0m UMI j,]!; 01 ud HoM-J* S»tar*ya. .jjAB XXVIII. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Urednlikl In ■ pravmAkl prodori: mi g. UwuUal« A v«, OfflM »f Public«tlon: NA7 South Uwndal« A t«. TtUpboo*, Ročkw«11 4904 Cm* list« jo *c.00 - M. rni. « thm mMta 1*1*»«* n*r ^ A«« * grf Mmk I. im. CHICAGO, ILLh PONDKIJKK, 24. JUNIJA (JUNE 24), 1»35. SufecripUoa »6.00 Yomrty. STKV—MMIIKK 122 Maček povabljen v Belgrad organiziranju novega režima Accept«ncoJo^m«iling «t ,peol«l r»te of po.Ugc proridod for in >«*tion 1103. Act of Oct a, 1017, .uthoriiod on Juno 14, 101«. __ ilen preobrat v Jugoslaviji. Napad na jte v skupščini zadnji četrtek je strmogla-Jevtičevo vlado. Mačkova opozicija pri-jljena sodelovati v vladi pod pogoji, da se xn revidira, volilni zakon spremeni in raz-ejo nove, svobodne volitve v Jugoslaviji, tabora v konfliktu za zvezo s Francijo ali rjem GRAD, 23. jun.—Milan ,vič, finančni minister Jevtičevem kabinetu, dobil od regenstva da sestavi novo vlado, iferenca med dr. Mačkom Pavlom je bila včeraj nakar je dr. Maček da poslanci opozicije ne t skupščino toliko časa, §t ne bodo vršile nove, in tajne volitve. 22. jun. — Dr. Vlad-tk, hrvaški voditelj opo-je včeraj prišel trium-i t Belgrad na povabilo I Pavla, načelnika regen-i Pavel je povabil Mačka »m, da pomaga rešiti krizo in organizirati am. Maček je doživel veliko o. V zadnjih šestih »je vozil v Belgrad le kadar je moral iti v zakol "izdajalec", včeraj ga cikal kraljevski avto na ji, ki ga je odpeljal na h knezu Pavlu, kjer se k konferenca. Kasneje Maček obiskal svojega i sovražnika — gene-Tetra Živkovica,' bivšega ministra, ki je pred I leti »pravil Mačka v za- >jt dr. Maček stopil iz vla-» postaji v Belgradu, ga ■»prejela ogromna mno-Nstva jn ^ pozdravila I: "Živela svoboda! Dol z olut konference med "J" in Pavlom še ni znan, ««ovi pristaši izjavlja-1 * opozicija voljna sode-1 v I«' pod pogoji, če P»i usUva in radikal-volilni zakon, na-* morajo vršiti nove, svo-vo e klancev za na-•kupščino; zakon mora m. ^tivniitvo vsem cirr manjšinam. Končno ^nitvo dovoliti Hrva-manjšinskim na-nekoliko avtonomije. Jj* 22. jun. - Veliko ^ včeraj «JutrsJ po- M je Jevtičevs imela vršiti te dni v Jugoslaviji, je tudi bila odložena. Politični opazovalci v Belgra-du pravijo, da v ozadju konflikta, ki je povzročil padec Jevtičeve vlade, je napeta borba za kulisami med dvema taboroma, ki sta pod vplivom Francije in Nemčije. Bogoljub Jevtič je na čelu skupine, ki ho- Domače vesti Milwauške novice Mihvaukee. — "J ugoslo venski Obzor," bivši Novakov "Vest-nik," je zadnji četrtek objavil zelo simpatičen nekrolog pokojnemu Fr. Novaku. V tem ne-krologu so tudi sledeče značilne besede: "Z Novakom je legel v grob eden onih slovenskih trpinov, ki si z nehvaležnim poslom časnikarstva ubijajo svoje življenje v blagobit splošnosti, a v povračilo žanjejo navadno le udarce in črno nehvaležnost" ... Pokojni trpin Novak je tedaj ležal na mrtvaškem odru in ni mogel čitati teh besed, toda Čitali so jih drugi, ki še žive in vedo, s katere strani je Novak žel če ostati v zvezi s Francijo in. , . . . , -želi tesnejše kooperacije z Ita- udttrce 111 črno "^valežnosU-lijo; na drugi strani je pa močna grupa, ki se ogreva za zvezo s Hitlerjem in njegovim proti-boljševiškim blokom v central- Trije člani v bolnišnici Morgan, Pa.—Društvo 6 SN PJ ima tri člane v bolnišnici za radi raznih operacij. Frank ni in vzhodni Evropi. Na če-iDrobne in julija Kramžar sta v lu te grupe je menda general st. Thomas hospitalu in Katari- Peter Zivkovič. JevtiČeva vlada je bila v sedlu šest mesecev. ' "" " i Konvencija HBZ pred zaključkom Hud boj za odborniske službe Ptdij* ■v četrtek zvečer. ITisla po burnih do-»»kupAčini. Na četrU «uptfm«. j,. ,K>M|anec i . Povito napadel n "l^zicjjo sploh; Hr- 1; *> v sploš- ./ .'>rn. za umor "fl,Jra Njegov na-protsst lir-»kupnini in vladi, "»-vaški minister ,4 d' srdito zahteval ''ijj- j*vho pokara obotav- L> 1 Ji kkir Koz n I J podal o- »J r.«v A fj „ I J N» , J. n ^nirala se *KM minintra, v"jni mi-""r Zivkovič. P'H1M| O- ( z vsemi Knez p*. • I' r« »h i 1 pu v"je iM>«le ^nizirana kah Milvvaukee, Wta. — (Izvirno J*w»veti.) ~ Pravila HB?! no ostala v večjem delu pri starem. Dne 19. junija so bile ves dan razne prošnje na dnevnem redu. Prošnje so bile odobrene kar na debelo, čeprav so bile nekatere prošnje protipravilne in celo smešne. Volitve gl. odbora so se bližale in noben blok se ni hotel zameriti delegatom. Bodoči gl. odbor bo imel velike težave, kajti konvencija je odobrila dosti prošenj, ki so docela protipravilne in protipostavne. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki določa, da vsi, ki so bili na rezervi in ki niso več člani organizacije—med temi je mnogo takih, ki so stari 50 do 60 let —lahko pridejo nazaj v HBZ brez zdravniške preiskave. Situacija na konvenciji je bila taka, da je vsaka grupa obetala nebesa, dasi je dobro vedela, da obljub in sklepov ne bo mogoče izpolniti. Ampak danes živimo v dobi obljub in—zakaj bi bila konvencija HBZ izjema? Politično vretje v Washingtonu Organiziranje delavsko-farmarske zveze' Seat t le, Wa»h.—(FP) — Zadnje dni se je tukaj vršila konferenca zastopnikov raznih delavskih in farmarskih organizacij, ki iAčejo |m>U za tesnejše sodelovanje. To se naj zgodi v organiziranju nekakšne farmar-rtko-delavske zveze, ki bi se borila za interese delovnega ljudstva na političnem in gox|KxJarskern polju. Ca se bo ustanovitev te zveze posrečila in bodo v njo pritegnjene predvidevane farmarake in delavske skupine, tedaj bo štela približno 250,000 članov. Konferenca je izvolila večji odbor, ki ima nalogo najti pota in sredstva z« organiziranje tega j gibanja. V tem odboru imajo Italijan- zastopnike unije, socialistična zunanjih stranka, Uhnokrati, okrajne i*granie (farmarji), zadruge, e* CoTnmonweaith buiUb-r*, HHIa-je my klubi, levičarski demokrati! na Mavduš v Mercy's. Fant doslužil kazen VVillard, Wis._VVillie Lukas je doslužil kazen v državnih zaporih zaradi tatvine in zadnje dni se je vrnil domov k svojim staršem. Nova podjetnica Somerset, Colo.—Miss Annie Koklich je odprla lepotičarsko obrt na Paoniji. Avto ubil Hrvata Cleveland.—Pred nekaj dnevi je avtdftoTftr na ulici ubil Toma Staniča, ki je bil doma iz Mrzlega polja pri Jaški na Hrvatskem. Stanič je bil dolgo časa brez dela, pred kratkim je pa dobil delo in ko je šel na delo, ga je doletela smrt. Zapustil je ženo, tri sinove in tri hčere. Nov grob na zapadu Trinidad, Colo. — Zadnje dni je umrl Mihael Fatur, star 49 let in doma iz Bitnje pri Premu na Notranjskem. Bil je član in predsednik društva 6G SNPJ. Smrt rojaka v Clevelandu Cleveland.—Johna Boldana je žena zadnji četrtek našla mrtvega v postelji. Star je bil 56 let in doma iz Trebče vasi pri 2užemberku. Tu je živel 35 let in zapušča ženo in hčer. flan umrl Chicago. — V soboto je umrl Charles Zgonc, star (»4 let in doma iz Borovnice, Član društva 39 SNPJ. Pogreb bo v torek ob dveh popoldne na češko Narodno pokopališče. Krvava stavka lesnih delavcev Eden ubit m devet ranjenih v policijskem navalu Eureka, CaJ., 22. jun. — Policija je včeraj streljala na stavkarje, ki so piketirali parno žago Holmes-Eureka Lumber Co., in stavkokase in posledica je bila deset ranjenih, od katerih je ena oseba podlegla poškodbam. Stavka proti omenjeni družbi je iibruhnila pred petimi tedni. Ena od oseb, ki so jih podrle policijske krogle, je bila ženska. Okrog sto ljudi je bilo a-retiranih po spopadu med 260 stavkarji in 300 stavkokazi. Kazen petih policajev, ki so dobili manjše praske, ni bila nobena druga žrtev krvave bitke identificirana. Do spopada je prišlo, ko so stavkokazi prišli na delo pod zaščito policije. Nekaj kamnov je priletelo v policijski avtomobil, nakar je policija pričela streljati. STAVKA ŽELEZNIČARJEV KON CANAV OMAHI Delavci so izvojevali neznatne pridobitve KONEC OBSEDNEGA STANJA Washington molči o krizi v Afriki Trgovci z orožjem pričakujejo Velikih naročil Ugrabitelj Weyer-haeuserjevega dečka dobil 45 let' c'Ja ^»bko sledila procedentu, ki VVanhington, D. C., 22. jun.— Oficielni VVashington ni doslej podal še nobene izjave glede pošiljanja orožja in municije v Abesinijo, toda ameriški trgovci z orožjem in municijo imajo pripravljene že velike zalog« tega blaga, da ga pošljejo ce sarju Abesinijo, ki se je pripravil na odločen odpor proti Italiji. Ameriški državni depart-ment, ki pazno sledi razvoju italijansko-abesinskoga konflikta, še ni povedal svojega stališča glede pošiljaiija orožja Abe-siniji ali Italiji. Na zadevna vprašanje je odgovoril, da ne bo dal nobene izjave v tej aferi. Amerika nima nobenega zakona, ki bi prepovedoval poši Ijanje orožja in municije drža vam, ki so ali se nameravajo zaplesti v vojno. V kongresu je bilo predloženih več zakon skih načrtov, ki prepovedujejo pošiljanje vojnega materiala državam, ki zabredejo v krizo, v kakršni se danes nahajata Italija in Abesinija, a ni izgledov, da bodo načrti sprejeti v teku sedanjega zasedanja kongresa. V slučaju, da Italija napove vojno Abesinijl in tako javno prizna, da je napadalka, državni department lahko naznani, da ni naklonjen pošiljanju vojnega materiala Italiji. Ako taka izjava ne bi prinesla zaobljenega Učinka, bi administra- ga uveljavila v sporu med Bo llVijo in Paragvajem, ki sta ste zapletli v vojno zaradi province Gran Chaco. Na podlagi v kongroau sprejete resolucije je predsednik Kooaevelt pre|>ove- niatc- Tacoma, VVash. — Harmon Waley, 24-letni ugrabitelj devetletnega Geo. Weyerhaeuser-ja, čigar oče, lesni magnat, je plačal zanj $200,000 odkupnine, je bil 21. t. m. obsojen na 46 let j ;imj HI|Jallj4. vojnega zapora. Waley je priznal kriv- rjl(|rt obema državama, do in se ni čisto nič zagovarjal, SHčno resolucijo, ki bi dala ognjevito je pa zagovarjal svo-, predsedniku oblast, da bi lahko jo 19-letno ženo, o kateri je |k>-| p rej Hi ved al pošiljanje orožja vodal, da ni nič vedela o vsej stvari, dokler ni bil deček že v Italiji in Abesiniji tudi v primeru, ako ne bi vojno napove-njegovih rokah. Sodnik Je za-j dali, bi kongres lahko sprejel, devo žene odložil in zavrgel njeno priznanje sokrivde, in tudi nekaj |K»slancev je v njem. Vprašanje ustanovitve nove stranke ni na tej konferenci igralo |*»-ebn«' vloge, vsaj /.a či-kaško konferenco, ki *e Im; vršila v začetku julija, ni bil UvoJjen noben delegat. Kljub temu se pa pričakuje, da ne bo čikašk«* konferenc*- udeležilo več ljudi iz države VVashington, l l pravijo v Wa4hingtonu. Trockijev »in aretiran v Moahvt l/oidon, 22. Jun. — Trockl- I jeva žena, ki se zdaj nahaja na I . Norveškem, je sporočila v dopi- i hu l)aily Hcraidu, da je bil njen »»in Sergij že pred šestimi mr- m«c» vržen v zap'»r V Mo«kvi. Ko je Trockij moral zapustiti Itusijo leta 192H, ji' njegov sin I .bil dijak na univerzi Jn »ovjet- Omaha, Neb., 22. jun. — V to mesto se je sinoči po onem tednu obsednega stanja vrnilo normalno življenje. Governor Cochran je odpoklica! državno milico, prej pa je še preko župana K. Towla naznanil, da morajo vsi privatni avtomobili, ki vozijo pasažirje, izginiti s cest. Ta odredba je omogočila takojšen In popoln obrat mestnega transportnega sistema. Governer je izjavil, da je izdal to odredbo v interesu uprave cestne železnice kakor tudi njenih uslužbencev, ki so se po dolgi stavki vrnili na delo. Zadnji oddelek 1800 miličnikov, ki so prišli v Omaho po krvavih stavkovnih izgredih, je sinoči zapustil mesto, ne da bi izstrelili ene krogle. Omaha, Neb., 22. jun. — Arbitražni odbor, katerega je imenoval governer Cochran, je končal stavko cestnih železničarjev in v petek so se vsi vrnili na delo. Governer je razglasil obsedno stanje zadnjo soboto in poslal vso armado državne milice v Omaho. da vzpostavi red po krvavih uličnih bitkah med mestno policijo ter stavkarji in njih simpatičarji, v katerih sta bili dve osebi ubiti in okrog 160 ranjenih. Stavka Je izbruhnila 20. aprila in je izzvala številne spopade med železničarji in policijo. Na podlagi odloka, katerega je objavil arbitražni odbor, Ihj do uslužbenci cestne železnice prejemali isto plačo kakor pred stavko. Kompanija je dala le nekaj koncesij in glede prizna nja starostnih pravic in nekaterih drugih zahtev se pogaja nja nadaljujejo. 481f126 oseb upravičenih do penzije Država Illinois bo prispevala nad sest milijonov Springfield, III., 22. jun.—Ako bo država Illinois uveljavila za kon starostne pokojnine, bo 481,121» starih oseb lahko vprašalo za podjKjro iz penzijskega sklada. Tako sodi dr. Peter T. Svva-nish, načelnik biroja za statistiko in raziskovanje v državnem delavskem department u, ki je pravkar objavil zadevno poročilo. Na isullagi izkušenj in podatkov, ki so jih zbrale države, ki so že uveljavile policijske zakone, bo morala država Illinois potrošiti šest in jmjI milijona dolarjev za oskrbo starih ljudi, v tej vsoti pa niso uključeni upravni stroški. Od skupnega števila oseb v starosti nad 05 let bo le okrog sedu m odstotkov imelo potrebne kvalifikacijo, da bodo prejemali pokojnino. Ponzijski zakon sta odobrili obe zbornici državne legislature In je bil poslan governorju, ki ga bo nedvomno podpisal. RDECKARJEV NE BODO SEŽGALI NA GRMADI i hleago.— (FP) —<"'ikaška univerza je za enkrat rešena pred grmadami, na katerih bi ae zvijali rdečk ar j I In na katere je multimilijonarski drogist Wal-green naščuval državno zbornico, ker je njegova nečakinja menda dobila nekaj idej na kampu-su. Večini senatnega preiskovalnega odbora se je ta lov na "rdečkarje" med učeliščnlki in profesorji menda zdel preneu-men in ga je končala. Kilo bi nekaj čudnega, 6e bi bila čikaška univerza re« "rdeč-karnko gnezdo" kakor Je trdil miuoiiil VValgreen in kateremu sta pridno sekundirala notorič-na lovilca rdečkarjev rnrs. 1)111-ing in ilarry Jung, ki operirata vsak svoj raket stoprocentnl- j tva. f'udno bi namreč liilo, ker odpora. Preiskava in zasliševanja so ugotovila, da so ljudje, ki so na relifni listi, v resnici upravičeni do p<*lpore. Samo v dvema okrajema -Kcndall ini.awrence Je relifna komisija končala svoje delo, toda število družin, katerim je bila odračena nadaljnja podana, predstavlja nizek odstotek ljudi, ki so odvisni od relifa, Relifni delavci • ae vrnili na delo MUSSOUNI SPET GROZI Z IZSTOPOM IZ LICE On hoče imeti proste roke v konfliktu z Abesinijo ITALIJANSKO VOJAŠTVO UMIRA OD ŽEJE ToledO, O., juti Stavka m< in \ tu, ko pravi, "da Je resnična, relifnih delavcev v okraju l.u-arnost v tem, da bodo ainc «as, ki Je traj"'" v«m tednov in riska učilišča radi njih telkegal )«♦ ustavila delo pri relifnih pro-ubvi ociranja po kapitalistih j jeklih, Je bila silos i končana. f*»i . * ' _ ve* v nkrbeh'( da ne ugrisnejo J" "a delo, ■ tala preveč burbonska in pre- Okrog 1500 delavcev je vrni roke, katera Jih krmi. Ko amč rižka učilišča prično jemati id< je e prosto gibljejo v bližini vojaških kolonij, širijo gov«W da dnevno umre. nad -to Itali (ulitkih vojakov zaradi žeje In bolezni, ki ne širijo med njimi. izgleda, da *<* Je Mii*noliril sla* bo pripravil u\ svojo pustolov« ščIimi v k/lunini Afriki in da mu realni |sdo>aJ v |eh krajih sploh nI znan, Svoje Oiamliovce Je |H»slal v v i *s e puM ave in pri*ta-iiiAču v težkih evropskih uniformah. NJegovl vojaki in delavci ta admin |PWA, »tri K K K A 11» more delati le (t»lj* na l»orioči pri raz I. ftraai.) PR08VBTA PROSVETA THE KNMGnTBNMBNT tUMU O! LASTNIMA IKiVIMU HUODNI Jt»«OT» atf »i |I»N(«IM: M O'—» •• M-M •• M.. MM « H M II* « Cktmmm U L>—r. |1M M !■«•. MU M — HN. lukitrfffm r»u»t tu O* U»U4 luua lani Chhamfl • •4 cmm *.m »•»' t *w ctmt« r-m i"* t«ni|i nkiUM H M t«« »« tlMU. M M iittnrM W*■«'!. d«., »tiI M W»rM< ••Iv «feM MmiiMMl kf »It liifill NMIM U IH. k»» «t* ■ PKOSVKTA KIT M tU UmmdmU »H, OlM««. MIMUI or TNK M l»B«ATKU r Zlato je mednarodno Pred tremi tedni ho v Franciji imeli veliko valutno krizo. Dva kabineta sta padla in kalilo je, da pade t uet v m.' ali right. K ra neon k i politični in finančni čarovniki ho *i čestitali .... fcele zdaj *e je izvvdelo, da zasluga za rešitev zlate valute v.Franciji ne gre francoskim političnim in finančnim čarovnikom, temveč — Koom Vel tu in njegovemu finančnemu tajniku Morgt-nthauju. Ta dva sta na klic iz Pariza, na eno mimo, golo besedo, zastavila milijone dolarjev i/. federalnega zlatega fonda. da m ta obvarovala francosko valuto na njenem zlatem prestolu. Ameriška "najboljša" politika teži za izoli-ranjem Združenih držav, "Najboljše" Američane lomi krč, kadar zaslišijo ime Liga narodov in mednarodno razsodišče. Zadnje čaHe dajejo ne I epa imena Franciji in drugim evropskim državam, ki so um ta vile odplačevanje dolgov Ameriki. Tudi Kooseveltova administracija «e kolikor toliko drži U* umeri in vodi nacionalno politiko, nacionalno ekonomijo iti drugf nacionalne stvari. Internacionalnih problemov za mu ne ame biti. »Samo ameri-Aki moramo biti"! V praksi je pa nekaj drugega. V teoriji nas francoska zlala valuta nič ne briga — to je utvar Francije in zlategu bloka v Evropi — toda v praksi ae Roosevelt prekleti) briga; ni mu Vaeeno, če je francoska ali angleška valuta Mtabilna ali nestabilna. To je nov dokaz, da je narodni kapitalizem pod kožo mednaroden. C"e mu utopijo na parklje v Franciji, ga zaboli trobec v Ameriki. Osel,ki no«i tovor zlata, ne pozna nobenih plotov. Njegov dom ho vse celine na svetu . . . Rooseveltu se je posvetilo Zadnji dni ne je prnlm-tlniku R00MVtltll posvetilo n«'k<»likovedal v Hvoji poslanici, da velika bogastva ne morejo biti zasluga enega aamega človeka ali akupine ljudi, temveč ho mogoča le i« kolektivnim n«|>orom vnega ob-č«*nt\a. Iz tega razloga Imajo liogiiHtva kolektivni značaj in zato je pravično, da ne po Minti lastnika povrne del teh liogastev oliče-atvu. To je čltfta iu trda resnica kaki»r zlato in jeklo. Nič ni čudnega, tla *o voditelji bur-bonce? in uredniki burbotiKkih I in to v ostrmeli, nato pa histerično zatulili, da zdaj jim Je jas-no, tla m« koo«evelt prelev il v polnokrv nega "IhiIJ*«*V ika". Vprašanje je, ali Rootievelt ostaue pri tem žarku »|M.*nknJa? Njegova navada doslej Je bila. ilu je za v*ak korak v pravo nmer krenil dva koraka v nasprotno smer, Ce ostane na te) poti, ali pujde A»» dalje m odkrije vho ritnico? r v -a remica ie, tla vse, kar je pridobljenega h kolektiv no produkcijo in kolektivnim naporom, npadu nt »odMotno pod kolektivno kontrolo in za kolektivno ral»y. Privatnih liogantev »ploh iu« Hnie biti! Vsa ta ImikhmIvn nocial-t»o kri vitim' Socialna, numnu prtnlukcija zahteva MK-inlno, mai*no lam m ptirabo! l*o je velika reoiica. Ali j»» Kooiievelt kdaj -jMt/nn \ felttit' Dvomimo. * lt«»«»M velt bi ni bil prihranil celo tfori» Mj(. no»ti in Im.j, v , če bi bil takoj oh prihodu v Aadrirml r«tke burtamcem t revltijo ii\«dl>o MAokih ila\ kiiv na privatna V «»• h teh malih, uAlvih In nadleft* »v -ne bi bilo tnb«; vwh NtHpidnih i privatnih bankirjih in kon*ekven» teh milijanlnih notranjih dolgov ne bi bilo tretm kri/a hi bil* lahko ubita v I telo h ustave m Itoifuttv a nth davk« Im»m»JI| pi tlio Vrnil enem letu I ako |»j nje ua ' ti hudiča in je t« '•ra t ai «n jim |h, ko dan ruanje elira< kapitalistov, iziranjanje ttepreaije « kadili in mazili l" l«»l*J»t dni *o me po- d , ^ Mu reMrvi,ti. Pove. 11 Cor,ce v Idr,J0' Tu dali »o mi, da »o jih motilizi- mi kazali razne fotografije in vpraševali, če poznam katerega izmed tistih. Vse itiri stene rali, ker so jih osumili, da imajo svojce v Jugoslaviji. Tako 'so delali povsod po Julijski sobe so bUe natrpane , tistimi Krajinj p ^ ^ / slikam . Tu so m, odt.srtll, tu- u ^ b|1| na 8umu k di prste Iz Idrije so me po- jf) katerj m kaznovani iz tem posla v Postojno, iz Po- poJftIčnih mlogov*j f stojne v Ilirsko Bistrico in od!1 .. .. . 4 . * ,XJt ^ tu na Reko. Vozil sem se vedno' CV tii4tem taborišču sem bil od ponoči in v vseh krajih so mi ^ marca ^ 19' Te»a stavili enaka vprašanja. Na H0 ,niifl ^o™™ zbrali zara-Heki so me vodili po jetniikih'^ Proslave obletnice, ko je ila celicah in vpraševali jetnike, če ltMlJU v „ voJno- Komandant me kdo pozna ali ako jaz kate- ntt,^f P0,ka' l^ovnik Kova- rega poznam. Vse jetnišnice ric Ž1}0™'** ir?el «ovor- Go" so bile polne jetnikov in v o- vonl Je italijanski in tolmači so grom ni večini so bili naši ljud- ^vor prevajali. 1 Polkovnik je najprej povedal, bil I. 192'! in v jugoslovanski armadi sem Mlutil eno leto. Moje bivališče je bila Cerknica. V juniju 19M sem prejel pismo od svoje matere v Predloki, spisano na pisalnem stroju. Poleg matere je pismo podpisala tudi moja botra Marija Picega iz Dekanov. V pismu je bilo rečeno, da mi je moj boter Josip Picega v oporoki zapustil svoje imetje in Je potrebno, da pridem domov in uredim stvari. Zaeno so mi sporočili, da sem bil za prestopek, ker sem pobegnil čez mejo, pomiloščen. Tako Nato so me odvedli spet v Trst in iz Trsta v Verono. V Trstu so me držali dva dni in potem z avtom odpeljali v Verono. Tu so me vrgili v temnico in hrana je bila taka kakor da so njegovi pradedje govorili slovansko, a on je pristen ItaN-jan, kakor smo tudi mi Italijani. Naši pradedje so bili Italijani, a Avstrija jih je poslo-vanila. Sedaj, ko so spet svo- prej. Tla so bila iz betona, ka- bodnf1' treba' da vsi p<*tane-terega so polivali z vodo. Tu ,Jtalijam. nisem več nosil verig, kajti bil "Kttk°r so se naši junaško sem tako slab, da sem komaj bor,l) za tlačiteljico Avstrijo, stal na nogah. Čestokrat so me izpraievali oficirji in vedno o emigrantih. Vprašanje, kako Jugoslavija tako se moramo tudi mi boriti za Italijo. "Sedaj boste odšli v Abesini jo, da tam širite slavo Italije. f Hiunottjc, narvu afugumaviju " . ---------- skrbi za emigrante* iz Julijske1 Ital,Ja Jf ^la vedno borilka in Krajine, so večkrat ponovili. so jim povedali v občinski pi- NekaJk™t so v mojo celico za- ... r\ hJ I I i ll/li L! U,'| i./.li/.aill aUitn> sarni in karabinjerski vojašnici. V pismu sta bila označena datum in številka moje amnestije. Prav takrat sem bil brez dela, ker je rudnik Germa likvidiral, in. nahajal sem se v Skop-Iju. Neki prijatelj mi je svetoval, naj se oglasim pri konzulu in tam vprašam, ako bi se lahko svobodno vrnil domov. Kes sem potem Aol v konzulov urad v Skopi ju, kjer so potrdili, da je bila amnestija razglašena, kakor so mi pisali, in (U se lahko svobodno vrnem domov ter uredim vprašanje zapuščine. Ker sem bil pristojen v Cerknico, so mi svetovali, naj hv Ae prej obrnem na konzula v Ljubljani. Odšel sem v Ljubljano in tam so mi povedali isto kakor v Skopi ju. Dobil sem potni Ust, da bom lahko potoval preko Po- prti ljudi, ki so govorili sloven sko in hrvaško. To so bili pro-vokaterji, ki so hoteli nekaj izvedeti od mene. Po osemnajstih mesecih, odkar so me zaprli, v marcu t. I., so me postavili pred vojno sodišče.. Dali so mi zagovornika, nekega tenenta, ki je govoril hrvaščino zelo dobro. Ime mu je bilo Natali in zdelo se mi je, da je bil Dalmatinec. Pred vojno sodišče so me odvedli štirje oboroženi vojaki, ki so stali poleg mene ves čas obravnave. Poleg teh Je bijo v sobi najmanj dvajset drugih vojakov. to bo tudi zdaj. Zato tudi vi ne smete osramotiti svojih rodite Ijev, svojih bratov in Italije! "Kadar bomo porazili tiste barbare v Afriki, se bomo junaško obrnih proti vzhodu. Prekoračili bomo Jadran in tam nas bodo z razprostrtimi rokami sprejeli neosvobojeni bratje . . V tem smislu je dalje govoril in tolmači so nam prevajali l>esi'do za besedo. Naslednji dan je bil določen za odhod v A besi ni jo. Tiste noči sem bil dodeljen k straži v San Martinu, ki se nahaja tri kilometre od Verone. Bilo nas je devet vojakov in podčastnik. Ob šestih so me Izpraševali sp me s pomočjo Plavili na prvo izmenjavo, tolmača, ker ne razumem itali- P<>no*i pa «em imel ponovno na- Janščine dobro, toda svojega »topiti na straži, zagovornika sem razumd, kar Odločil sem se za beg. je govoril. On je približno ta- v žePu Mem »mel pet lir. ko govoril: I Ko HO »ne ponoči pustili sa- ..„ u,,.,. u,..K(, potoval preao ro- "Obtoženi je bil zajH»ljan, ko na »traži, sem zapustil stojne domov. Zajamčlli so mi, Je P^imil v Jugoslavijo. On HVOJ<5 »nesto in s puško oborožen da se ml ne bo ničesar hud*ga|bI moral Priti Pped posebno so- odh,teI proti železniški progi. dlšče. Sodnike prosfm, da ga Trikrat sem premenjal vla- obsodijo samo na 18 mesecev Vsakikrat aem kupil vozni zapora — na kazen, ki jo je že Nstek do najbližje postaje, a prestal. Ker je domovini po- dalje sem se vozil brez karte, treben vsak Človek v tej krltič- Nekemu mestu sem se izognil in ni dobi, predlagam, naj ga so- Ka obkrožil peš, ker je v mestih dlšče takoj izpusti in uvrsti v večja kontrola, armado, ki odide v Abesinijo.' Na ta način sem bil čez ne- Kadar bo minila sedanja kriza, kHj dni že na oni strani itali- naj se ga ponovno pozove pred janske meje. Imel sem samo posebno sodišče, če bo treba, a h,ftč* in srajco, kajti puško, sedaj ga je treba poslati v ar- suknjič in kapo sem vrgel proč mado." ; predno sem prekoračil mejo. Nekako tako je govoril moj ,n kontrola ter hrana? zagovornik in jaz som bil re- V Italiji je sedaj vse zmeša- Aen — to j*: obsodili so me na no. Vlaki so natrpani z vojaki. .......................*............ IN mesecev Ječe, katero som že Nihčr nobenega ne izprašuje. dobil samo kruh in vodo. Več- preetal, me oprostili in takoj Vse kriči, psuje in prepeva in krat so me zaslišali in ponoči |«1>MH v vojaško suknjo in po- vsi nosijo živila v torbah in jih ..i.l i__i__________■ ... Itlllli V VIliiliLn t u l><>» i J____ A__________ > pripetilo. Dne 20. s«pt«>mbra sem se oženil in pet dni pozneje sem z dovoljenjem, ki mi ga je dal italijanski konzul v Ljubljani, odpotoval domov. £eno si-m pustil v Skoplju. Na 25. septembra sem m* pripeljal z vlakom v Postojno. Tu s«) me takoj prijeli, preiskali in vzHI vse dokumenti«, med temi tudi tisto pismo. Potem so me zaslišali in ponoči so me uklje-njenega odvedli v Ko|wr, kjer so me vrgli v ječo. Noge so mi Uki »vitii v železje in vsako noč so m«» zasliševali. To je trajalo mesec dni. Vsak drugi dan »eni si> me ukljenjenega odvedli v,H,a,i v vuJaško taborišče. ponujajo drug drugemu, ker Koper, kjer so me vr^li v ječo. | , am MO me dodelili k prvi noben ne ve, kam gre in kdaj Noge*ho ml ukovali v železje in ,,ttleriJ> osmrga artilji-risk^ga se vrne. To je vzrok, da sem vsako noč so me zasliševali. To lmlktt- P»tem so me odvedli v lahko potoval iz Verone do me- je trajalo mesec dni, Vsak dru gi dan sem dobil samo kruh in vodo. Večkrat so me pretepali, zlasti takrat, ko so me vodili k zasliševanju. V telezje sern bil u kova n podnevi in ponoči. Neke noči so nit* odvedli iz Kopra v Trst — v "San (!iu-sto". Tu so me vsak dan izpra-ševali ihIimi tenent, eden civilni in eden vojaški uradnik. Ohi-čajna vprašanja so bila: .tli s«*m se sestajal v Jugoslaviji z emigranti T S čim ne bavijo emigranti? Poznam katerega od vodstva? — Ali jt» bil član emigrantskih društev? Kdii vzdriuje ta društva? — Zakaj je vprašal za Jugoslovansko državljanstvo? Ah je slutil v jugoslovanski armadi? itd li Trsta so me odvedli v Gorico v zaprtem In temnem avtu. Vedno *em bil v okovih in straftill no me štirje olmroleni vojaki. V (torki mi stavili Ista vprašanja vojašnico Pirelli, ki se nahaja je s |ietimi lirami v žepu. v bližini Verone. Tu je tabori- Ali da so vas ujeli? šče vojakov, katere pošiljajo v "Imel sem vedno poleg sebe Afriko, in se prav v ničemer ne polno karabihko. Živega me ne razlikuje od jetnlšnice. Tu se bi bili ujeli. Svojo kožo bi bil nismo smeli pogovarjati z no- drago prodal!___ jjin^f L To je, glej, roman Andreja Severa iz Predioke, ki je zaradi želje po zapuščini hotel oditi domov. In ko je šel skozi vse opisane preizkušnje, je izvedel, da mu ni sploh nihče zapustil kakega imetja. Skozi vso to dobo ga je v Skoplju čakala žena, katero je poročil pet dni pred odhodom, in ona ni v«s ta čas vedela ničesar o njem. Po "Jstri". Glasovi iz naselbin Hrana je bila *«)et*| kadet)*, ki «. abaahrlrtli vojaško akId7m7jo V"S3Lkv|. Iz suhega Groaa, Kana. — Novice iz dr Žave "sončnih rož" so dokaj redke. Pa saj tudi ni nič veselih vesti, jamranj pa je itak povsod več ko preveč. Pregovor pravi, kdor nima kaj povedati, da govori o vremenu. Pa naj bo tako. Kan-sas je oficielno znan kot simbol suše. Pa ne le po prohibicijl, ker se ponašamo s petdesetletno abstinenco, po katerih pravilih je vsaka alkoholna pijača nepoznana reč ali tabu. Apostoli prohibi-cije uče, da se pod prohibicijo vzgoji generacija, ki je mentalno mnogo višja od ostalih soljudi, ki radi srkajo razne močne pijače. V petdesetih letih plemenitega eksperimentiranja z našo prohibicijo je že zrastla nova generacija, ki se nagiba čez povprečno moško dobo — ki pa po men-taliteti ni nič na višji stopnji, če ne še na nižji stopnji kot v drugih državah. Imamo vse polno raznih norcev, grešnikov in kriminalcev vseh tipov. Plemeniti eksperiment prohibicije pa se 4e vedno eksperimentira. V naši državi imamo tudi eno izmed treh federalnih jetnišnic. To si tolmačim tako, da so federalne oblasti vidile pri nas večji odstotek kriminalcev, zato so postavili zvezno jetnišnico v Kan-sasu, da so stroški transportaci-je nižji. Tudi to je naša specia-liteta. Razni siihaški preroki so pred nekaj tedni prerokovali, da je centralni zapad kraj, kjer se pričenja večna puščava radi nezadostnih padavin, in sedanja in-rustrijska mesta v tem pasu bodo v par stoletjih "okostnjaki zvitega jekla." Danes ti preroki molčijo, ali pa si belijo glave, kako bi obvarovali mesta in pokrajine—čez katere se je pred nekaj tedni usul oblak prahu—pred poplavami, ki so zadnje tedne naredile ogromno škodo in zahtevale veliko človeških žrtev. Naš okraj Cravvford menda ne spada v ta suhi pas. Od lanskega septembra do polovice tekočega junija smo imeli čez 500 palcev padavin, kar je rekord za več let. Samo v prvi polovici junija smo dobbili nad 10 palcev dežja. Farmarji žalostno gledajo podeče oblake, ki dnevno spuščajo obilo dežja na tako rekoč plavajoča polja rmene pšenice in ovsa; vse bo uničeno, če vremenski bogovi kmalu ne očistijo ozračja. Dnevi so hladni in temperatura pod normalo. Kakšen kontrast v primeri z lanskim letom, ki je bilo suho in vroče! * • • Zadnje dni sta se poročila VVil-liam Strah in I^ena Markovič. Ženin je obče znani učitelj na srednji šoli v Cockerillu, Kans., in aktiven Član društva "Sunflo-vvers" št. 609 SNPJ v Armi, Kans., nevesta pa izhaja iz obče znane družine Fr. Markovič v Vontenacu, Kans., dosedaj upo-slena v Clevelandu, O. Obilo sreče! TVidi nevestin brat Hen-ry, uposlen v Clevelandu, je tu na obisku pri materi Juliji Markovič. Na 2. aprila je mojega soproga in tajnika društva št. 206 «N-M zadela srčna kap. Ker Je bila zdravniška pomoč takoj na mestu. ae je posrečilo, da Je bil v pol uri spet pri zavesti. Po izjavi spe-:ialista, se mora vzdržati več mesecev vsakega dela, za težka ela bo pa sploh stalno nezmožen. • \ | Na tem mestu se iskreno za-hvsljujem društvu in SNPJ za t^lno plačevanje njegove bolniške podpore. Zopet dokaz, koliko je vredna sidporna organizacija, ki se pa .*e ceniti šele takrat, ko je aila itijna. * Rojaki in rojakinje, zavaruj-e a* pri SNPJ za slučaj bolezni n nesreče sedaj, dokler ste Ae hrsti in zdravi! Mary fttilar. 206. Ali trte naročeni na dnevnik 'Prnaveto'? Podpirajte avo| list t _ pondeurk^ Notranje lice kovi (Nadaljevanje in konec } Vprašanje, kako se te snram- v Prav isvrk z vnanjim obd:&m i vsem razjasnjeno. Vaekako iu,* , •tali poglavitno vlogo. Znano 'nI da se kovina ne pretrga po mejnih i ^ sameznih kristalov, ampak £ ^ sredi pretrgajo. Dalje se vrši * na*ln« ^ se gladka ploskev ,1 podrsne ob ploskvi drugega in da vina trša, ako se gladkost kriZS, na kakršenkoli način skali. >h Trdnost kovin se. kakor znano, zman trevanjem, ki se lahko stopnjuj^ ki pa ne sme doseči tališča. Ta .L J« mo "rekristalizacijo", ker 8e pri Vm na novo tvorijo in rastejo, ako so radi "utrjevanja" zmanjšali ali dru£ menili. Energija, ki povzroča tvore! lov Je zmerom živa in močna ter se * vsakim količkaj ugodnim pogojem uv Iz tega se tudi vidi, da trdna telesa v g tranjosti niso tako mrzla in mrtva k nam vidijo. ■ Spremembe, ki jih dosežemo z vnan delovanjem kovin, so sicer zelo velika vse tehnične potrebe vendarle ne zada Ako Jiočemo njih svojstva še bolj j,0ž jim moramo dodajati še določene primi mesi so potrebne včasi v prav ma|er množinah, v čemer se nam tudi prav k kriva osnovna poteza današnjega na spoznanja: namreč velikanska vloga grajo majhni in najmanjši činitelji v nih dogajanjih. Kaj je mišljeno s tei najbolje razjasnita besedi vitamini in h čeprav nista s kovinami v nobeni nep zvezi. Kovina se lahko z malenkostnim kom primernih snovi tako spremeni, da nič več podobna svojemu prvotnemu li likšna je n. pr. razlika med trdim in j jeklom pa med mehkim kovaškim žele krhnim litim železom, dasi vsebuje ena i ga vrsta samo večjo ali pa manjšo mnoi ljika. Pa tudi samo od množine oglja odvisna svojstva posameznih vrst, ad bolj od tega, kako fino je ogljik v njih deljen. Prav tako kakor so nekatere kovinam koristne, jim pa druge škodi povzročajo n. pr. železu tako zvane st pojave, ki jih lahko preprečimo z malenl dodatkom aluminija. Aluminij je vobče največji "parveni kovinami. Sele sto let je tega, ko ga je upeljal v prastaro druščino železa, bak sitra, cinka, svinca, srebra, zlata itd. S se je med njimi tudi prav klavrno uvel ker je odbijal s svojo visoko ceno. Kast se je metalurgiji posrečilo zmanjšati pr ne stroške, je pa aluminij naglo pokaj svoja dragocena svojstva, zlasti pa sv< stičnost, s katero se da prilagoditi vsaki potrebi in spajati z drugimi kovinami v vrstne zlitine. Njegova lahkost in dobi vodnost za električni tok ga uspoaablji se čedalje bolj uriva tudi v elektrotehnik je doslej skoraj neomejeno gospodoval Aluminiju lahko prerokujemo, da l*> ko ni "parvenij" izpodrinil marsikakega *t ga kovinskega tovariša. Po razpravi prog. P. *Kirchbergerja< Nezadovoljni človek Sonce je naš prijatelj in važen finitel ga zdravja. Kamor sonce ne'pride, tji zdravnik. Sonce je vir svetlobe in topli rej vir življenja. In čeprav nam pre no sončno obsevanje ni ugodno, mori priznati, da hodimo celo poleti soncu n na deželo, kjer sonce drugače sije nejm stu, kjer ga požirata dim in megla in ni či le zatohla utrujajoča vročina. V naravi je sončna doba, poletna doli potrebnejša in najvplivnejša doba, ssj vajo v tem času v soncu naša živila. Toda ljudje imajo v svoji notranjo«! da le hladnejši letni čas rajši, čeprav te žujemo kot večni nezadovoljne*! tudi M skim mrazom kakor nad poletno vroči* Gotovo je namreč, da se mraza W nimo nego vročine, posebno če j** vn^n huda, da nas napravi lene in nfspo*>^ lo. "Imamo neprimerno več prlporn'*" se ogrejemo, nego da s«- ohladimo. ' nekoč sloviti higienik Max von Pett*>nk<* to je res. Pozimi se lahko toplo oMe<< n" ko zakurimo, lahko več jemo, in sicer * ne jedi, ki dajejo toploto. Poleti ps <*» ne zaleže, če si oblečemo Isžj". •vetlo iščemo zračne in vodne kopeli t» r p Jf ne pijače. Tudi če jemo !«• mslo in di, se nam nobeno delo m* ljubi ter najrajši v senci. »- - Sonca se poleti branimo. A * ' ( ne vendar pritožujemo. «la go časa. Tako je človek vedno nehvaležen. K vat pospešuje rail Virtanen in IUuasn U tuta v Helsinkih sta dogna.s. trakt It kvasa izredno ur"!"" rt h rafttlin. Poskuse nt* delals i hom, ki sta ga preparirals t • | ' kom kvana v vroči vodi. I ' so pognalr do 600 odst»» ' kontrolne in tudi vwvetele ^ Ako je pa doza kvasa prev.' škoduje nego koristi. j, n* IEK. 24- JUgH*: Vesti iz Jugoslavije (IivirM ]>oročil» is JugosUvije.) M^i OPOZICIJA BOJ P^jkupSCino IL-l ^voljeni na opozicij*! rji^inskih sej nebo-iririnali, marveč bodo I® »ji v Zagrebu. — Ostre 11 I Ljubljana, 7. junija. L-d volitvami se je govori it radičevski vodja, dr. ETjiivil, da poslanci, izvo-CL njegovi listi, ne pojdejo Volitev pa da se ude-iTfcv znamenju plebiscita. E, jnino. je dobila Mačkova E^l 1 milijon glasov, okrog Cfoon 600 tisoč glasov pa je Igh\ladna lista. Mnogo volil-P, H volitev sploh ni udele- ILjebil znan rezultat volitev, ftlooit napeto pričakovala 3. K i£0 je bila sklicana nova E^ia. Zanima4o jo je, ali se Kp<«icijski poslanci res ab-bali ali pa se pojavijo v be-Ui skupščini. Vladni pred Efc je poslance s svoje liste Cilk nekaj dni prej v Beo-Udr. Maček pa je prav tako Cl na svoji listi izvoljene po-Ee in druge somišljenike teb na posvetovanje, Posvehi Mae tri dni. Ko se je 3. fcji sestala skupščina, ni bilo [torrid nobenega poslanca z Lftove liste, ampak so se javi- poslanci z Jevtičeve liste. Itdružena opozicija (meščanki je zborovala tedaj v Zagrela sprejela dve resoluciji, ki lidij dnevni tisk objavlja. noHt je presenetilo dejstvo, 11« tisku dovoljeno objavljati Izostri resoluciji, kjer oči-fozicija, da so bile volitve izbi* z nasiljem in da je veči-rolilcev proti tej vladi, češ, UUrkovim glasovom je treba SMitudi abstinente, ki so goli proti vladi. Prvo rezolucijo je podpisala niena opozicija, edini " imenovana •*kf»j raz žene blitvo, ki bo-1 volitvene-t"»eograjska uradna tiskovna a-gencija te vesti zanika. V Ljubljani res ni prišlo do izgredov zadnje čase. Prišlo pa je do iz-gredov v nekaterih hrvaških krajih, o čemer smo že poročali. V Sloveniji je priftlo po volitvah oz. ob volitvah do izgredov le v Beli Krajini, posebno v Črnomlju, kjer je bil en kmet ustreljen. Tuli o tem smo poročali. FI08VETA Problem druge generacije Pod "drugo generacijo" razumevamo v Ameriki drugo generacijo priseljencev, namreč njihove tukaj rojene otroke. Važnosti problema druge generacije se javno mnenje čim bolj zaveda. Nedavno imenovani član šolskega sveta mesta New York, James Marshall, je pred kratkim v govoru na bodoče državljane, učence večernih šol, poudaril ta problem, ko je naglasi! potrebo premaganja antagonizma starih Amerikancev napram novodošlim Amerikancem. "Bilo bi zaman zanikati dejstvo," je rekel med drugim Mr. Marshall, "da Amerikanci starega kova gojijo neki čut nasprot-stva napram novim priseljencem. Znake tega nasprotstva opažamo na ulici, v šolah, v delavnicah, celo v kongresu. Vi ste tujerodci in ste bili gotovo kakšenkrat o-supnjeni, ko ste opazili protislovje med enakostjo, ki vam jo o-beta ustava, in zaničevanjem, ki ste ga bili morda kedaj deležni, in diskriminacij napram vam. In vaši otroci, ki nimajo vaših kulturnih spominov o stari domovini, se bodo sramovali, da jih kdo ne smatra za prave Američane, in se vas bodo sramovali, ker ne razumejo, kaj ste s se-boi prinesli z onstrani morja". Šolski sistem po mnenju g. Marshalla se mora zavedati teh diskriminacij. Mora poudarjati šolskim otrokom, da smo vsi sinovi in hčerke priseljencev, celo oni, ki se ponosno nazivajo sinove in hčerke ameriške revolucije. Pokazati mora starim priseljencem, kaj so novi priseljenci prinesli Ameriki. Morajo ne le poudarjati imen nekaterih slavnih mož, kot Mihajla Pupina in drugih, marveč tudi vloge, ki so jih široke mase tujerodcev igrale v razvoju te dežele. Seveda je prav, da Častimo imena odličnih tujerodcev, ki so se borili in umrli za neodvisnost te dežele. Kaj pa glede neštevilnih tisočev priprostih priseljencev, ki se jim prideva zaničevalni naziv Da-go", "Hunky'\ "Bohunk", "Ki-ke", "Polack" "Grieser" itd., ki so žrtvovali svoje življenje v pre mogovnikih in rudnikih, v tu nelih, tovarnah, jefclarnah, v gra dnji nebotičnikov itd.? Zakaj ne častili tudi njih? Saj brez pri toka priseljencev ne le iz sever ne Evrope, marveč tudi iz južne in vzhodne in od vsepovsod velik del te Amerike ne bi bil nikoli prišel do sedanjega razvoja. Naj naše šole pokažejo otrokom, da je naša dežela velikanska zmes narodnosti, ver in kultur. Mr. Marshall je za to, da bi bilo dobro, da otroci priseljencev znajo jezik svojih staršev. "Rad bi videl, da naše šole razvijejo zanimanje za nemško, češko, italijansko, špansko ali kakršnokoli kulturo, ki jo imamo med nami. Podučujemo nemščino, italijanščino, španščino in francoščino v svojih srednjih šolah (high school). V treh takih šolah imamo celo tečaj za hebrejščino. Jaz bi hotel, da imamo v šolah m1 obvezne, marveč prostovoljne tečaje za vse jezike in literature o nih narodov, ki so zastopani v šoli, in da bi šolska oblast s tem počastila s priznanjem dotičm skupine. To bi pokazalo tukaj rojenim otrokom tujerodcev, tu-jerodcem samim, kakor tudi A-merikancem starega kova, da šolska oblast ne gleda s prezira-njem na nikako kulturo ali jezik. Ali ne bi tedaj imeli vaAi o-troci več spoštovanja do vas in za vašo dedščino? Ali ne bi tedaj otroci drugega izvora imeli več spoštovanja do vas in vaših o-trok? I^e na tak način, ako damo svojim šolam široko kulturno obzorje. smemo upati, da moremo podreti šovinizem s strani prevladujočih skupiti in ene skupine napram drugi. Na tak način bomo obogatili ameriško kulturo, ustvarili bolj trdili narod in oja-čali demokracijo, ko uničimo prokletstvo plemenskega sovraštva." —FLIS. Lindbergh biološki znanstvenik Razvil je napravo za organe, ki lahko žive zunaj teleta New York.—Letalec Charles A. Lindbergh se je zadnji teden pojavil v javnosti kot raziskovalni znanstvenik na polju biologije. Mesečnik "Science," glasilo Ameriške zveze za po-vspeševanje znanosti, največje organizacije znanstvenikov v Ameriki, je objavil Članek zadnje dni, ki sta ga podpisala Lindbergh in dr. Alexis Carrell. Članek naznanja, d« je Lindberg U-našel aparat, ki lahko ohrani vitalne človeške organe (srce, pljuča, ledvice itd.) pri življenju zunaj telesa, to je ločene od telesa. To je do danes največji korak napredka na polju biologije in medicine. Dr. Carrell je dodeljen Uocko-fellerjevemu institutu za zdra-vilsko raziskovanje in je znan že dolgo let po svojem čudovitem eksperimentu z drobcem kurjega srca. Ta drobec je vzel zaplodku piščanca leta 1!)12 in ga še danes kultivira v kemični zmesi; drobec srca še v »hI no živi in skuša rasti, če bi ga dr. Carrell pustil. Ta eksperiment je dal Lindberghu pobudo za nje-gpvo iznajdbo, na kateri je delal več let, že takrat, ko mu je bil sinček ugrabljen, a tudi tragična smrt njegovega sina gu ni ustavila pri tem delu. Dr. Carrell piše, da je Lind bergh danes njegov najboljši asistent in enkrat bo žel večjo slavo kot biolog kakor |>a je žel slavo kot letalec. Najzanimi vejše je pa to, da ni javnost nič slutila, s čim se ukvarja Lind l>ergh, zato je pa danes presenečenje toliko večje. Podrobnosti Lindberghove naprave niso pojasnjene, vsled česar javnost še ne ve, kako deluje. Omenjena je le kot "umetno telo," v katero se lahko premestijo človeAki organi, ki |m>-tem nadaljujejo svoje življenje in funkcioniranje. To "umetno telo z mehaničnim srcem" ima tudi kemično tekočino, k j tvori umetno kri. Dr. Carrell in Lind bergh sta izvršila 26 eksperimentov z organi. Zanimiva poskušnja je bila z Ovarijem ali ženskim jajčnikom, ki produci-ra jajčeca za reprodukcijo življenja. Jajčnik, presajen v Llnd-berghovo "umetno telo" nI le živel dalje, temveč Je tudi proizvajal hormone, ki so sestavni del Ženskega jajčeca. 1 V članku je rečeno, da Lirid-berghova iznajdba obeta neizmerne možnosti na polju medicine; obeta novo dobo, v kateri bodo zdravniki lahko odstranili obolele jn razjedvne organ«' iz telesa in jih operirali ter popravili zunaj telesa ali pa zamenjali zdravimi organi, ki ImmIo čakali dobro ohranjeni v rezervi. Mussolini spet grozi z izstopom iz Lige (Kftiittljevftiij« • 1. tirani.) kladanju vojnega in drugega materiala, ki ga Italija pošilja v svoje pristanišče Massaua ob Rdečem morju. Na tisoče drugih vojakov in delavcev je uposlenih pri gradil jih vojaških cest v puščavah kjer prevladuje silna vročina Italijanske avtoritete same priznavajo, da vročina ubije povprečno šest ljudi na dan. a število je nedvomno večje. Vojaki in delavci sploh ne morejo spati v barakah in šotorih, ki so jih zgradili, zaradi vročine, ki jih muči tudi ponoči. Povsod se vidi ljudi, ki ležijo na prostem brez vsake obleke na sebi. Plača, ki jo prejemajo vojaki in delavci, je silno nizka, dočim so cene iivljenskim potrebščinam silno poskočile. Pomanjkanje je tako občutno, da so italijanski prebivalci v Massauaju pričeli zbirati prispevke za bedne vojake in delavce. Pitna voda, ki bi morala biti navadna potrebščina, je postala luksurija. Edini, ki kujejo dobiček iz Mussolijeve pustolovščine, so Angleži, ki prodajajo vodo Italijanom, arabski mornarji, ki jo dovažajo iz drugih pristanišč ob Rdečem morju in celo Abesinci, ki prodajajo Italijanom kavo po visokih cenah. V italijanskem pristanišču Massaua prevladuje silna koufu-zija. Parniki stalno prihajajo iz Italije in so natrpani z vojnim materialom. Vsi prostori ob pomolih in ceste so polne tega materiala. Prod Italijansko banko so nakopičene velike zaloge bodeče žice in na glavnem trgu je nad milijon kvadratnih čevljev lesa, ki Je namenjen za gradnjo vojaških barak. Bolnišnice so natrpano z vojaki in delavci, ki so podlegli vročini in boleznim. Vsepovsod je zmešnjava in pomanjkanje. Arabski mornarji pripovedujejo, da jih nadlegujejo Italijanski vojaki in delavci s pmsjače-njem. Od njih hočejo denarja za kupovanje živil, ker jih z mi zerno plačo, katero prejemajo ne morejo dobiti v zadostni mer Rim, 22, jun.-Mussollnijev« priprave za vojno z AbesiniJo so stale Italijo samo v mesecu ma ju 225,000,000 lir (okrog flH, (MH),(HM)). Te številke je pravkar objavilo finančno ministrstvo toda domnevajo, da so bili iz datki večji. V enajstih mesecih lega fi skalnega letu je Italija t>"trošila 846,000,000 lir samo v Kritrej in Somaliji. Vladni deficit maju je bil 814,000,000 Ur, enajstih mesecih pa 2,500,000, (Hrt) lir. Sedanja vrednost lire je osem ameriških centov, dejal, da se situacija ne bo ii-boljšala, čeprav kongres sprejme priporočila senatnega odsa-ka. Londonska pogodba, katero je priporočil v ratifikacijo, j« pomankljiva, ker so jo skovali tastopniki parobrodnih druži), da •aščltijo svoje interese, ne pa nteresov potnikov in moštva. Ako hoče kongres v resnici preprečiti take pomorske nesre-ve, mora sprejeti zakonske na-rte, katere sponsorira njegova organizacija, je rekel Furuseth. Ratifikacija londonske pogodbe mI potrebna, ako bo kongres ročll nobene akcije proti parobrodni družbi, dasi je ugotovil, da je ona odgovorna za pomorski nesreči. Družba kriva morske nesreče Senatni odsek urgira ratifikacijo londonskega pakta ike (tladovna mo- jlerem mi «lano%ali. tatka pohabljenih relifnih drla »rev j* re/ultiraia « im^uiMi r\ikri ji it zatoda. v ka- Praznoverje ujelo morilca Martine«, Calif. — Policija, ki je imrla rta sumu Mehikanca A nadeta Torrasa, da je umoril tvojega rojaka A reja Cabrero, hi- je Zadnji leden ponlužlla Jet-nikove vere v duhov«, da Jr iz njega izsilila priznanje zločinu.' V celico, y kateri je bil Torr«* zaprt, hi i skrivaj postavili radijski zvočnik, iz katerega ho1 WuMhiiiKet||i v bližini obrežja drŽav« N«w Jersey, sta zahtevali 104,) človt Akih življenj. Odnek, ki je Vodil ptuUkavo, je direktno olulolzil purobrodno družbo VVurd Line odgovornosti zn nesreči« V |Miročiltj pravi, da j« bilo montvo rie*|»oKohno in da druftbu nploh ni Nkrbclu za varno«! potnikov, ki ho se vozili na njenih purnikih. Požar na parniku Morro ('as-lir je zahteval Vl\ življrrij, po-top parniku Mohawk pa >.lv-Ijenj. !>a se preprečijo »lične ponirfi prihajale zamolkle t>e-; trsgHIj«' v \nnUtfv, je urnatni -rde! "Jaz »m m (.'abrerov duh . . . Ti si m«- ubil * . , Kar pri znaj krivdo, saj veš, da >i nt« ubih. . Ih-e noči je Torrr> v smrtnem strahu ponlušal te pozive (ki ho jih govorili polieaj v španščini), nato Je priznal u rnor. <*l*rk pri|»oročil rutifikarijo lon-doriMkr pogodbi- iz I. lfWW, ki določa ijptanovitrv modnnrodnrga / ■ varnost ru gu Hiandarda, In dra-. 'stično zakonodajo glede in*|>ek-i rije parnikov. Andrevt FuruHeth, predsednik < unije mornarskih delavcev, j« Hoopesova zmaga v državni zbornici Zbornico je pridobil, da je podvojila vsoto za pokojnino llarrlnhurg. |»a. — Socialistični poslanec Darlington Hoopes iz Readlnga je te dni zopet dobil eno onih parlamentarnih zmag, za katere je |n>stal slaven. Z lastnoročnim bojem je namreč prisilil zbornico, da Je v budiet-nem proračunu svllala jiostsvko za plačevanje starostne pokojni-ne od $n),KH«,(MH) do 40 milijonov. Proti Hoopesovcmu dodatku so se močno borili demokratski vodje zbornice. Zgodilo se pn Je, da je bil lloopes v svojem boju bolj spreten kakor demokratski "moguli", ki so ostali brez "rank and fllerjev". Hoopesov ametid-ment za svitanje aproprlaclje za več ko polovico Je pri glasovanju dobil 1H5 glasov, proti j« pa glasovalo le MH poslancev. Takoj po objavi državnega proračuna je lloopem povedal zbornici, da se mu vsota zri plačevanje starostne pokojnine v smislu novega zakona ne vidi dovolj velika. (KI državnega bla-ginjskega departmenta Je zahteval točno (Miročllo o Atevllu oseb, ki bodo prIAle pod ta zakon. V budžetu Je bilo estlmlrano, da Je teh ljudi -15,(MM) v Pennsylvanljl. Nekaj ur pred debato Je pa lloopes dobil poročilo od omenjenega departmenta, ki je zvUal Atevilo teh oseb na M2,(MM) ali 87,000 oseb več kakor Jih Je pokrival hudftetni proračun. Te podatke je razdelil med poslance In pričel boj za zvlAanje aproprlaclje. Ker Je lahko dokazal, da bo skoraj 40,(MM) starčkov In stark ostalo pod kapom, če zbornica ne zviAa postavke kakor on predlaga, se mu Je fte v debati pridružilo Več poslancev, pri glasovanju pa velika večina, Vodje * zbornice so zastonj a|>elirali na poHlanre, naj ne stavijo v nevarnost bmtttta. Lansko leto Je IIoo|n«s dosegel slično zmago, ko Je prisilil zbornico, ,da je ratificirala zvezni amendmerit za tslpravo otroškega dela. Takrat so imeli kontrolo nad zbornico republikanci. Stara garda Je bila trdno uver-Jenu, da je amendmerit |Mikopan, ter pač ni računala na parlamentarno. Izurjenost lloo|H*sa. Kaj moreta dva sisdalista v zbornici, si je mislila, (ki tedaj Je stara uurda obeh strank fte večkrat imela priliko biti |s»ra-Mm od teh dveh sis-ialintov —-Darlingtona lloo|*esa in Lilith NVilaonove. Demohralšhi veljak Siveitzer aretiran Chicago, /udliji I»etck Je bil' bivAi okrajni blagajnik in prej tajnik Itob Mweltser formalno aretiran na oblo/bo po-neveri* v note $114,12!) in izpu-Ačen, ko Jr podpiral borni /a 10,000. Na pol "Posodi ml l'M) dolarjev!" "Na jih 50.'* "Za logodbo in vse bo v redu. Potem pridejo milijoni, žena, otroci, francoske in angleške guvernante. palača . . . vila . . . "Gospod Dule," začne predsednik. ki se je udobno usedel ter si še otira znoj s čela, "odkod pa so te vrane? Morda je to kakšna posebna i»a.«ma. ki ima trdo kljune. Mi pa se moramo prepričati, da vse vrane zmorejo take orehe!" "Gospod doktor." pravi Dule in je natihem ve«el, kajti pre- j brisan je in vse je prav uredil, "vrane nem izbral is vse naše Urtave. burjenja, oči so se mu zasvetile in roke je položil na hrbet. Sizov je tiho zastokal, mati je začudeno razširila oči. — Odklonil sem obrambo ... nič ne bom govoril . . . ker smatram vaše sodišče za nezakonito! .. . Kdo pa ste vi? Ali vam je ljudstvo dalo pravico, da nas sodite? Ne, ni vam je dalo! Ne poznam vas! Sedel je in skril svoj razžarjeni obraz za Andrejevim hrbtom. Tolsti sodnik je sklonil svojo glavo k starejšemu in zašepetal nekaj. Sodnik z bledim obrazom je privzdignil obrvi, poškrlil na obtoženca, položil roko na mizo in začečkal s svinčnikom nekaj po papirju. Okrožni glavar je zmajal z glavo, oprezno prestavil noge, naslonil trebuh na kolena in ga pokril z rokami. Ne da bi ganil glavo, je starec sklonil telo k rdečeličnemu sodniku in ga ogovoril, ta je pri-pognil glavo in ga poslušal. Načelnik plemstva se je razgovarjal z državnim pravdnikom, župan je poslušal in se smehljal. Znova je zado-nela motna beseda predsednikova. Vsi štirje odvetniki so pozorno poslušali, obtoženci so šepetali med seboj, Fjodja ae je zmedeno smejal in skrival. — Kako se je odrezal? . . . Naravnost najboljše med vsemi! — je začudeno zašepetal Sizov materi na uho. — Eh, deček! . . . Mati se je začudeno zasmejala. Vse, kar se je godilo, se ji je zdelo kakor nepotreben in okoren uvod za strahoto, ki se pojavi naenkrat in ki navda vse s hladno grozo. Ali mirne besede Pavlove in Andrejeve so zvenele brez strahu in trdo, kakor da bi bile govorjene v mali hišici tam v predmestju in ne pred sodiščem. Strasten mladostni izbruh Fjodje se ji je zdel zabaven. Nekaj smelega in svežega se je pojavljalo v dvorani, in mati je iz gibanja ljudi za seboj uganila, da ne čuti le ona tako. — Vaše mnenje? — je vprašal starec. Plešasti državni pravdnik je vstal in opiraje se na mizo je urno govoril in navajal številke. V njegovem glasu ni bilo nič strašnega. V tem pa je suha, skeleča bolečina vznemirjala materino srce; nemirno čuvstvo ni grozilo, ni kričalo, ampak nevidno se je razvijalo, nedoumno. Leno in topo se je zibalo okolo sodnikov in jih zagrinjalo z nepredornim oblakom. Gledala je mati na sodnike, a razumela jih ni. Nič se niso srdili na Pavla in na Fjodjo, kakor je pričakovala, niso jih žalili z besedami, in vse, po čemur so vpraševali, se ji je zdelo zanje nepotrebno; neradi so vpraševali in s težavo so poslušali odgovore, kakor da vedo že vse naprej in da jih nič ne zanima. Pred njimi je stal orožnik in dejal z basom: — Pavla Vlasova so vsi imenovali za povzročitelja ... — A Nahodko? — je leno in tiho vprašal tolsti sodnik. — Njega tudi . . . — Ni jih strah! — je zaslišala šepet Sizo-va, a z leve strani je tiho zalhtela mati Samoj-lova. — Tiho! — je velel osoren glas. — Opozarjam ... — je dejal starec. Pavel in Andrej sta sedla drug poleg drugega, zraven njiju so sedli na prvo klop Mazip, Samojlov in oba Guseva. Andrej si je bil obril brado, brki so mu zrasli in se povesili navzdol, da je njegova okrogla glava bila podobna mačji. Nekaj novega se je pokazalo na njegovem obrazu: nekaj ostrega in jedkega okoli ust, nekaj temnega v očeh. Na Mazinovi spodnji ustni sta bili dve črni pegi, obraz je postal polnejši ; Samojlov je bil prav tako kodrav kakor poprej in Ivan Gusev ae je umejal še zmerom široko. — Eh, Fjodka. Fjodka! — je zašepetal Sizov in sklonil glavo. Mati je opazila, da diha svobodnejše. Poslušala je nerazločna vprašanja sUrca—vpraševal je, ne da bi gleda! na obtoženca, in njegova glava je slonela nepremično na ovratniku uniforme. Poslušala je mirne, kratke odgovore svojega »ina. Zdelo se ji je, da predsednik in sodniki ne morejo biti ne zlobni, ne kruti ljudje. Pozorno je motrila obraze sodnikov in ugibala iz njih; tiho je prisluškovala novemu upanju, ki se ji je zbujalo v prsih. Porcelanasti človek je ravnodušno bral svoje papirje, njegov enakomerni glas je z dolgočasjem napolnjeval dvorano in oblival ljudi, ki so sedeli nepremično kakor otrpli. Štirje odvetniki so se tiho, a živahno razgovarjali z obtoženci; močno in urno so se gibali in spominjali na nekoliko velike, črne ptice. Na eni strani starca je polnil stol s svojim telesom tolst, zabuhel sodnik, z drobnimi, plavajočimi očmi, na drugi strani grbec z rdečimi brki na bledem obrazu. Utrujeno je naslonil glavo na naslonjalo in premišljal z napolod-prtimi očmi. Tudi obličje državnega pravdni-ka je bilo utrujeno, dolgočasno in ravnodušno. Vzad za sodniki je sedel župan, poln in zajeten možiček, ki si je zamišljeno gladil lica; načelnik plemstva, siv, bradat in rdečeličen človek z velikimi, drobnimi očmi; okrožni glavar z ogromnim životom, ki ga je očividno motil. — Tu ni zločincev, ne sodnikov, — se je razlegal trdi Pavlov glas, — tu so le zmagalci in premaganci . . . Vse je utihnilo, nekaj sekund je materino uho slišalo 1« tenko, urno škripanje peresa po papirju in utripanje svojega srca. Tudi predsednik sodišča je nekaj prisluškoval in pričakoval. Sodniki so se zgenili. Tedaj je dejal: — N-da . . . Andrej Nahodka! . . . Ste-li kriv . . . Nekdo je zašepetal: — Vstani . . . vstanite! Andrej se je počasi vzdignil, se vzravnal in vihajoč si brke izpod čela gledal na starca. — Zakaj naj bom kriv? — je dejal pojoče in zložno Malorus in kakor zmerom zmajal z rameni. — Nikogar nisem ubil, ne okradel, ne skladam se s takim življenskim redom, ki sili ljudi na rop in na medsebojno ubijanje ... / — Odgovarjajte kratko: da ali ne . . . je dejal starec šiloma, a razločno. Na klopeh za seboj je mati začutila nemir, ljudje so tiho šejn-tali in se premikali, kakor da bi se osvobojevali iz pajčevine sivih btaed porcelanastega človeka. — Slišiš, kakšni so? — je zašepetal Sizov. —FedcraUd Pl John D. Hamilton, ki je sedoval republikanski kon ji v Springfieldu, III. Vraditc vrni* podrofanunil u poi„, daj na svetovno najvctjrm in nij« parnlku "NORMANDIE1 7».2M ton—I«2» itvljer d„|f Odpluje ii Nrw Vviii 10. JULIJA in 31. JUL Manj ko 5 dni v Kvrapo. \w ■,« tamoalnr naprav«. Modrrnr udobna kina. Slavna (rancoaka jedila in na • vsakim obedom. Popularni ekiprmni parnili "ILE DE FRANC odpluja Ii Nrw Yarka 20. JULIJA in 10. AtIGl "CHAMPLAIN' 27. JULIJA in 15. AUGI Za pojaanila in vami Ijalak vpri.tjl LEO ZAKRAJSE General Travel Service, In 302 E. 72nd St„ New York, NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklep« 1*. redna konvencije a« lahko naroči na list Prouvrta I štej« eden. dr«, tri. Štiri ali pet članov Is ene družine k eni narofninl. Proorot« stane sa th enako, s« član« «11 nečlane $6.00 sa eno letno l nino. Ker p« člani U plačajo pri aaeament« 11.20 ta tednik, w jim I »teje k naročnini. Torej «ed«J ni vsraka, reči. da Je list predrte >• 8. N. P. J. Llat Proaveta Je val« lastnina in gotovo je v vsaki druiiai i ki bi rad čl tal liat vsak dan. Cen« listu Proaveta Je: Za Zdrnl. držav« In laaad« W.OO Z« Cicero in Chiearo Je...., 1 tednik in................4.80 1 tednik in............... t tednika in...............1.60 2 tednika in.............. I tednik« In............... 2.40 8 tednike in.............. 4 tednik« In............... 1.20 4 tednike in.............. 5 tednikov In.............. nič S tednikov in............. Za Evropo Jo..............88.00 Vspolnite apodnjl kupon, priložit« potrebno vsoto denarja ali I Order v piana in ai naročite ProoveU. list, ki Je vala lastnina. P«J«snU«:—VaeleJ kakor hitro katori teh članov preneha biti fflan I ali če — preseli proč od družine in bo aahteval sam svoj liat tednik, moral tisti član is dotične družina, ki Je tako skupno naročena na da Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati di vsoto listu Prosveta. Ako ter« m store, tedsj mora uprtvmitvo I datum sa to vsoto naročniku._________ PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Uvrndale A ve.. Chiesfo. III Priloženo poAilJam naročnino sa list Prosveto v*oU> f..........i 1) Ime.........................................ČL druitvs It.....j Eden odvetnikov je vstal rekoč — Dovolite, da . . . j ■Starec je vpraial nekoga: pustil Chicago in odSel v Detroit in od tam se je z avtobusom odpeljal v Monroe. Jaz sem redno hodil na delo, toda po desetih dneh sem bil od-puAčen za nedoločen čas. Delovodja je rekel, da me bo že obvestil, kadar me bodo zopet potrebovali. Dal mi je tudi listek kot izpričevalo, da sem že delal pri družbi. Spet je bilo treba iskati dela in uprizarjal sem naskoke na vse kraje, kjer sem slutil, da ga bom dobil, a nisem imel uspeha. Ko sem končno u-videl, da je vea trud zaman, sem odpotoval v Monroe. V Monroeju sem se ponovno sestal s prijateljem in mesec pozneje sem dobil delo v papirnici, v kateri sem bil že prej upo-slen. Obratovala je po tri dni na teden, toda delovnik je bil tako dolg ko prej — podnevi 11 ur, ponoči pa 13 ur in plača je bila 49 centov na uro. Po par mesecih so začeli plačo trgati in v mesecu novembru je bila že reducirana za 20'k Polagoma so se razmere slabšale in končno se je prava kriza priklatila v Monroe. Prijatelj, ki ni mogel dobiti dela, se je odločil, da odpotuje nazaj v !Ynnsylvanijo. Bilo je v oktobru, ko sva se poslovila, in od takrat ga nisem več videl. XXVI • Pritisnila je zima in prcAel božič. ki je bil j h ko žalosten za nekatere družin«. Marsikdo se je takrat spomnil na prejAnje božične praznike, ko je bilo vsega dovolj: polne mize potic, polni lonci mena. velika aaloga vina v k lotih. povrhu pa A« denar. Marsikdo se je .spomnil na bolje čaae. ki so minili in a* jih ni dalo priklicati nazaj. Mnogi no obžalovali svojo zmoto, ker nino prav goapodarill. Kriza je bila dobra Aola za neAte-to ljudi. Toda zamujeno ae ni dalo popraviti. (Dal)« pribodnjkt.) Ustavite tednik In fa pripišite k moji nsrofninl »d sledelih Mas« Cl. draMvs H Ci dmltva Cl. drsitva It Cl. draitva H- ..Država ... Rtar aaro/aik Tiska vabila za veselice in shode, vizitnicc. čann.k«. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, »i« čeikem, nemškem, angleAkem jeziku in drugi l ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fI.ANS1rVO • •• TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKA**1 !« !<• I""** ' Vaa pojasnil« daje vodstvo tiskarne.—Cene tmrrnr, ut •• PiAit« po informacije na ri*llf p« ini«>r ma* —------m S. N. P. J. PRINTER« 2657-59 SO. LAWNDALE A> Telefon Rockwell 4W>4 CHICAGO, IU~ Tam m dobe na želj« tudi vaa urt®«