on ne deluje brez izključevanja. Liberalizem je izključil neko prvino, ki je za kristjane temeljni izvor vsega, a bi morala biti tudi za nekristjana legitimno soobstojna prvina sveta nekaj, česar morda ne priznava, a dopušča. To je božji poseg v svet. Rekli smo, da je pri vseh ideologijah zanimiv razpolovni čas. Liberalistična ideologija najbrž ne bo nikoli propadla, ker v njej slutimo prvino neminljive konstitucije sveta. Propadla morda ne bo. Morala pa sc bo v tej točki korigirati. MNENJA IN VRENJA Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem. 1941-1945,2. del. Samozaložba, Buenos Aires, 1992, 271 strani Tega „Slovenec" (Rot) ni hotel objaviti! Končno je izšel težko pričakovani 2. del Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945. Prvi del, ki je izšel leta 1984, je obravnaval obdobje od leta 1918 do kapitulacije Italije septembra 1943. Prav 1. del Stalinistične revolucije je zelo pomemben, saj (po)kažc na bistvo: kdo je v Sloveniji sprožil krvavo državljansko vojno (revolucijo). Stalinistična revolucija je do sedaj glavno sintetično delo, ki ga je napisala (pogojno rečeno) protikomunistična stran. Celih 40 let se je „druga stran medalje" objavljala le v kratkih zapisih po različnih emigrantskih publikacijah. Res, slovenska politična emigracija je izdala izredno veliko knjig na to temo, vendar 50 bile vse po vrsti tematsko specializirane na doloCen problem. Kar pa je najpomembnejše, je bilo vse to za Slovence v Sloveniji prepovedano. Zbiranje gradiva za Stalinistično revolucijo je bilo garaško delo, ki je trajalo Štirinajst let. Ker so bili režimski arhivi nedostopni, se je pisec moral opirati le na Rimsko in emigrantsko literaturo ter na lastno gradivo, ki pa je zaradi objektivnih okoliščin dosti skromnejše, kot pa režimsko. Kljub umanjkanju uporabe arhivov, ki so (bili nedostopni) v Sloveniji, je treba povedati, da slovensko zgodovinopisje '' prihodnosti Stalinistične revolucije ne bo treba vsebinsko spreminjati, kvečjemu t>o šlo le za detajlne popravke in dopolnila. Zato še vedno ne razumem, kako je Jahko sredi 80-ih let nek mlajši slovenski zgodovinar v teleksu oholo izjavil, da knjiga Stalinistična revolucija 1. del nima nobene vrednosti. Garaško delo zbiranje in sintetiziranja gradiva za Stalinistično Revolucijo je opravil v Argentini živeči Nikolaj Jcločnik (Stane Kos je psevdonim zaradi obdobja komunističnega režima), pomagal mu je Janez Grum, Oba dela pa je Naložil Branko Rozman. Drugi del Stalinistične revolucije obravnava obdobj od septembra 1943 pa do konca vojne. Knjiga je napisana zelo pregledno, lahko bi rekel, da skoraj v encik-'opedičnem stilu. Vsebuje sedem poglavij: Po 8. septembru 1943 zasede nemška v°jska vso Slovenijo; Revolucija po zlomu Italije; Slovenski protirevolucijski °^Por; Revolucija in odpor proti njej na prelomu 1943/44; Na pohodu v vroče Poletje; Zadnja vojna zima in predvečer zavezniške zmage; Zavezniška zmaga v kvropj in njen odmev na slovenskih tleh; in epilog: Domobranska predaja An-SJežem in angleška izdaja domobrancev. Vsako našteto poglavlje je razdeljeno v vrsto krajših, zelo preglednih podpoglavij. V Stalinistični revoluciji bo lahko vsak, ki ga slovenska tragična zgodovina v r*a5i polpreteklosti vsaj malo zanima, našel vrsto pomembnega,, ključnega (za Razumevanje dnašnjih dogodkov v Sloveniji) in seveda tudi zanimivega branja. ”‘0<3 celo vrsto opisov lahko v 2. delu beremo o bistvu domobranstva, o „domo-Ranski prisegi", „črni roki", usodi civilne ilegale, o glavnih domobranskih bo-1'n s partizani, o Rupnikovem načrtu za umik domobrancev, o poteku in ozadju angleške predaje domobrancev v množično smrt... Mogoče bo kdo pogrešal podrobnejše opise dogodkov „na terenu", mislim Predvsem na opise borb med domobranskimi udarnimi bataljoni z revolucijsko agresivno usmerjenimi partizanskimi enotami, saj se Stalinistična revolucija bolj P°sveča političnim zakulisjem. Vsebino knjige Stalinistična revolucija na Slovenskem bi moral poznati vsak slovenski intelektualec, da o zgodovinarjih ne govorim. Šele to je knjiga, ki postni na osnovi dejstev na glavo vso dosedanjo partijsko zgodovinopisje. Poznati a* jo morali uredniki Enciklopedije Slovenije, da ne bi bila ES več popolnoma orriunistično pristranska (torej v nekaterih geslih neresnična), kot je bilo to do Sedaj. To je knjiga, mimo katere profesorji zgodovine več ne bodo mogli, še Posebej v tem današnjem vmesnem obdobju, ko se Se vedno uporabljajo stari Ufbeniki, ker novih še ni. .. ^id Stalinistične revolucije na Slovenskem 1941-1942, 2. del, je za vse tiste, 1 slovensko polpreteklost in sedanjost hočejo razumeti, praznik. Ivo Žajdela Poročilo predsednika „TABOR DSPB", Cleveland,, za 35. redni občni zbor, 28. decembra 1991 Ko zaključujemo letno delo naSc organizacije, razmišljamo o različnih dogodkih, ki so sc zgodili v tej poslovni dobi; tako v bistvu naše organizacije, kakor celotnega slovenskega občevanja in obstoja, saj smo vsi deli telesa slovenskega naroda, posebno pa še del slovenske protikomunistične emigracije. Naša dolžnost je, da vedno izpričujemo samo resnico. Ob tej priliki bi rad poudaril prevaro komunistov, posebno struje partizanov, ki jih je vodil Kocbek pod imenom krščanskih socialistov, katera je preusmerila velik odstotek protikomunistične emigracije, da se strinja s spravo, katere vzorec so pripravili in predložili Titovi partizani in njihovi mladi simpatizerji, ki so dobili vzgojo od aktivnih komunističnih partizanov. Po njihovih zakonih so bili vsi pomorjeni slovenski domobranci ne državljani Titove Jugoslavije, ker so izgubili državljanstvo 9. maja 1945, ko so zapustili domovino. Enako velja za nas vse, ki smo ostali živi. Zakoni Titove Jugoslavije so ostali v veljavi do danes tudi v samostojni, svobodni Slovenski državi pod novo slovensko vlado Demosa. Slovenske domobrance so pobili kot stekle pse, kar je nekaj let pred svojo smrtjo izjavil sam prvak slovenskih partizanov Kocbek, ki je ožigosal vso slovensko protikomunistično emigracijo, da smo okuženi s steklino in so se s to kužno boleznijo sami kaznovali z načinom življenja, ki so si ga izbrali, in za nas ni opravičila pri slovenskem narodu. (Berite Tabor št. 7-8-1991, Janez Rotar). Tako je Kocbek izrekel zadnje prekletstvo pred svojo smrtjo nad slovensko protikomunistično emigracijo in slovenskimi domobranci. Danes pripravljajo spominske proslave žrtvam; ne omenjajo pa, katerim žrtvam — ali za domobranske ali za Titove partizane; in to v Kočevskem Rogu, Teharjah, Krimski jami in drugih krajih v Sloveniji. Pri vseh teh proslavah so glavni govorniki Titovi komunistični partizani ali pa njihovi simpatizerji, ki so jih oni vzgojili, da Sc danes pljujejo na domobransko idejo in poklane mučene slovenske domobrance. Tega ne zamerim komunistično vzgojenim Slovencem, če tako mislijo. Zamera je naši protikomunistični emigraciji, ki je s takimi odgovornimi pripravljena sodelovati s predlogi sprave in z novo slovensko vlado Demos, ko vztrajajo na tem, da komunistični partizani ostanejo kot partizani osvoboditelji slovenskega naroda, slovenski domobranci pa kot izdajalci in izpljunek slovenskega naroda. Na proslavah v Kočevskem Rogu ne povedo, da v teh kraških jamah ležijo slovenski domobranci in da so jih pomorili Titovi partizani z najhujšim mučenjem. Tudi tega ne priznajo, da so v Sloveniji začeli z zločini sloven- ski partizani, ki so krivi vseh zločinov, za katere jih je lahko sram pred vso svetovno javnostjo. S tako spravo sc jaz ne morem strinjati; kakor tudi ne naša organizacija Tabor DSPB, četudi nas prepričujejo gotovi modrijani, da moramo tudi mi pdznati, da smo delali zločine, da drugače ne more priti. Če je kdo delal zločine, mu ne zamerim, da je za tako spravo. Vem pa za sebe, za svoje brate 'ri za pomorjene domobranec, da zločinov niso delali! Zato smo dolžni, da danimo njihovo čast, ker oni so mrtvi in se ne morejo braniti. Ne morem si predstavljati, kateri slovenski domobranec je skupaj s komunističnim partizanom razvijal novo slovensko zastavo s partizanskim simbolom triglavke pri lipi sprave v Ljubljani. Ne bi ga rad poznal, ker bi najbrž bil preveč razočaran. Prosim vas, bodimo enotni in zaupljivi med seboj in nas komunisti ne b°do nikdar prevarali, saj naše geslo je BOG NAROD, DOMOVINA, na kar smo lahko ponosni. Bog Vas živi! Milan Zajec Dragi soborci — pozdravljeni! 14. decembra 1991 Ko smo pred 36 leti začeli ustanavljati našo organizacijo, je bilo vPrašanje: Ali je mogoče iz razvalin našega Vetrinja še sploh kaj organizi-ko je bil polom totalen in tisoči naših soborcev v množičnih grobovih? Komu je mogoče še karkoli zaupati, ko nam je bilo jasno, da smo mer-°c^njnim bili kot dete Prešernovi „Nezakonski materi". In če se organizacija ustanovi, so nam prerokovali politični modrijani naše dobe, bo to „muha ^odnevnica"! Kako bridko so se zmotili! Njih sanje so postale utopija; njih upanje. Pobožne želje, ki se izgubljajo v nerealističnih sanjah, ki naj bi jih prinesla ^0Va „demokracija" v Sloveniji. Pozabljajo pa, da je med Vetrinjcm in se-aanjostjo ostala le še — zgodovina! Mi nismo sanjali in ne sanjamo danes. Kar nas druži niso politične sanje; j_e trpka realnost. Naš cilj je samo eden, vedno eden in isti: Resnica za nas k've in pravica za naše mrtve. Eno kot drugo je krivcem in sokrivcem nezažcleno in njih cilj je vedno bil: zasuti zadnji grob Vetrinja! Tukaj pa ^m° mi! Tu je Tabor, ki ob odprtem grobu Vetrinja zahtevata raztelesenje žrtve, kj mu pravimo slovenski narod, da se najde krivec in krivdo, predno j* brez politično-ideološkega trobentanja pokoplje slovenskega desetega rakJ, kateremu pravimo : Slovensko domobranstvo! Danes zopet stojimo na križišču. Različno gledamo v razvoj v Sloveniji. Tukaj je nujno, da se zavedamo tiste naSe domobranske strpnosti, ki smo jo poznali med revolucijo. Različni pogledi so nujnost, morajo pa biti podrejeni skupnemu cilju, zaradi katerega smo v Taboru. Ni dovolj, da so v Sloveniji po 45 letih pokopali domobrance — brez imena. Čas je, da ŽRTVAM postavijo spomenik z njih imenom: SLOVENSKI DOMOBRANCI! Tu je bistvo našega dela! Zlasti je potrebno, da čim dalje obdržimo našo organizacijo in njeno glasilo „TABOR". Brez glasila ni organizacije; brez dopisnikov, sotrudnikov in članstva je stvar mrtva. Mi ne moremo reševati Slovenije. Lahko pa sedanjemu in bodočemu rodu pomagamo do resnice o preteklosti, da sc v bodoče prepreči ponovitev preteklosti. Ob vašem občnem zboru smo v mislih z vami z Zeljo, da bi se še dolgo lahko sestajali, ko čas zahteva svoje in se naše vrste redčijo z odhajanjem za našimi soborci... Iskrene pozdrave vsem! Bog - narod - domovina! Florijan Slak •X,X,X,X-XBX*X'X':,X*'«V*X*X,X'X> '>xW:W>:-:-x-X'X'X‘X*x,X"X'XVxV:yX'X,x-x-V'X-x-xtx-x'x-> Sporočilo Domobranec Janko Stcrbenc sc spominja, da je nekoč opazil na oglasni deski v begunskem taborišču v Servigliano poizvedbo za pogrešanima domobrancema — bratoma Kikelj. Ker so bila tedaj, v tistem negotovem času poizvedovanja na dnevnem redu in ker ni bil gotov teh imen, ni bil pozoren. Sedaj pa se prav določno spominja sledečega dogodka: Ko so nas peljali iz Št. Vida proti Ljubljani za Kočevski Rog, sta bila brata Kikelj (ali Kinkel) poleg mene in zrla v desno lino zaprtega tovornega vagona, da bi opazila domačo hiSo v Št. Vidu in ugotovila, „če je mama doma"? Ugotovila sta, da je, „kcr je na balkonu suSila perilo". To je bilo 6. junija 1945 okoli 3. ure popoldan. Eden od bratov je imel pri sebi Sc vilice s katerimi je pretrgal mrežo na lini vagona (že na drugi strani Gruberjevega prekopa). Skozi to lino sem se jaz spustil iz vagona. Nadaljnja usoda bratov mi ni znana. Janko Šterbenc, 1. r. +MATEVŽU POTOČNIKU (Slovo Ivana Korošca na pokopališču) Slomškov dom dela, molitve, zabav in svečanosti je danes odet v Črno. In ne samo Slomškov dom, tudi Rožmanov dom žaluje za velikim dobrotnikom, za neumornim, nesebičnim delavcem naše slovenske skupnosti. Matevž, ti odhajaš in veš, da ga ni, ki bi te nadomestil! Ko sva se zadnjikrat sreCala, si mi dejal: „Zdi se mi, da sem storil, kar je bilo v moji moCi." Kako prijetna zavest ob odhodu. Kako tolažilna misel °b težkem slovesu. Kako lahko ti je bilo sreCanje z Gospodarjem življenja, ko si mu podal obraCun svojega bogatega dela. »Zdi se mi, da sem storil, kar je bilo v moji moCi. „Matevž, mi pa vemo ~~~ a kar je važnejše — Bogu ni neznano, da si storil vcC, kar je bilo v tvoji rtioci! Ti si bil eden tistih, ki ne merijo in ne tehtajo dobrot bližnjemu. Ti si bil eden tistih, ki ne gledajo na uro, kadar so v delu za našo skupnost. Tri domove si gradil in dogradil! — Slovenstvu, z izrecno mislijo na mladino, osamelim, ostarelim bratom in dom svoji lastni družini. Še ko ti je kruta bolezen načela življenje, nisi odnehal. Več kot lastno zdravje, ti je bila skrb potrebe naše velike slovenske družine. Resnično, ti Matevž si si nabral zakladov, ki jih rja ne uniči. Zakladov, ki edini spremljajo človeka, ko odhaja pred Božje obličje: dobra dela ljubezni do naroda in do bližnjega. Ob tej težki uri slovesa nas tolaži zavest, da je tebi lepo, neizmerno lepo, ko te je očetovsko sprejela večna Dobrota: „Pridi moj zvesti služabnik, po zasluženo, bogato plačilo, kajti lačen sem bil in si me nasitil, nag sem bil in si me oblekel." Matevž, v imenu Rožmanovcga doma, tvojih prijateljev in sodelavcev ter v svojem lastnem, izrekam doživeto sožalje tvoji skrbni ženi, gospe Kati, tvojim otrokom — hčerkam in sinovom in vsem tvojim dragim, ki žalujejo za teboj! Odpočij sc , dragi Matevž v tej daljni ameriški zemlji. Veter, ki bo vel od oceana in kalne La Plate preko tvojega groba, ti bo prinašal pozdrave domovine tam daleč. Čeprav odhajaš Matevž, ti ostajaš med nami. V tvojih delih boš živel v naši slovenski družini! Zbogom in — nasvidenje, dragi Matevž! Tone Brulc Odšli so... Na posledicah težke operacije je umrl v Argentini dne 5. januarja 1992 v bolnišnici Joža Lovrenčič. Pokojni je bil sin primorskega begunca dr. Joža Lovrenčiča, ki sc je po prvi svetovni vojni zatekel v Ljubljano. Študiral jc na klasični gimnaziji, ob izbruhu druge svetovne vojne pa je odšel v Zagreb, da bi se priključil jugoslovanski vojski, ki pa je prej razpadla, preden je mogel to storiti. Med vojno in po vojni se je udeleževal kot kulturnik in zaveden Slovenec, vendar jugoslovansko usmerjen, organizacije slovenskega šolstva na Primorskem, kjer je tudi poučeval. Od tam jc odšel v Argentino, kjer se je zaposlil kot višji uradnik v papirnati industriji. Literarno sc jc udejstvoval v Taboru, pisal je v Svobodno Slovenijo in še kam drugam. Slovenski kulturni akciji pa je zapustil zbirko občutenih lirskih pesmi, za katero jc upal, da mu jo bo izdala, kar se pa ni zgodilo zaradi finančne krize v Argentini. Samo nekaj naslovov ciklov iz te zbirke: Spoznanje, Meditacije, Drhtenje, Vprašanja. Vsa zbirka je nastala 1. 1991, j^kaj mesecev pred pesnikovo smrtjo, tako da ni težko soditi, kaj vse bi ahko ge napisal, če bi mu dopustilo zdravje in če bi se prej približal SKA. Istega leta je začel sodelovati tudi pri Pena literaria de la Plaza Flores, zato ima tudi nekaj pesmi v SpanSčini, manjkajo pa druge, ki jih je bral pred gansko publiko. V prvih letih emigracije je poskusil pisati tudi v srbohrvaščini, ker je Zahajal v Jugoslovanski dom na Dock Sudu, kjer je imel dobre prijatelje in P°znance. Poleg zbirke pesmi je imel pripravljeno tudi zbirko krajših novel in vsaj v°je dramatskih del iz časa revolucije. Lovrenčiču je bila najljubSa in najpogostejSa Stirivrstična kitica, čeprav aaa na koncu zbirke tudi izdelane sonete. Kot zanimivost bi omenil tudi )egov sonetni venec, posvečen Jugoslaviji. Med čisto lirskimi pesmimi je nekaj priložnostnih. Lovrenčičeva tematika je precej črnogleda in pesimistična, kar moremo Pripisati njegovemu življenju: obup, žalost, razočaranje, domotožje, ničevost lv'jenja, iskanja smisla in slutnja bližnje smrti so najpogostjSi motivi iz Zadnjih pesmi zbirke. Naj Ti bo lahka tuja zemlja, Joža sanjač! Kot zadnjo pesem zbirke bi lahko Steli sonet brez naslova (tudi druge rGsnii so brez naslovov), ki pa spada med Lovrenčičevo slovo od vsega, kar 1° 'jubil. NAŠI MRTVI + HILARIJ ŽUKOVEC ^ Rojen je bil leta 1923 v Preski pri Dobrniču. Poleg Štirih sester je bil v z ?''ni edini sin. Od vsega začetka je vedel, da sc za OF skriva komunizem, jo f° Se ie Pre Franceta Slaka; prvi žrtvi faSistično-komunističnega terorja na področju oted Krko in Temenico. Po vrnitvi iz italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu in po Ustanovitvi Slovenskega domobranstva seje pridružil domobrancem in bil °b koncu vojne na postojanki v Krenovem, odkoder se je z nekaj posa-otezniki prebil na Koroško in v Vctrinj, kjer pa sc je rešil vrnitve. V Torontu je bil zelo agilen pri ustanovitvi prve slovenske fare v Kanadi. Ko so se razmere uredile, je dobil k sebi ženo in družino. Bil je vedno Zaveden domobranec in član Tabora. Z družino vred smo ga vedno srečali na naših prireditvah. Njegovo zvestobo domobranski ideji je zapustil tudi svoji družini. Jože, naj Ti bo lahka kanadska zemlja. Tvoji družini naše iskreno sožalje. Pirc Aleksander ,„Saša", je po daljši neozdravljivi bolezni umrl 7. februarja 1992 in je bil naslednji dan pokopan na pokopališču v Boulogne. Imel je šele 68 let in je živel v Boulogne. Bil je domobranec na Primorskem Žalujoči družini naše iskreno sožalje — njemu pa blag počitek v argentinski zmlji. • • NAŠA NASLOVNA SLIKA Dokument našega časa Previdnost je mati modrosti... Tako sta si gotovo mislila ta dva mladeniča, ko sta vljudno zaprosila fotografa, naj njunih obrazov ne bo na sliki. Fotografijo je posnel 20. marca 1991. leta pri Tro-mostovju v Ljubljani naš prijatelj in nam jo je dal na razpolago, za kar sc mu iskreno zahvaljujemo. Ob pestri izbiri knjig, ki so na stojnici na razpolago pa mislimo, da je vsak komentar odveč razen zahvale prodajalcema za njuno požrtvovalno delo. 21. januarja 1992 Dragi Savo! Lepa hvala za Tvoje vrstice od 26. 12. 1991. Veseli me, da je vse poslano v redu prispelo. Moram reči, da jih — po Tvojem mladostnem pisanju sodeč — ne kažeš let, ampak 30 manj!! Medtem je Slovenija postala mednarodno priznana država in že več kot 35 držav nas je priznalo, Argentina kot dobro veš, med prvimi. V Evropi nas je priznala celo Anglija, le ZDA se še silno obirajo; menda je Bushov zet Srb, nekaj visokih ZDA-politikov pa ima baje svoje denarce v firmi „Crvcna zastava", ki proizvaja poleg avtomobilov „Yugo" tudi orožje. Politika je velikokrat umazana stvar. Kakorkoli že, mislim, da imamo sedaj veliko zgodovinsko priložnost, pokazati kaj znamo! Politične stranke so skregane med seboj, Demos je razpadel, „prcnovitelji", t. j. bivši komuniti pa zganjajo strahovito propagando predvsem proti Peterletu. On je zanje glavni krivec za vse, kar je slabega! In ljudje so ravno toliko neumni, da jih dosti temu nasede in verjamejo. Tisti Prešernovi verzi (kako strašna slepota je človeka) se mi sami po sebi vsiljujejo... Druga reč, ki ljudi zelo zaposluje, je prodaja stanovanj. Vsa državna stanovanja so na prodaj po 7—15 tisoč mark (nemških) in ljudje jih veliko kupujejo, pa tudi prekupčujejo. Kajti za ta denar jih lahko kupijo le najemniki, ostali pa ponujajo tudi že po 70 do 80 tisoč mark... Prav pri koritu pa spet sedijo rdeči direktorji in podobna svojat, ki kupuje celo firme in po več stanovanj hkrati... No, moram reči, da je Nemčija zelo popularna, kot še nikoli v tem stoletju. Neznani ljudje so me trepljali po rami (ko sem izstopil iz avta z nemško registracijo) in mi naročili pozdrave za Kohla in Ccnscher-ja... kaj takega se mi še ni nikoli prej zgodilo... Rdeči Sc vedno obvladujejo tako časopise kot radio in TV in lahko odločujoče vplivajo na javno mnenje. To tudi krepko izkoriščajo in pod plaščem oziroma krinko o „svobodi tiska" manipulirajo z javnostjo. ,,Slovenec" pa bi po mojo moral biti energična protiutež-To pa ni bil. Tako tudi te priložnosti, postati glasilo svobodoljubnih in demokratičnih ljudim, ni znal ali hotel izkoristiti. Veliko prisrčnih pozdravov Tebi in Tvojim N. N- Od 16. 12. 1991 do 29. 2. 1992 Za Rožmanov dom: v Pesih - $ Rev. Malenšek Janez 50.00 Kožar Janez 10.00 Praznik Jože 10.00 Tičar Beno 0.50 Ki- N., San Justo 6.00 Bncdičič Miha 5.00 Pengov Greti 2.50 Podržaj Anton, st. 5.00 ^ spomin na pok. Matevža Potočnik: Pcpar Jože 20.00 Zorovnik Jože 20.00 barman Peter 10.00 Globočnik Martin v dol. 100.00 Lea Urbanc 1.000.00 Gregorič Lojze 40.00 Lea Urbanc je poslala Nabrano po dobrotnikih V/- Kanade 1.085.00 Jenko Janez (+ Matevža Potočnik) 20.00 Tiskovni sklad Tabor v Pesih - $ Pev. Malenšek Janez 38.00 KP N., San Martin 5.00 Pergar Franc 2.00 Ki- N., Ramos Mcjia 12.00 r^ubic Anton 2.00 ~ ra ga n Alojzij 5.00 Ki- N., San Martin 5.00 Škraba Ivan 2.00 Benedičič Miha 2.00 ^jfar Franc 3.00 8pomin na pok. Matevža Potočnik: Inž. Anton Matičič 10.00 Dolenc Vencelj - Neda 20.00 Šurman Božo 10.00 Oblak Franc 10.00 Korošec Ivan 10.00 v dolarjih Zadnikar Vili 10.00 N. N. 5.00 Vodišek Marija 5.00 Omahen Jože 10.00 Bizjak Jože 35.00 Cerar Frank 5.00 Gaber Anton 5.00 Pechaver Tony 5.00 Erpič Franc 5.00 Čulek Franc 5.00 Bizjak Štefan 5.00 Bergant Ivo 5.00 Hočevar Ani 10.00 Mavsar France 5.00 Košir Anica 5.00 Gregorič Lojze 20.00 Dular Milan 5.00 Hainrihar John 10.00 Bojc Jože 10.00 Bcrkopcc Ivan 5.00 Erdani Miro 5.00 Fujs Frank 5.00 Mcrtik Jože 3.00 Mohar Lojze 10.00 Žonta Nande 5.00 Dcjak France 20.00 Drcu Kati 5.00 Socialni sklad Tabor: v dolarjih N. N., Euclid 50.00 Gregorič Lojze 40.00 VSEBINA Vaša žrtev ni zaman (P. Kogej) 49 Zgodovina danes (ivo Žajdela) 51 Fašisti, nacisti, komunisti... (F. Slak) 59 Umrlim za domovino (T. Velikonja) 61 Razmišljanje o nekomu - 25 let pozneje 63 Spoznanje (N. Frančič) 64 Naši možje 66 Minister in pokoli (N. Tolstoj) 67 Evropska obzorja in Slovenci (J. Stanovnik) 79 Mnenja in vrenja 86 Iz društev 88 V spomin 91 Naši mrtvi 93 Iz pisem 96 Darovali so III It 1 II II II M II t! II ii I 1 :sii II II 1 II 1 iv&i M II ■ |:|xv 1 vx-.v:vwX':-.-.-x-:-:v. •x-:-x-:vXw:vXv.-av.-.-.-.v:v. TARIFA REDUCIDA Concesi6n N0 1596 FRANOUEO PAGADO Concesi6n N° 2619 Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N5 219.314