Leto m, št. 22 (»Jutro« xnr., Št. 113 •> Ljubljana, ponedeljek 29. maja 1933
**eita t Din
bpravmštvo; Ljuoijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seten-burgova uL — Tel. 3492 to 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št- 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: ▼ hiSi dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
PonedeljsKa izdaja »Jutra.« izhaja. vsak ponedeljek zjutraj. — Na-
' rofta se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-, po razna&al-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St- 3122. 3123, 3124. 3125 to 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Tujega nočemo, svojega ne damo
Na veličastnem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 30.000 ljudi, je včeraj jugoslovenska prestolnica odločno
protestirala proti akciji nasprotnikov Male antante za revizijo mirovnih pogodb
Beograd, 28. maja. p. Kampanja revi-zionistov, ki je dobila z Mussolinijevim predlogom pakta velesil že docela konkretne oblike, je naravno izzvala v vseh manjših državah veliko vznemirjenje spričo dejstva, da se hoče Evropo zopet razdeliti na male in velike države ter vse male države podrediti diktatu velesil. Rar prihaja iz Rima, ni bilo še nikdar dobronamerno ne za Jugoslavijo, ne za Malo antanto in je zato razumljivo, da je prav v teh državah nastalo upravičeno vznemirjenje. Da dajo izraza temu vznemirjenju in istočasno, da manifesti-
rajo odločno voljo Jugoslavije za mir in njeno odločnost, braniti, kar si je jugo-slovenski narod priboril po stoletnem trpljenju in s tolikimi žrtvami po vsiljeni mu vojni, so vsa patriotska društva z Narodno odbrano na čelu sklicala danes dopoldne v Beograd veliki protestni shod. Beograd je doživel že marsikako manifestacijo, tako ogromnega in tako enodušnega zborovanja pa tudi slavna zgodovina naše prestolnice še ne beleži. Jugoslavija je tako po svoji prestolnici izpregovoriia jasno in odločno.
Mnoga carstva so si že polomila zobe nad nami, očividno pa jim še vedno ni jasno, kako znamo udariti. Hočemo mir, v tuje ne dirarno, a svojega ne 'iamo!
Viharno pritrjevanje, ki je sledilo ,tem besedam je bilo dokaz, da je govoril vsem iz srca. Viharno pozdravljqen je stopil nato na govorniški oder
Ogromne množice pred kneževim spomenikom
Kljub deževnemu vremen« se je zbrala ''opoldne na trgu pred spomenikom kneza Mihajla pri Narodnem gledališču nepregledna množica, ki je napolnila ne samo ves .prostrani trg, okrašen z jugosloven-»kimi in zavezniškimi zastavami, marveč tudi vse sosedne u.lice, tako vso Vasino ulico, ulico Či>ke Ljube, nadalje ulico Kra-,Va Alberta vse do Ruskega carja in do Kolarca. Zmerno cenjeno je bilo na shodu najmanj 30.000 ljudi.
Govorniki so zavzeli mesta na velikih balkonih Narodnega gledališča. Kmalu po 9. so prikorakale ogromne povcrke s s o ji h zbirališč po raznih delih mesta z zastavami in godbami na čelu.
Otvoritev zborovanja
Toono ob 10. se je pričelo zborovanje 6 p'--Kranjem jugoslovanske himne. Ko se je pojavil na balkonu predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane Ulja Trifunovič, ga jc- množica navdušeno pozdravila.
Ilija Trifunovič je otvoril zborovanje s sipo počilo m pozdrava vseh nacionalnih organizacij. ki so sklicale zborovanje in ko-jih pozivu se je odzvalo prebivalstvo v triko ogromnem številu. Nato je pozdra-v iiclegate prijateljskih držav Djordja Tatarescu, uglednega javnega delavca in trnPTHinega tajnika rumunske nacionalne liberalne st.ra.nke, nadalje podpredsed-ru munskega parlamenta Virgila (.'.-osa in češkoslovaškega delegata narod-
nega poslanca Josefa Davida, ki so prišli, da skupno z Dami protestirajo proti vsem poizkusom obnove starih političnih metod v mednarodnih odnošajih in da skupno z jugoslovanskim narodom pokažejo neomaj no voljo češkoslovaškega in romunskega naroda, da hočejo še nadalje služiti veli-kenuu miru med narodi in državami, onemu miru, ki je te dni zaradi nameravane razdelitve na >velike in male< resno ogrožen.
Pozdrav N|. Vet kralju
Nepopisne ovacije so nastale, ko je predsednik Trifunovič naslovil pozdrav n; Nj. VeL kralja, ki mu je bila odposlana na slednja brzojavka:
Veliki narodni miting, ki se je vršil danes v prestolnici Jugoslavije v navzočnosti predstavnikov češkoslovaškega in ru munskega naroda kot odgovor vsem, k žele z revizijo mirovnih pogodb zmanjšati velično dela Vašega in Vašega naroda, pozdravlja narodnega voditelja s prisego one zvestobe in vztrajnosti, s katero so Vas spremljale naše armade v dneh ustvarjanja Jugoslavije. Živel kralj Alek sander! Živela integralna Jugoslavija!
V istem smislu so bile odposlane pozdravne brzojavke prezidentu češkoslovaške republike dr. Masaryku in rumunske-mu kralju Karolu, nadalje Mali antanti tiska v Pragi ter Istočasno se vršečim zborovanjem v Bratislavi, Brnu, Košicah in Bukarešti.
Govor predsednika Narodne odbrane
Po tem svodn je predsednik shoda g. Trifunovic na*:a.Ijcval:
Naglas iti hočem, da jugoslovanski narod ni majhen ne po številu ne po duhu, kakor se to splošno smatra, niti ne s>pa-ria med eksotične narode, ki jim je potrebno politično v a ru.št vo. Stoletno plač-kanje in zatiranje s strani grabežljivih narodov je oviralo jugoslovenski narod v v>! omeniti želji, da doprinese svoj delež k snVošni kulturi. Jugoslovenski narod je bolj kakor katerikoli dtrugi željan resnič-neza miru ln se zaveda, .r.a lahko samo v miru izpolni svoj dolg do velike človeštee skupnosti. Jugoslovenski narod je doprinesel mnogo žrtev na ohranitev tega miru, pa vendar ni imel sreče, da bi našel dovoljnega razmmevanja, zlasti ne pri onih. ki že leta in leta po vsem svetu trebijo pesmi o večnem miru med narodi. Prav ti pevci se pripravljajo,- da po želji onih. ki sanjajo varljivi san o obnovi moči starega Rima, pristopijo k reviziji mirovnih pogodb na korist Rimu In onih. ki so svoječasrro izzvali krvavi svetovni pokol j in dovedli v nevarnost vso svetovno civilizacijo.
če ho ta revizij on istična politika uspela, bo povzročila ogromno škodo našemu na-ro-n, česar niti ni treba še posebej na-giašati. Radi teza smo se danes zbrali tu
iz vseh krajev naše države, da najodločneje obsodimo ta poizkus revizionistov in naglasimo pred vsem svetom, da nas naša dobro znana vdanost miru ne bo nič ovirala, da herojski poginemo braneč naše sedanje državne meje.
Ta naša odločnost, <!a z vsemi silami branimo domovino pred vsako nevarnostjo, naj bo istočasno resen oipomin vladi in naši miroljubni državi, da v bodoče z manjšim navdušenjem posluša pesem mini. ki prihaja iz zapada, ker ta pesem že davno ni več Iskrena.
Mi sporočamo vsem neprijateljem naše države, da tako dolgo, dokler bo vel zefir s Cera, Kajmakčala-na, Dobrega polja in Triglava in pihljal preko naših zelenih livad, ne bo mogel nihče prečrtati zemljevida kraljevine Jugoslavije brez krvavega upora jugoslovenskega naroda. Kdor tega ne veruje, tem boljše zanj. Mi smo pripravljeni, da sprejmemo vsakogar tako, kakor zasluži.
Te besede preizkušenega borca za narodno osvobojenje in zedinjenje so izzvale med nepregledno mmožlco frenetično odobravanje in navdušenje, pomešano z ogorčenimi vzkliki proti revizionistom in *e kar ni hotelo poleči.
Ko se je pojavil na balkonu
podpredsednik romunskega parlamenta
g. Cros
ga je množica sprejela z novimi ovacijami Rumraniji in vsem ostalim zavesaikan. G Cros je v francoskem jeziku popravil zborovalce in naglasi! popolno solidarnost Rumu ni je z Jugoslavijo, poudarjajoč, da ho !>0 milijonov duš miroljubnih, toča P-rar tako odločnih norcev branilo pravica in integriteto svojih držar. Gospode revizionisti naj si dobro zapomnijo: Mi nočemo v>oone, toda če bo potrebno, se bomo borili do zadnjega. Nikomur ne ostanemo nič dolžni.
To trdimo tn javno in glasno, da nas
lahko sliši ves svet Ozemlje, ki ga imamo je naša domovina, posvečena s sto-
letnim trpljenjem naših pire dragov in prepojena s krvjo naše generacije.
Romunski narod Je pripravljen lojalno z jugoslovenskim Iti češkoslovaškim braniti, kar je njegovega. V skupni obrambi naše skupne časti je varuStvo naše bodočnosti.
Naij živi jugoslovenski narod in jngoslo-vensko - rumumsko prijateljstvo, naj živi Mala antanta in njeni zavezniki!
Izjava odiličsnaga rumunskaga predstavnika je izzvala nov vihar navdušenja ln dolgotrajne nepopisne ovacije zavezniškim narodom in državam.
Nato se je povzpel na govorniški oder znani nacionalni delavec in
• r
Književnik Nikola Bartulovic
V svojem govoru je opozoril, da je pred 25 leti prav na istem mestu v Beogradu dvignil Jugoslovenski narod svoj glas proti Kršenju mednarodnih pogodb in obveznosti, proti gaženju nacionalnih čuvstev m proti podjarmi jen ju Bosne in Hercegovine. Danes se ponavlja ista igra z iste strani in z istimi lažmi. (Ogorčeni vzkliki: Dol z revizioni-sti!) Tudi cilj Je ostal isti. Gre za obnovo fevdalne krone sv. Štefana, tu je isti »Drang nach Osten«, gre za iste sanjarije o kobur-škem imperiju. Naravnost smešno se zdi, če vidimo, da Nemci ne zahtevajo kompaktne nemške manjšine na Tirolskem, marveč stezajo svojo grabežljivost na čisto poljsko ozemlje. In Italijani namestn, da bi priznali 600-000 Jugoslovenom svobodno dihanje, zahtevajo povrh še jugoslovensko Dalmacijo!
Militaristični sistem vodilnih revizl on I stičnih držav in kampanja mržnje, ki jo vodijo proti nam, jasno kažejo, da se hoče to revizijo doseči samo z vojno. Mirna revizija bi značila revi^jo po sporazumu in pravičnosti, toda take revizije nihče noče. Italijani se zavedajo, da bi pri tem samo izgubili in da bi morali vrniti Julijsko Krajino njenemu prebivalstvu. Vemo tudi, da se pripravljajo na vojno in da je vsa ta kampanja samo moralna priprava za mržnjo, a materijalna priprava je v njihovem gigantskem oboroževanju. Stara Evropa je mrtva. Ml smo za novo Evropo dali hekatombe žrtev in zato ne moremo dovoliti, da bi se zopet obnovila stara povampirjena Evropa. Ne bomo se bali nastopiti še enkrat, ne iz strahu zase, ffego iz strahu za Evropo.
zastopnik ČSR, poslanec JoseS David
Zbrali smo se tu, je naglasil, da manifestiramo neomajno solidarnost Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. Ni je sile na svetu, ki bi na^ mogla razdvojiti. 15 let je minilo od svetovne vojne. Mi smo v teh 15 letih pokazali, da imamo veliko življenjsko moč in da naše osvobojenje ni nekako efemerno domišljanje. Z bolestjo ugotavljamo, da prihajajo sedaj s predlogi o reviziji mirovnih pogodb, ki tvorijo pravne temelje naših držav. Cim so predstavniki Male antante izvedeli za ta predlog italijanskega ministrskega predsednika, so takoj objavili svoje stališče in odločno protestirali proti tem nakanam. Govornik je nato citiral govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v praškem parlamentu ter končal z ugotovitvijo, da so se Cehoslovaki doslej vedno borili skupno z Jugosloveni in Ru-muni in bodo v bodoče še tesneje povezani ž njimi.
Množica, ki je živahno pritrjevala govor-nikovim besedam, je priredila dolgotrajne ovacije češkoslovaški državi, zagotavljajoč zvestobo za zvestobo.
Nato so govorili v imenu dobirovoljcev
s le pri polkovnik Lujo Lovrie, v imenu udru-ženje rezervnih oficirjev upokojeni general Joksim Gajič, nakar je spregovoril še
zastopnik rumunske liberalne stranke dr. Tatarescu
ki je govoril n-ajprej v srbohrvaščini, nato nafto po v francoščini. Naiglašal jc, da že samo dejstvo, da se vrše danes v mnogih mestih Jugoelvije. Rumuniie ain Ceškoslo-vske skic n-a z ono van ja, dokazuje solidarnost Male antante. Države Male antante imajo isti prijatelje in neprijatelje, iste križe in težave, pa tudi iste ideje. Nihče ne more dvomiti, da je Mala a.ntanta najod-ločnjši pohornik ideje miru in zato »nora ta glasni protest proti nameram revizionistov tem močneje odjekniti po vsem svetu. Pravica mora zmagati n pravica je na naši strani. Vsaka nevarnost nas bo našla pripravljene in v skupni fronti je najboljše jamstvo naše svobode in naših pravic.
V imenu zveze emigrantskih društev je nato povzeil besedo
predsednik ,Jstre" dr. Ivan M. čok
Zborovala so ga sprejeli z viharnimi ova-oijatmri in cesto prekinjali njegov temperamentni govor, v katerem je med drugim izvajal :
600.000 naših zavednih in odločnih Jugoslovenov upira danes svoje oči semkaj na to zgodovinsko mesto sredi ponosnega in slavnega Beograda, čeravno Julijska krajina politično danes ne pripada k Jugoslaviji, je po narodnosti, čuvstvovanjn in prepričanju tega ljudstv« vseskozi jugoslovenska zemlja. 13 stoletij, odkar naš narod obdeluje, ljubi in brani zemljo v Julijski krajini, tisočletna neprekinjena skupna usoda zbrati, ki žive v svobodni Jugoslaviji, kulturni, geografski in gospodarski razlogi, vse to so argumenti, ki ne priznavajo nobenih meja in to je dejanjsko jugoslovensld svet, ki se ni nikdar odrekel pravice do te zemlje. Zato je treba vedeti, da se za nas Jugoslavija ne konča tam, kjer je nasilje in grabežljivost neprijateljev postavila nepri-rodne državne meje, nego da se razprostira povsod, kjer bijejo jugoslovenska srca. Zato mi Istrani in z njimi vseh 14 milijonov Jugoslovenov v svobodni domovini vemo in izjavljamo, da ni popolne Jugoslavije brez Istre, Trsta, Gorice, Reke in Zadra. S temi in takimi čuvstvi gledamo mi Istrani na naše brate na Koroškem.
Beseda o reviziji mirovnih pogodb, izrečena s toliko lahkomisetmostijo s strani neprijateljev Jugoslavije, je padJa, pogrešno pa je misliti, da se mi Jugosloveni te besede plašimo. Nasprotno! Naj vedo naši neprijatelji, da bomo sedaj mi zahtevali od niih, da izpolnijo to, kar so misliK zagroziti nam, kajti mi Jugosloveni s pravično revizijo ne moremo ničesar izgubit:, pač pa mnogo pridobiti. (Viharno pritrjevanje.) Oni, ki vodijo revzi oni stično kampanjo. zahtevajo nasilno in nepravično revizijo meja na škodo Jugoslavije, molče pa gredo preko naših ne samo pravičnih, nego najsvetejših pravic, da zahtevamo revizijo^ mi v našo korist Odslej ne bomo več molčali, neigo bomo prav mi zahtevali, da se nam vrne vse, kar je naše. Naša pravična meja je na Jadranu, Soči rn Goscosvetskem polju. Ce nai svet veruje, da so revizionistič-ne namere poštene Ln iskrene, nai re.vizio-nnsti potegnejo našo	na Soči- na' se
odrečejo Južni Tirolski, naj vrnejo Dodeka-nez in našo Koroško. Dokler tega ne store, vemo, da zahtevajo revizijo ne zaradi pravičnosti. Iti naj prinese mir med narodi, nego, da je to izliv enostranskega imperializma, ki ogroža ne samo mi-r, temveč same temelje čiovešks civilizacije in kulture. Mi Istrani živimo s trdno veiro v srou, da lebde nad nami in našo usodo duhovi naših velikanov, pokojnega Vekoslava Spinčiča. Matka Laginje in Matka Mandiča. Zato gledamo z zaupanj am v bodočnost ter se revizije ne bojimo.
Odkrite besede uglednega nacionalnega Oorca so izzvale nepopisen vihar odobravanja in pritrjevanja. »Živela Istra, živela Julijska krajina, živelo naše Gos<posve»tsko polje« itd. so grmeii vzMnki in udarjali kakor morski valovi po prostranem trgu ter se izgubljali po ulicah jugoslovensk; prestolnice.
Nato so kratiko govorili še predstavnik udruženja vojnih invalidov Božidar Nedič, zagrebški publicist CL Mr!5nar. odvetnik iz Velikega BečSoreka dr. Županski, nakar je tajr.ik Narodne CMtorane predlagal naslednjo resolucijo:
Resolucija
držav Češkoslovaške i« Run7iini>*e ter nagi a ša:
L Jugoslovenski narod je in ostane v prvi vrsti pobornikov miru na svetu ne samo iz humanih in materijalnih razlogov, nego tudi po svojem duhovnem sklopu in po svojih življenjskih izkušnjah.
2. Meje, kt si jih je jugoslovenski narod zagotovil z ogromnimi žrtvami, so nedotakljive ne samo zato, ker so s krvjo dosežene v krvavi vojni, Id je bila jugoslo-venskemu narodu vsiljena in ki je imela
za cilj, da izbriše nacionalno neodvisnost našega naroda, nego tudi zato, ker obkrožajo čisto jugoslovensko ozemlje po krvi, jeziku in zgodovini, izven katerega je ostalo še mnogo Jugoslovenov pod tujim jarmom.
3.	Stoječ na stališču, da so mirovne pogodbe po zaslugi naše vojske in dobro-voljcev in s pomočjo naših zaveznikov sankcionirale veliko delo ustvaritve češkoslovaške in jugoslovenske države ter zaokrožile rumunsko državo, se jugoslovenski narod protivi vsakemu vtikanju v te pogodbe na korist drugih v svrho povrnitve k starim krivienostim ter je odločen svoje in svojih zaveznikov meje skupno z njimi braniti ne samo proti oboroženim napadom, nego tudi proti vsaki diplomatski intrigi.
4.	Prepričani o svoji zrelosti, da znamo sami zase skrbeti, odklanja jugoslovenski narod vsak poizkus varuštva in ne bo nikdar pristal na ničesar, kar bi se o njeni odločilo brez nas. Stoječ na osnovi enakopravnega sodelovanja vseh narodov se bo skupno z narodoma Češkoslovaške in Rumunije boril proti vsakemu poizkusu, deliti narode na »velike in male«, kar bi neizogibno vrglo svet nazaj in odprlo pot V novo vojno.
5.	Jugoslovenski narod poziva svojo vlado, da podpirajoč povsod in ob vsakem času delo miru in mednarodno sodelovanje ceni samo dejanja ne pa besed, za katerimi se skriva povampirjeni imperializem, ker ni take diplomatske formule, za katero bi bil jugoslovenski narod voljan žrtvovati svojo integralnost in svojo bodočnost.
Predlagana resolucija je bila sprejeta s dolgotrajnim odobravanjem in pritrjevanjem, iz katerega se je jasno zrcalilo, da stoji za temi besedami čvrsta odločnost vsega naroda. Zborovanje, ki je tako im-pozantno uspelo, je zaključil nastop narodnega guslarja Perunoviča, nakar so sa množice, neprestano manifestirajoč za nedeljivo Jugoslavijo in protestirajoč proti nakanam zunanjih in notranjih neprijateljev .polagoma razšle.
Hitlerjeva ofenziva
proti Dollfussovi vladi
Odpoved kongresa društva za Inozemsko nemštvo v Celovcu — Razburjenje zaradi onemogočenja potovanj
iz Nemčije v Avstrijo
Veliki narodni mittin-g dne 28. maja 1933 v Beogradu pozdravlja izraze odločnosti in solidarnosti vsega jugoslovenskega naroda narode prijateljskih in bratskih nam
Berlin, 28. maia. d. Vodistvo društva za inozemsko nemštvo je objavilo, da se bo njegov kongres, ki je bil določen za bin-košti v Celovcu, vršil zaradi ukrepov nemške vlade o omejitvi' potovanj v Avstrijo v Passau-u v istem obsegu.
Celovec, 28. maia. d. Vest o preložitvi zborovanja društva za inozemsko nemštvo jx Ceiovca v Passau «n o določitvi posebne pristojbine l°0O mark za potovanja iz Nemčije v Avstrijo je zbudila tukaj veliko senzacijo. Po teh ukrepih bo zlasti prizadet poslovni svet ker so b*Ie že izvršene obsežne priprave za nastanienje in prehrano pribHžno 8000 gostov, ki so jih pričakovali za binkošti na kongresu društva za inozetnssiko nemštvo. Nekateri poudarjajo, da bo moralo te stroške pač kriti društvo za inozemsko nemštvo in da bo treba tod i najti kakršnokoli nadomestilo za izgubo, ki bo prizadeta tujskemu prometu zaradi najnovenjših ukrepov nemške vlade o omejitvi potovanj nemških državljanov v Avstrijo. Ker pomeni pristojbina 1000 mark za dovoljenje potovanja iz Nemčije v Avstrijo skoro toliko kakor popolno zatvori-tev meje, j« nastala v vseh poslovnih krofih močna bojazen, da bo tujski promet trpel zlasti v predsezoni.
Dunaj, 28. maja. d. Državno vodstvo na-rodno-socialistične stranke v Avstriji je
Pogajanja z Avstrijo
Dunaj, 28. maja. č. O prepovedi uvoza iz Avstrije v Jugoslavijo piše »Reichspost«, da je avstrijski poslanik v Beogradu že dobil nalog, naj stopi v zvezo z jugoslovensko vlado tn .io opozori, da je bila omejitev avstrijskega uvoza prašičev iz Jugoslavije 6anvo začasen ukrep do 5. junija »Reicbspost« trdi. de se je ž-e pred tem avstri jska vlada sporazumela z jugoslovansko, da ne bo pod vzela protiukrepov. Zato je odredba jugoslovenske vlade o prepovedi uvoza iz Avstrije v Jugoslavijo izzvala začudenje, treba pa je upati, da ne bo prišlo do poostritve gospodarskih odnošajev.
Trgoviiski minister Stocfclinger jc sprejel snoči delegacijo avstrijskih industrij-cev in trgovce«, ki so ga naprosili, naj ukrene potrebno, da se prepoved avstrijskega uvoza v Jugoslovijo ukine Trgovin-sfc: minister je odgovoril, da ho vlada storila vse za čimprejšnjo odpravo na stili h težkoč. Dosežen je sporazum, da se bodo trgovinska pogajanja med Jugoslavijo m Avstrijo pričela že te dni. Ne obeh straneh obstoji želja, da bi ee medsebojni prisilni ukrepi čimprej ukinili
objavilo proglas glede na odredbo nerrrško vlade o otežkočemiu potovanj v Avstrijo, v katernm poudarja, da je nemška vlada izdala te ukrepe, ker so ostali brezuspešni vsi oficelmi in neoficielni poizkusi, da bi dosegla iz/premenubo stališča avstrijske vlade napram avstrijski' na rod no-s oci a! i-s+ični stranki. Proglas se zaključuje z ostrimi napadi proti vladi dr. DoMfussa ter zahteva r.ti en odstop.
Blokada, ki jo je odredila nemška vla»-da proti Avstriji s tem, da je onemogočila tujski promet iz Nemčije v Avstrijo, je izizva-la na Dunaju ostro in odločno reakcijo. Politični krogi smatrajo, da sklep nemške vlade nasprotuje versaillski mirovni pogodbi. Razen tega pomeni neutemeljeno in neupravičeno poseganje v avstrijske notranje zadeve.
>Neue Freie Presse-j pričakuje, da ho narodna socialistična stranka v Avstriji prepovedana. Razen tega bo avstrijska vlada v Berlinu protestirala, ni pa tudi izključen priziv na razsodišče v Haagu.
»Reichspost« obžaluje, ker je Nemčlia posegla proti Avstriji po najbolj agresivni borbi. List zagotavlja, da bo Avstrija odgovorila na vsak udarec s protiudar-cem.
»Wiener Neueete Nachrichten* smatrajo, da je sedanji položaj podoben predvečeru vo^ie objave.
Nova politika centruma
Berlin, 28. maja. d. Bivši državni kancelar dr. Briining bo na skupni seji cen-trumovih frakcij državnega zbora in pruskega deželnega zbora prihodnjo sredo podrobno poročal o reorganizaciji centruma. Pričakujejo, da bodo po tej seji mnogi poslaDci centruma odložili svoje mandate. V krogih centruma pričakujejo sestanek državnega kancelarja Hitlerja in dr. Briininga, V tisku razširjene vesti o prenosu večine delnic lista jGermania« na ime nekega westfalskega plemiča, sa označujejo kot preuranjene.
Nemška profesorja na beograjski univerzi
Beograd, 28. maja d. Profesorski svet tukajšnje filozofske fakultete je sklenil, da pozove v Nemčiji odpuščenega univerzitetnega profesorja dr. Ostrogovskega na stolico za bizantologijo, prof. dr. Borna pa na stolico za eksperimentalno fiziko. Vlada je že pristala na imenovanje obeh nemških profesorjev.
=- »JUTRO« ponedeljska izdaja (A)
Ponedeljek, 29. maja 1933
STRANKA POZITIVNEGA DELA
manifestacija JRKD v Novem Sadu - Pomemben govor ministra dr. Kramerja o nalogah in ciljih vsedržavne stranke
N«vi Sad, 38. maja. p. Tu se je vršil danes velik maniifestacijsuci shod JKKD, ki hC je pretvoril v vejno&stno nacionalno manifestacijo in ki je ja»no pokazal, da je tudi vsa Vojvodina v taboru narodne »ioge. Mesto je bilo v zastavah io zelenju m v zgodnjih jutranjih urah eo začeli od bHzu >n daleč prihajat.j ljudje, na vozovih, na kcnjih, s parniki, avtobusi Ln vlaki.
Ob 9. dopoldne so prispeli \z Beogradu člani vlade, in sicer nvn,vs»ri dr. Kra-mer, dr. Srkulj, inž. Radivojevič, F«vao Matica, Boža Maksimovič "in dr. Toma sit. Z nj'mi sta prispela tudi predsednik JRKD g. Nikola Lzunovič in predsednik Narod« e skupščine dr. Kumanudi ter veliko število poslancev in senatorjev iz vseh banovin. .Shod se je vršil na velikem igrafršču, kjer t*o bila točeno odrejena mesta z« posamezne skupine, tako da se je izvrši-lo vse v najlepšem redu. Nizko cenjeno se je kljub negotovemu vremenu zbralo n.ad 30.000 l.iu-dii. Mnoge organizacije so prišle z zastavami i-n godbami. Ko so malo pred 10. uro prispeli na zborovališče člani vlade in ostali predstavniki, jih je množica pozdravila x velikimi ovac jami.
Točno ob 10. je otvoril shod narodni poslanec g. Joca Šel:e, ki je pozdravil vse udeležence in predlagal za predsednika zborovanja narodnega podane« ;n bivšega m -
ra g. Velrzarja Jankoviča. Predlog je Hi! sprejet z veli k'm odobravanjem G d^. Jankovie se je zahvalil za izkazano zaupanje ■šn najprej p-edlagnl. da se odpošlje brzojavni pozdrav Nj Vel. kralju. Množ'-.a je sprejela ta predlog z vihar n m navdušen .jem in dolgotrajnimi ovac i jami kralju in Ju«_o-•lavijd. Brzojavka se glasi:
Pozdrav kralju
Z velikega in veličastnega narodnega shoda JRKD v Novem Sadu pozdravljamo z nepopisnim navdušenjem varuha jugoslo-ven^ke državne misli in narodne sloge brez ozira na vero in narodnost ter pošiljamo svojemu vzvišenemu kralju izraze udanesti in vernosti z zagotovilom, da bomo v borbi za narodno edinstvo in popolno državno integriteto vzdržali do popolne zmage \e-Irkih nacionalnih in državnih idealov.
Počastitev spomina
Vekoslava Spinčiča
Prav tako je bila z odobravam.je m sprejeta pozdravna brzojavka ministrskemu predseekrku dr. Srškiču. Ko je g. dr. jankovie predstavil navzoče č'ane vlade in ostale od i one govste. je v dal jišem govoru podartal pomen s-trenke in se v zvezi z nacionalno borbo spomnil 5» noči preminulega s>ivo'aisegs narodnega borca in narodnega posanca Vekoslava Spnčiča ter mu posvetil tople besede, označujoč ga za rokica jugoslovenske ideologije in vztrajnega borca za jugoslovensko idejo ter narodno iri državno ednstvo. N" počastitev njegovega spomina je odredil enomnutni molk, nakar je podal besedo ministru <2- dr. Kra-meTju.
Govor ministra dr. Kramerja
Pozdravljen s toplimi in dolgotra inirrri ovKcijarm je minister dr. Kramer v daljšem govoru orisal politični položaj va-žnost vsedržavne stranke gim izvajal:
Ta veličastni zbor, na katerem narod naše žštorodne Vojvodine v navzočnosti delegatov iz vseh ostalih delov naše prostrane države roaivfestira svojo voljo za sodelovanje pri izvajanju našega velikega n zgodovinskega posla za konsolidacijo rclcga narod« države, je eden izmed onih pie-bisertarnih dogodkov v razvoju naše stranke, ki so se začeli v Nišu in ki se nadaljujejo preko Sarajeva. Sušaka. Zagreba. Maribora, Bftnjaluke in Skoplja, da dvignemo na noge ves naš narod /a vel;ki program JRKD. Organizacija, ki jo ustvarjamo, je edinstvena v politični zgodovini našega narodi. Nikdar nobena politična stranka ni uspela, da zbere toliko mase našega jugoslovanskega naroda pod svojimi zastavam' in nikdar doslej še v nasi zgodovini naš narod ni zbral v eni strankarski organizaciji, kakor sedaj v JRKD Naši bratje izpod Triglava im on,i iz vardarske doline, iz Ti-moške krajine, iz žritorodne Vojcodine, iz kršne Dalmacije m Črne gore, vsi so se združili, da trosijo na svojih ramah pro-£ra>m. ki ga je postavil z zgodovnskim 6. januarjem naš vrhovni voditelj naš vzvišeni kralj (viharne ovacije kralju) kot edini rešilni program naše narodne n državne politike (Tako jc!).
Stranka realnega dela
Na.ša stranka nosi zastavo jugoslovenske ideje. Toda mi nismo stranka, ki bi se za-dovoljila samo z navdušenjem za državno in jiarodnn edinstvo tudj nismo stranka onega nacionalističnega razpoložen ja, krkor ga vidimo sedaj po Evropi v onem starem šovinističnem smislu, marveč smo stranka realističnega nacionalnega dela. M^ hočemo, da dobi ideja državnega in narodnega ed n-stva svojo polno vsebino. Naša stranka hoče, da izvede to idejo z vsemi konsekven-cami v državni in nacionalni politiki, da tak« pomaga ustvariti narod, ki bo na znotraj zadovoljen in na zunaj varen ter se bo mogel posvetiti punetnemu in treznemu «le1u.
Ideja enakopravnosti
Jugo»lovenska ideja, ideja državnega in narodnega edinstva. jc ideja enakosti in ravuopravnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev. (Viharno pritrjevanje.) To ni ideja enakopravnosti posameznikov samo pred zakoni naše države, marveč j* t0 »deja ena-iropravnostj vsakega drla našega naroda in vsakega dela držav«, pred skupno zakonodajo Ta ideja je celo mnogo več. to je ideja socialne pravičnosti, gosp darskega dc-.a. reda zadovoljiva in kulturlnega napredka. Ta ideja hoče, da je naša država svo-jina in domovina našega malega človeka, da je Jugoslavija domovina našega seljaka. našega malega ratarja. našega obrtnika, ki so z žrtvami svojih življenj, z delom svojih rok in s svojim umom ustvarili to državo in ki hoče, da jo hranimo svobodno in
naglasi! ter med dru-
neodvisno napram vsem in vsakomur! (Vihamo pritrjevanje: Živel dr. Kramer!)
Težko breme vlade
Ni lahko v sedanj-h prilikah vršiti de'o z-a konsolidacijo nagega naroda m t aše države. Nikdar se nam ni bilo treba boriti s tolikimi težavami kakor sedaj, ko je svetovna kriza zajela tudi našo Jugo&iavn.jo. Nikdar niso b le težkoče tako vel.ke »n prob emi ta«ko kom p In ci. emi w naloga onih, ki /m je poverjena odgovornost tako težka kakor jc dane«. Toda politični faktor, zlasti pa stranka, ki hoče konsoiidi-rati našo državo, se ne sme strašiti nobenih težkeč. Mi se ne trne m o umakniti na moten teren, na katerem stoji naša opoaicl^a, ki postavlja nekaka demokratska in nekaka državno-pra\«.a načela, ki pa nima ne načrta, ne zamisli, kako naj »e /« sir.; ura to. kar je glavr.o:
Kruh in delo
Od takrat, ko je rež m šestega janu»nja začel delati in ko je nova Narodna skupščina sprejela nase odgovornost z« vodstvo državnih poslov, od takrat je naša državna politika imela sposobnost in korajžo, da dosežemo še boljšo situacijo za glavne gospodarskih problemov sedanje dobe Baš vi tukaj v Vojvodini dobro veste, de je vlada kljub vsem ov ram z odločnim korakom uvedla žitni režim, ki 6icer mi pokazal v vseh svojih poslcdi-cah take koristi, kakor se je žeielo in nameravalo, ki p« je vendar pripomogel, da se je težavni problem cen našega glavnega poljedelskega proizvoda, zlasti tu v Vojvodini vsflj nekoliko rešil. Veste, da je bilo treba mnogo korajže, da na-Hnemo probleme kmečkih dolgov in da smo v tein pogledu napravili korake, ki so vzbudili pozornost vse Evrope i-n ki so vsaj nekoliko olajšali težko stiienje našega kmečkega ljudstva. (Viharno odobravanje in klici: Hvaia va«n!) Mi s® v naši državni politik sedai odločno borimo, da dosežemo še boljoš situacijo za glavne produkte našega narodnega dela. za naše kmečke pridelke in smo baš v zadnjih dneh pokazali, da nočemo več brez odpora sprejemati ukrepov, ki jih izdajajo druge države proti uvozu našega blaga. Vlada se bavi sedaj vedno bolj intenzivno s problemi naše splošne kreditne politike. s problemom ozdravljenja naših denarnih zavodov in s problemom zaposlitve širokih slojev naroda, ki bi znova zaposleni v ve-likj meri pripomogli, da se naša splošna gospodarska situacija izboljša (Tako je! Živci dr. Kramer! Burno odobravanje.).
Vsi naj sodelujejo
Ase te težke naloge, ki čakajo vlado, bodo dva ali trikrat težje rešljive, če se naš narod v svoji večini ne bo angažiral za izvajanje te naše državne politike. (Tako je!) Lažje pa jih bo rešiti, če se bodo trezni jugoslovensko misleči Srbi, Hrvati in Slovenci zbrali v veliko vojsko, odločeno, da izvojuje bitko do končne zmage jugoslovenske Ideje, ki ni samo ideja čuv-stvovanja, da smo en narod, nego ideja našega življenja, našega kruha, našega zadovoljstva In našega miru.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister g. dr. Kramer poudaril, da se ni treba plašiti raznih nasprotnih po tičnih organiza-
cij, niti onih starih, ki mislijo, da je mogoče vrniti se zopet v ne.vuanje stare strankarske in politične prilike. Samo pozitivna politika onega, ki danes v našem narodu sistematično dela, ima vidne in jasne cilje in jasen program, a to je samo politična organizacija, katero predstavlja JRKD. Ne samo po svoji dolžnosti kot generalni tajnik stranke, je nadaljeval dr. Kramer, nego po svojem globokem prepričanju, da ste vsi pristali in prijatelji te naše nove politične organizacije, ki prevzema na sebe polno odgovornost pred zgodovino našega naroda in ki hoče kljub težkim časom doseči konsolidacijo našega naroda, da zasšgura red in napredek, vas pozivam vse na delo in sodelovanje.
Tako bomo doprinesli in se oddolžili pravilnemu in pravičnemu manifestu našega vzvišnega kralja (viharne ovacije kralju i. On je vse storil in sedaj jc vrsta na nas. Mi se moramo združiti v veliko narodno vojsko, v delovno vojsko naroda ki je bil mobiliziran pri volitvah 8. novembra in ki mora sedaj pod vodstvom svojih preizku šenih voditeljev iti od zmage do zmage, zvest oni veliki in slavni jugoslovenski tradiciji, ki edina nam lahko zajamči notranje zadovoljstvo in mir ter ohrani svobodo našega naroda in naše države napram vsem in vsakomur.
Ob koncu mi dovolite, da vas pozdravim še kot Slovenec (živeli Slovenci!) s terena, kjer borba za nacionalno misel ni lahka in kjer je naša jugosloVenska ideja, or ganizirana v naši stranKi, zmagala. Trdno in nepokolebljivo verujem v njeno popolno zmago in vas zato pozdravljam kot Slovenec ter vam kličem:
V vseh stvareh naše nacionalno in državne politike čutimo skupno, kajti te velike stvari morajo biti skupne vam v Vojvodini, enako kakor onim v šumadiji in nam pod Triglavom.
Zato vas prosim in pozivam, da se z nami vred združite v mogočno falango ter da s skupnim delom in skupnimi žrtvami pokažemo, da gre za skupno veliko stvar.
Ostali govorniki
Govor ministra dr. Kramerja je množica sprejela z nepopisnim navdušenjem. Ovacije kar niso hotele ponehati. Le težKo je prišel do besede naslednji govornik minister dr. Pavao Matica, ki se je v svojem govoru dotaknil predvsem dela vlade na zakonodajnem polju. Nato so govorili še minister prometa g. Rado Radivojevič, narodna poslanca Milan Sekulič in dr. Mirko Ivandekič, nakar sta zastopnika nemške narodne majšine dr. Haslinger in madžarske narodne manjšine Gavro Szanto v kratkih govorih izrazila popolno lojalnost narodnih manjšin, naglašajoč, da so narodne manjšine v Jugoslaviji docela enakopravne in da smatrajo Jugoslavijo za svojo domovino, za katere dobrobit hočejo doprinesti vse žrtve, ki so potrebne. Nato je govorila še cela vrsta delegatov iz posameznih srezov dunavske banovine ter narodni poslanci iz raznih drugih pokrajin, nakar je predsednik dr. Jankovič malo pred 12. zaključil krasno uspelo zborovanje, ki se je pretvorilo v veliko vsena-rodno manifestacijo. Množice so se le polagoma razhajale ter vedno znova manifestirale za kralja in Jugoslavijo.
Uspelo zborovanje JRKD pod Krimom
Govora ministra g. Puclja in poslanca g. Koraana — Podkrimski možje in fantje za vsedržavno stranko
Ig, 28. maia. Današnje veliko zborovanje j:ad:krimskih organizacij ie z vso prepričevalnostjo pokazalo, kako globoko ie vzkalila v narodu nova vsedržavna stranka JRKD. Ig z vso svojo širno okolico ie zadela baš te dni zaradi povodnji huda nesreča. Povoden j, ta pogosti pojav na našecn Barju, je zalila zelene travnike in plodne njive. Na neštet:li mestih se. izlivajo vode tudi če« ceste. a nič ni moglo zadržati naših vrlih 'kmečkih mož in fantov, da ne bi prišK na Ig. da zborujejo in poslušajo besede mož ki so jih izvolili in zbrali za svoie predstavil ke. Prišli so na Ig iz fške Loke. To-miš'ja, VrbVemj, Iške vasi, Ze.MmeH, Golega in Lavrice. V pozdrav g. Ivanu Pucliu :n poslancu g. Albinu Komanu so postavili člani domače organizacije pred hišo gostilničarja g. Franceta Gerbca. kjer se je vršilo današnje zborovanje, dva ponosna mlaja, pred vhod sam pa dva inlaiiča z zastavami in napisom: Pozdravliemi jn dobrodošli!
Že mnogo pred napovedano uro so se začeli zbirati na vasi možie. kj so nato prihajali v skupinah in posamezno na zboro-vaVij prostor. Zbralo se jih je do 400 vrlih mož in fantov.
Otvoritev zbora
Zbor je naposled otvoril t>o prihodu obeh govornikov okrog 9. predsednik krajevne organizacije JRiKiD jn župan g. Jože H.'tejc. ■Med splošnim navdušenjem zborovalcev je pozdravil ministra g. Ivana Puclja in poslanca g. A bVia Komana, dalje tainifca s reške organizacije J'RIKD g. Pavla Borštnika. zastopnika sreskega nače>'stva g. dr. Likoviča. okoliške župane in vse zboroval-ce. 2e.'e<! je ministru in poslancu dobrodošlico. rekoč, da so se po d a liže m času zopet zbrali možje, da slišijo njune besede.
Beseda poslanca Komana
Kot prvemu ie podal predsednik besedo poslancu gosp. Albinu Komanu, ki je. med drugim izjavi:
2al mi je, da zaradi nastale povodnji niso mogli priti zboro-valci v še vse večjem številu. Treba bo v najkrajšem izvršiti re-gulaol.jo Iške in drugih potokov, kar bo omogočalo lažji promet in kretanis pod
Krimom. Ig ie bil že od nekdaj trdnjava kmečkega gibanja. 2e za časa kmečkih puntov so se zganili na Ižanskem možie, žens, fantje in dekleta. Naši pradedje so stisnili pesti In se uprli graščakom. ki so jih rzžemali. Pograbili so kose in cepce ter se vrg.i v osvobodilni boj. Branili so svoj stanovski ponos in svoje domačije. Danes pa so naše kose prosveta in izobrazba na političnem in gospodarskem oopri-šču. Politika vsedržavne stranke JRKD mora biti kmečka in ljudska, ali oa ie ne bo. Stranka JRKD vodi tako politiko, vlada in narodno predstavništvo pa se trudita, da na kakršenkoli način dvigneta gospodarsko naše kra:e.
Iz sedanje krize, ki tlači ves svet. bomo kmalu izvozili ter se bodo dvignile cene tudi kmetijskim pridellkcm. V narodni skupščini se je uredilo več novih zakonov, med drugimi tudi zakon o kmečkih občinah. Novi občinski proračuni bodo sestavljeni že na pod'agi združenih občin in se bo prav gotovo lažje dela. Tudi zakon o banovinskih samoupravah nam bo služil, ker se bo z njim močno povečal de'okrog banovin jn se bo marsikaj lahko reševalo doma. kar se* doslej ni. Dobimo tudi zakon o obvezni te'e«ni vizgoji in zakom o gasilstvu. Mladina se bo vežbala od 14. do 20. leta. posebno ob nedeijah in praznikih. Namen zakona ie. da se vzgoji naš moški naraščaj v narodnem duhu. Tudi se bo potem 'ahko znižal vojaški kadrski rek ter bo država prihranka pri ten milijone. Predvideni so tnd-l porr'ad.k: pri gas:lstvu ter se. bodo lahko tudi ženske vežba'e v samaritairsk: shižbi.
Nato je g. poslanec obrazložil bodočo gasilsko organizacijo. Pripravlja se dalje novela k agrarnemu zakonu jn bojo zapad!a agrarni reformi tudi nekatera posestva, ki doslej še niso bila razdeljena. Govornik je potem or:-sal kvarni vpliv punktacij dr. Korošca. s katerimi so dobi'i naši sovražniki orožje proti naši domovini. Mi pa ne damo. da bi se barantalo za našo zem'jo in naš narod, zato hočemo močno državo. V bodoče se moramo še trdneie zbrati v vse-državni stranki, ki hoče privesti narod do boljše bodočnosti
G. poslanec je omenil tudi kot protiutež zvezi štirih velesil porajajočo se zvezo
slovanskih držav (kar ie izzvalo med zborovala silflo navdušenje). Država je poka zala ,aa je dovoli močna proti vsem notranjim m zunanjim sovražnikom, ki nas ne bodo nikdar pregazili. Vi vsi in drugi pa se strnile v zmagovite vrste JRKD, je konča! govornik. Sledilo je navdušeno odo-bravanie zborovalcev.
Govor ministra Puclja
Predsednik je nato podal besedo ministru g. Ivanu Pucliu. ki je stopil burno pozdrav-ljan na govorniški oder. G. minister je na-glasil, da stopa pred zborovalce kot mož, ki jc že v oni dobi živin eni a, ko ma človek ro ve,č ni že vse za seboj in zelo malo prej seboj. Zato prihaja med Ižance odkritosrčen jn iskren. Samo j^feuien mož lalvko govori nasproti dru^Vn tako. da ji«i bodo njegovi nauki in besede koristili. Naj-buie je pač očetu, je postavil primero, ki s voz.', m otrokom ne more dopovedati svojih izkuštn-i in jih morajo ti znova doživljati. Na poiititko je treba vedno gledati pravilno, treba se je učiti in jo zasledovati Nikdar ni na mestu maloduije im največja nesreča za narod in ljudi je, če si v nepo-znanpu razmer napravijo krivo sodbo. Lepo je biti politik, ki samo zafrkava In se igra z besedami. Gre za državo, in kaj pa je država? Država je kakor velik grunt, kakor z/vez-a veiik;h gruntov. Vi pa sami vest;. kakšen boj je z družino na gruntu, kaj vse mora potrpeti ln pa urediti gospodar. Tu mora reči da. tam zopet ne in zopet ne, kajti gospodarjeva bessda je zadnja. Cr. mora skrbeti, da se grunt ne razbije, da reši družini zemljo in življenje na njej. Kakor v družini, ko včasih vleče 6a v to, drugi zopet v drugo stran, tako so tudi v državi različni stanovi in vsak s: bori za to, da bi njegov', nazori bili uveljavljeni. Pri vsem pa jc treba organizacije, zatorej se organizirajte tuid vi in vsi drugi v naši vsedržavm stranki. Nirkolj več ne bo dovoljeno organizirat: v naši državi kake po-krajlaiske stranke', kj vlečejo vsaka k sebi. Eden mora biti gospodar, vsi pa za hišo, (Živahno pritrjevanje). Doižnost vsakogar je, da gre v stranko, in doižnost mož m fantov, ne samo pravica je. da vplivat«, organizirani v stranki, na dogodke v poetiki. Sarno tisti, ki bodo v stranki v JRKO, bodo odločali.
G. minister je nato obraaložH zelo izčrpno gospodarsko stanje v svetu in posebej v naši državi. Pokazal je na naše Mudi tam zunaj v Ameriki, v Nemčiji, v Italiji v vsepovsod. Tam zunaj vlada marsikie obup, ne samo med našimi IhkIutv. marveč tudi med tamošnjimi državljani, ki naravnost stradajo. Pri nas, kjer ni tako hudo, je treba dvigniti srca ifl izsiliti boljše čase. Gor e kmetu, gorje naroda, ki izgubi vero vase.
Za temi se je g. minister dotaknil vprašanja, ki 'e mnogim na jeziku, vprašanja inflacije. Varajo pa se on!', kj mislijo, da so to lahka vprašanja, in verujejo, da bo do tega rrišlo. Vlada ima v svojem programu izpreme,mbo zakona o zaščiti kmetov. Poživila se bo gradbena delavnost i« se bodo pričele graditi ceste, razne železnice in drago, s čimer se bo dvrgnil promet bankovcev in se bo ustvarila prilika zaslužka vsem. G. minister je obrazložil tudi, da s s bodo sklepale nove trgovinske pogodbe z raznimi državami. Vlada ima ogromne težave, vendar dela. Ena tolažba naj nam ostane: Ni najslabše pr: nas in če boste vsi pomagali graditi in boHšati razmere v svoji hiši, v svoji državi, bo vse v redu! Govcru ministra Ivana Puclja je sledilo viharno odobravanje in se je ljudem brala na obrazih vera v bodočnost in moč države.
Ostali govorniki in razgovor glede osuševanja Barja
Na govorniški oder je stopil nato tajnik sreske organizacjie JRKD g. Borštnik Pavel, ki je v navdušujočih besedah c-rikazal v številkah lep razmah vsedržavne stranke JRKD, in pozval krajevne odbore, da delajo še požrtvovalneje in še marljiveje. Nato je povabil v vrste JRKD tudi tiste, ki so ostajali do sedai mlačni ob strani. Za tajnikom Borštnikom je izpregovorii tudi tajnik krajevne organizacije z Rudnika g. Kovač, ki je kritiziral razne takse za uvoz kmetijskih pridelkov v Ljubljano, potem pa so sledili pomenki mož in fantov z g. ministrom in g. poslancem glede poživlienja akcije za osuševanje Barja m za regulacijo potokov, nato pa je bil po zahvalnih in po-jasnjujočih besedah posestni ka g. Šenka zbor zaključen. Takoj po zborovanju so pristopili v vrste JRKD številni možje in fantje kot novi člani.
Vsedržavna stranka v šmarskem srezu
Šmarje, 28. maja.
Na praznik sta se v našem srezu vršila dva lepa zbora JRKD, na katerih sta poročala domači poslanec g. Spindler in senator dr. Rožič, ki se mudi te dni kot gost v Rogaški Slatini, pa se je ljubeznivo odzval povabilu sreskega poslanca, naj bi ga spremljal na shode, da se informira o hudem položaju siromašnega naroda v šmarskem srezu.
Za zjutraj po maši je sklicala zborovanje krajevna organizacija JRKD pri Sv. Florijanu pri Rogatcu, za popoldne ob 15. pa organizacija v Žeta! a h 0"t_>a zbora sta se vršila ob lepi udeležbi naroda v ta-mošnjih šolah. Pri. 3v. Florijanu je vodil zbor predsednik tamošnje organizacije kmet in bivši oblastni poslanec g. Perko-vič, v žetalsh istotako predsednik organizacije g. Svcnšek. Na obeh shodih so bili navzoči vsi župani in drugi odlični možje iz dotičnih občin. Narod je z zanimanjem sledil poročilom obeh govornikov, ki sta se dotaknila vseh aktualnih problemov notranje in zunanje politike, zlasti pa tudi perečih gospodarskih problemov svetovne in posebej naše domače kmetijske in denarne krize, v zvezi s tem pa tudi krize našega obrtništva in delavstva. Razpravljala sta tudi o vprašanju novih ob-čin, o razvoju političnih prilik v državi in o drugem. Na mnoga stavljena vprašanja
iz vrst zborovalcev sta podala potrebna pojasnila. Z zaupanjem v delo narodnih zastopnikov in v veri na izboljšanje prilik so se zborovalci razhajali.
Zborovanja v žetalah so se udeležili tudi trije odlični javni delavci iz Ljubljane (gg. Rupnik, Cotar in Mlakar), ki so na zdravljenju v Rog. Slatini, pa jih je zanimalo razpoloženje naroda v naših krajih.
Obeh zborovanj se je kot zastopnik državnega oblastva udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Maraž, da se z narodom raz-govarja zaradi njegovih potreb, kar je med narodom prijetno odjeknilo.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sap-nika, požiralnika in jabolka, obolenjih oci m uses, skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo. da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah.
Pismo iz Češkoslovaške
v . ,.	V Pragi, 20. ma«.
,4'	80 v češkoslovaški
republiki slovesno praznovali »svatek ma-
k (t0 J* mŠ ,m:ter'*iski dan. Krasen dan je b'I. poln majskega cvetja in najsvetejše bubezn, v srcih. Za čehoslovake je bil ta d«n pomemben tudi v drugem pogledu. Pred desermi leti 13. maja je umrla sopro-a pnezidenta Masarvka Chariie Gar^ue, Ceno®ovakom njihov najvišji simbol matere m žene.
Ob desetletnici njene smrti so obiskale številne deputacije rz vse Češkoslovaške njen grob v Unih. Tradicionalno je, da sc ta dan poklonijo na njenem grobu le<*;o-narji s svojim, ženami in otroci; saj je p-ed desetimi teti pristopi! k njihovim vrstam sam prezident, jih pordravil s svojo karak-terwhc.no kretnjo roke do širokega črnega klobuka m globoko ganjen rekel- »Bratje zahvaljujem se vam. Pokojna je od vas to
wHa. Spoštovala vas jc in rada vas je Mrvea. Ponovno se vam zahvaljujem.«
V sredo. 17. maja se je zbrala v lW.i tudi »Jed no ta slovanskih žen« v dvorani kavarne Loure. da počasti veliko ženo ges-o ČWrykovo. Gospa Julija Kunehtova je s S?* , besedami orisala njeno življenje. •nasarvK je spoznal svojo ženo v Lipskem Kier je brv« 1 s svojim učencem kot vzgojitelj. Tukaj je študira'a takrat m konser-vatoriju tudi Charkvtta Ganrigue. Američanka iz Brooklvna. Takoj, ko' jo je vzljubil, se je Masarvk odločil, da jo bo poročil. Od-potovad j« m ^jo v 'Ameriko in se vrnil poročen »>a Dunaj. Tu sta zavela v silno skromnih razmerah, toda bila sta neizmerno srečna.
Gharlotta je bila krasna ženska, oloboko pobožna, tako da je bi'« njena smrt kak<»r prehod iz sobe v sobo. Neomajno je verovala v onostranost. Bile je nekompromis^ia in silno je ljubila resnico. Masarvk je izjavil, kako zelo ie »o nanj vplivalo, že v Lipskem sta spoan&ta. da ju zanimata i« peancka Goethe in Shakespeare. Ves njun zakon je bil enotno skupno d-do. Z^o navdušena je bila z« skladatelja Smetano m za godbo sploh. Med svetovno vojno ie sifex> trpela. Toda njena globoko vera v moza in v zmago resnice ji je pomagala preko težkih časov.
Previden t Masarvk se je o njej izje-vil: »To je bilo tako silno s pojenje. Za ča^a vojne je obolela; jaz sem ze mejo to slutil „. Ko eem se osemnajstega leta v slavi vračal, sem čakal samo na trenutek, da bom skupaj z bolnice. Američanka jc postala Čebinja. politično in nravstveno. Verovala je v genij našega naroda, pomagala mi ic v mojih političnih bojih in v celotni moji politični delavnosti, šele za časa vojne, takrat za mejami sem moral delati brez'nje. tod« vede! sem, d« delam v skladu z n jo. Bili so trenutki, ko sem, ločen od nje. naravnost čutil vzporednost na jinih misli". Ni to ni kaka telepatnja. pač pa .ie to paralelno mišljenje in čutenje ljudi, ki se v vsem skladajo in enako gledajo na svet. Njeno prepričanje .ie bilo. da žena ne živi samo za moža in mož re semo za ženo. oba morata paziti na večne zakone in jih uresničevati.«
Tudi v feminističnih nazorih sta si bila skladna. Kdor pozne krasna Masarvkova predavanja, kjer govori o svojem nazoru o ženi. se ne čudi. kako papoin je bii njun zakon. Nadvse značilne so poslednje besede Charlotte Masarvkove štirinajst dni pred smrtjo: »Ta prvi maj sem vedno zelo čutil«. Tako pogosto se pozablja, da jc šs toliko ljudi na svetu, ki nimajo česa jesti.«
Vera Dostalova
Iz življenja na dežel!
VRANSKO. Podmladek rdečega križa je vprizorii v soboto 13. t. m. zvečer in v nedeljo, 14. t. m. popoldne pravljični igro-kaz »Trnjulčica«, ki je uspel nepričakovano dobro in to po zaslugi učiteljskega zbora. Naši malčki so podali svoje vloge tako v igri, petju in izgovorjava prepričevalno in s takim doživljanjem, da' so lahko zgled starejšim diletantom. Upamo, da nas Podmladek v kratkem zopet preseneti.
ZMINEJC. Občinski odbor, ki ga vodi g. Pavel Dolinar, je sklenil izreči činiteljem. ki so mu pomagali do kreditov za lajšanje brezposelnosti, najprišrčnejšo zahvalo. Ta denar je pade! v zminški občini na najplo-dovitejša tla, ker so se e 7750 Din nadaljevala obnovitvena dela v grapah in soteskah pokrajine, ki je bila v strašnih poplavah .]. 1924. in 1927. hudo prizadeta. Letos nakazani krediti so se porabili zlasti za ureditev soipotniške. bodoveljske in pa hrastniške grape. Predvsem so se popravila razdrapana in razrita pota. ki so jih morali ponekod dvigniti toliko, da jih ne bi voda takoj ob prvi priliki spet zalila. Istočasno so se uredili vodni prehodi vseh vrst, zlasti pa mostovi. Pozornost se je posvečala obenem regulaciji cestišč in njih trdnosti. Nekaj tega dela je bilo izvršenega s krediti, še več pa s prostovoljnim po-maganjem vaščanov, ki si zelo prizadevajo spraviti svet spet v rodovitno stanje. V spJošnem lahko trdimo, da se je uporabil denar res prav smiselno.
Al! obnovil članarino VodfnrTo^e dmite za letos
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 2S. maja. Sobota in nedelja sta potekli v Lj^bijani ■r znamenju nesreč in tragedij. Samomorilca epidemija je zahtevala dve človeški življenji: v soboto je legel oa 'račnite pod viak mlad moški, davi se je pa zastrupila mladto vdova. Žrtev neprevidnosti so postala trije železničarja, ki so pni metiliii kohol. K den od n jih je podlegel zastrup-enju v bolnišnici.
Strašna smrt na progi
V soboto okrog polnoči so našli na železniški progi za kemično tovarno mrtvega nekega moškega, ki mu je vlak odtrgal giavo. O dogodku je bila obveščena polic;j-iika uprava in poslala na proigo dežurnega uradnika g. Jeienoa in pohicijskega zdravnika dr. Avramoviča. Zdrava'k. je ugotovil, da gre nedvomno za samomor. Miadi nesrečnež je legel na progo tako, da je imel vrat na tračnici in mu je morale lokomotiva glavo odrezati. Ugotovili so, da je samomorilec i!41etai delavec France Puc •/. Ljubljane, kaj ga je gnalo v smrt, ni zaarw. Beda gotovo ne, kajti bil je usmž.en
ZastrisplJeiaje z lizolom
Davi jc bila reševalna postaja že na vse zgoaaj pozvana na pomoč v Križevuiško u ioo. Avto se je ustavi.! pred hšo št. 7, iz katere so reševalci k.nanj nato prinesli nezavestno 271etno vdovo po čevljarskem pomočniku Antonijo T-irkovič-evo k: so jo našli v njenem stanovanju. Nesreonica je pt.La lizol. Avtomobil jo je jadr.no prepeljal ■v bolnišnico, kjer ji pa niso mogli več pomagati. Ktnalu po prevozu je Turkovičeva podlegla zastrupljen ju. Domnevajo, da jo je v smrt pognala beda.
Usodna pijača
2elezTfiiaki uslužbenci. prcgcvu: mojster France Rožič iz PohLinove ul:cc 2, 531etni •vozn-i preglednik Ivan Tou.ec z \ cdovodne ceste 39 in 301eini vozni mazač Valentin Grobez iz, Savel j so v sjoo-o zvečer nekje '..^laiaiiii sodček alkohola. Pa so se domeni'«. da si bodio napravili dobro pijačo. Kupili so pelina, ga zmešali z alkoholom ter naredili pelinkovec. Vsi so p Ii pijačo in nihče ni slutil, da bo to imelo tako sle p&sbdice. Ponoči je vsem postalo slab). Začeli so bljuvati in žgilo jih je po vsem telesu, zlasti v očeh. Vid j:m je vedno bolj pešal. Alkohol, ki so ga mešali s pelinom, ni bil etilni, nego metilnti alkohol. Njih - anje se je vedno bolj s'at)5a'o in zjutraj je prvi prišel v bolnišnico Grobež. Bil ie onemogel, vendar so mu v bolnici kmalu ; . uu-.gaiL Popoldne je p? V1'. Rožič, k' je b;i že napol slep in čisto onemogel, kmalu m njim pa tudi Tomec. Za Ružiča jc bi^a v-..ka pomoč zaman in je nesrečnik uro pozneje po pre-vozu v bolnišnico umrl kot žr-:-i v strašne neprevidnosti.
Razstava bosanskih preprog
Včeraj se Je v veliki dvorani hotela. Union otvorila razstava preprog, ki io je ps i redila t Ljubljani banov.lnska tkalnica preptpog iz Sarajeva. Razstavljeni so pretesno panrijci, sama ročna deia, izveden« v domačem materijalu in od da.r.aoih rok. Zanimanje za razstavo je med ljubljanskim instvom precej venko. saj je Ljubljana po prevratu v veliki meri pos*ala prav u -.pašen trg za bosanske preproge. Uspeh, a- ..-o je razstava tudi tokrat do i vela, pri-o tem, da se v Jugoslaviji polagoma .r-amosvajamo na vseh kulturna m gospodarskih poljih in da naši ijudje avidevajo, j' .!:o malo se nam je treba v pogledu takš-pristne, umetniške produkcije naslanjati na inozemstvo.
Premiera „Tart»£SeaM
Snoči se je v dramskem gledališču vt-i prva predstava .Mofierove komedije *'J -irtuffe«, ka jo je prišel iz Brna režirat Ljubljano znani ugledna gledališka umetnik dr. Branko Gavella, bivši direktor beograjske drame. Imera avtorja, rešiserja n glavnega igralca — naslovuo vlogo je kreiral g Kralj — so privabila v gledališče prav veliko množico občinstva, dasi gre mesec že poroti zadnjemu. Tairtuffe jc odlična satira na tedanje moralne in verske navmere, njene glavne in najostrejše pšice pa tudi v našem času še zmerom zadere jo v živo. Delo samo. kakor tudd njega odlično uprizoritev je občinstvo spraj-elo s prav topim odišvom. — Nocoj so Tarrfcuffea po-n O1 vili.
Razstava risb m ročnih del na licefu
P^ed zaključkom šolskega leta je mestna ženska realna gimnazija, kakor zmerom tudi be 'os priredila razstavo risb in ročnih del ki so ji;h učenke v teku šolskega leta napravile v zavodu. V prostorno učno sobo v II. nadstropju liceja, v kateri so nameščeni razstavljeni predmeti, so dazies ves dan romale množice dijakinj in staršev, da sr ogledajo nazorno prikazane uspehe udari- i študentk. — Risanje poučuje na zavodu flkad. slikar prof. Podrekar, ročna bela pa ga. prof. Stanovnikova.
Stene v sobi so bile kakor tapec-ranc z risbami in slikami. Razstava je podala prav ž-v-ahmo sliko vsega razvoja, ki ga morajo ra gimnaziji prehoditi mladi Slikarski talenti. Od najpreprostejših barvnih kompozicij, s_ katerimi mora vsak začetnik nastopati težko pot tega umetniškega pcuka, pa do samostojne obdelave povsem samostojnih domislekov pričajo vse razstavljene risbe, da se urijo in zorijo na ,:ceiu živi ta I en t je. V smislu novodobnih teauenc našega vzgojs^va. ki gredo za tem, da se v vseh panogah pouka posebej Upoštevajo nacionalni momenti, je zlasti vredna vsega za-nimanja serija ilustracij državuega grba, ki so jih učenke skorajda umetniško izvedb v ornamentiki deloma po iflscn.h zamisle-kih, deloma po navodilih svojega učitelja. Nrič manj važne pa niso v tej smeri slike, prikazujejo stare kranjske panjske končnice. Dasi te slike zavoljo povsem svobodne tehnike in svobodne zamisli nekako izpadajo iz šolskega učnega načrpa 60 vendar kot precej svobodne, samonikle mani-fe-irtacije mladih šrudentovskih duš dragocen prispevek za umetniškk vzgojo mladine na lice ju.
No razstavi 6e izmed vseh ostalih odlikujejo zlasti risbe obeh Vrančičevih (6. :n ■ k razred), Fettichove, Boškovičeve (4. raz- I rtxl) in Bitenčeva (2. razred).
Se večjega zanimanja kakor risoc so pri občinstvu, ki ga po večini tvorijo dame in študentke, deležna ročna dela. Ročra deia »o na ženskem zavodu, kakršen je licej, za celotno duhovno vzgojo zelo važen predmet. Razstavljeni so samo izdelki nižjih razredov, ker so ročna dela samo na nižji gimnaziji obvezna, vendai pa uapravljajo razstavljeni prtiči, torbice, obleKce, perilo, blazine itd. vtis, kakor da so delo starejših, strokovno izvežbanih rok. Na zavodu se goje vse tehnike vezenja (narodni plo-šeaitii vbod. modejra, belo vezenje, živi vbod, slikanje z iglo, križni vbod itd.), pa tudi pletenje i.n kvačkanje. Vsa ročna dela oblikujejo pretežno slovanske narodne motive.
Kakor -reako leto, je razstava ra liceju tudi letos izkazala lep uspeh
Prisrčna slava 40. pehotnega polka Triglavskega
Današnji dan je bil za vojašnico Kra-lj'a Petra na Poljanski cesti vesel, živahen praznik, štirideseti polk dravske divizije, naš triglavski polk, je slavil svojo slavo. Za to priliko se je vojašnica Kralja Petra odela v žive barve narodnih tro-bojnic in v sveže zelenje. Komandant polka, polkovnik Cvejič, je ves d«n sprejemal številne čestitke, ki so jih deloma po svojih predstavnikih, deloma po brzojavu in pošti sporočale polku razme vojaške in nacionalne korporacije in organizacije.
Ob 11. uri dopoldne se je <na kasarn-skem dvorišču, ki je bilo vse v zastavah, vršil starodavni slovesni obred rezanja kolača, h kateremu se je razen vsegia oficirskega zbora in vsega vojaštva polka zbralo tudi prav lepo število civilnih predstavnikov in prijateljev naše vojske, Na mali tribuni, improvizirani ob glavnem poslopju vojašnice, so se med drugimi odličnimi zastopniki zbrali gg. ban dr. Marušič, župan dr. Pue, senator dr. Gre-gorin, bivši minister inž. Seraec, rektor univerze kralja Aleksandra dr. Slavič, prosvetni šef Maii, poštni direktor dr. Tavzes, direktor Pokojninskega zavoda dr. Sagiadin, direktor Narodne banke dr. Gregorin, direktor Državne hipotekarne banke Sanjač, tajnik Zbonice za TOI dr. Pless, direktor državne trgovske akademije Pirjevec, predstavnika Rdečega križa dr. Fettih In dr. Krejei, predsednik Ci-ril-Metodove družbe univ. prof. dr. Kušej, zastopnik Udruženja četnikov prof. Janko-vič, predstavniki Sokolstva gg. dr. šubic, šaplja, Accetto in Pogačnik, zastopniki rezervnih oficirjev Udruženja dobrovoljcev, Narodne odbrane, ruskih emigrantskih organizacij ter še cele vrste drugih nacionalnih društev. I73med vojaških dostojanstvenikov se je osebno udeležil slave komandant dravske divizije divizijski general Ouikavac, dalje general Pekič in ves častniški zbor triglavskega polka s svojim komandantom polkovnikom Cvejičem na čelu.
Na prostranem kasarnskem dvorišču se je pred tribuno za goste v strumnih vrstah zbral ves triglavski polk. Slovesni obred rezanja kolača je opravil mestni iprota Budimir, s kratkimi domoljubnimi in nabožnimi govori pa sta se na zbrane vojake obrnila tudi muslimanski vojni imam Ahcnetaševič ter katoliški svečenik.
Nato je imel pred vsem zbranim polkom svečano besedo njegov komandant polkovnik Cvejič. Poudaril je, da je vsakoletna slava triglavskega polka namenjena svetlemu spominu na ©no največjih zmag naše vojske, ki jo je pred štirinajstimi leti na ta dan izvojeval slovenski iplaninski polk pri Kotlah na Koroškem. Vrhovni komandant naše vojske Nj. Vel.
kralj je odločil, da bodi polkoma slava vsako leto na ta dan. V pomembnih izvajanjih se je polkovnik Cvejič spominjal vroče borbe pred štirinajstimi leti, ki je do slavne ama/ge pri Kotlah trajala v^s dan, in vseh bojev, ki so nato še sledili na Koroškem. S ponosom je naglasil, ja je naš potk tedaj prvi vkorakal v Celovec in na osvobojeno Gosposvetirtco polje. Kakor hrabro so se borili oni starejSi vojaki našega polka, tako bodo sledili njihovemu svetlemu vzsgledu tndi njihovi mlajši tovariši. Mnogo krvi je moralo poteči, d« smo ustvarili našo svobodno Jugoslavijo. Vojski je naloženo, d« varoje svobolo in edinstvo naroda, v katerem je edino naša vrlifina in naša moč.
Svoj lepi govor je g. komanlant zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kra j, in ko je ves polk z ubrano enogla^nustjo ponovil ta vzklik, je odmevalo »-d ka-sarnskih poslopij kakor ponovna fcveč-.tna prisega. Godba dravske divizije, ki je že pri otvoritvi svečanosti skrbela za harmonično slovesno razpoloženje, je zaigrala državno himno, na kar je ves polk v strumnem pohodu defiliral prej Komandantom divizije, pred svojim častniškim zborom in gosti.
Nato se je v veliki dvorani v glavnem poslopju vojašnice vršila preprosta, a zato toliko bolj prijetna zaknski, ki so se razen vseh častnikov u ieleži-i tudi vci civilni gostje s svojimi .laoiami. Tu je vnovič izpregovoril komandant polka Cvejič, ki je s poudarkom, da si je Nj. Vel. naš kralj nadel najtežjo in največji ualogo, osvoboditi in ujediniti vse Jugoslovene, za kar je založil vse svoje življenje in za kar pač sme pričakovati iskrenega sooe-ovavja vseh Jugosloveno?, prvo zdravico izrekel Nj. Vel. na čast. Vsa zbrana družba je stoje aklamirala zdraviao, godba pa je vnovič zaigrala himno. Za tem ie bl>a prečitana pozdravna brzojavka, ki jo je Nj. Vel. kralj iz Topole poslal sv-.jemu praznojočemu polku:
>Bodi Vam srečna slava, Junaki moji! Naj vas slavna dela junakov, katerih spomin danes proslavljate, zme'om poizigajo v službi kralju in domovini. Prepričan sem o tem ter vam, junaki, pošiljam svoj kraljevski pozdrav, živeli! - Aleksrn-
deGostje-<in častniki so kraljevo brzojavko sprejeli z burnim odobravanjem.
Prisrčne pozdrave in čestitke je triglavski polk za svojo slavo prejel tudi od ministra vojske, komandanta armade. inšpektorja pehote, generala Hadžiča iz Maribora ter od številnih drugih vojaških dostojanstven Ikov, polkov, divizij in nacionalnih društev. Vseh brzojavk je polk prejel okrog 60.
Po zakuski, ki je potekla v najlepšem razpoloženju ia ki je morala preveriti slednjega gosta, da je v naši armadi pravo slovansko gostoljubje iti familijarna družabnost doma, se je vršil skupen obed vsega polka, ki so se ga udeležili vsi častniki, podčastniki, kaplarji in redovi. Ob štirih popoldne se je potem pričelo tradicionalno vojaško veselje. Izmed najzanimivejših točk je imel polk za svojo slavo na sporedu tudi sokolske vaje, Ki jih je z vojaki navežbal za to priliko podporočnik Znidar, nadalje majhen odrski nastop in razne viteške igre. Morda največ zanimanja pa je vzbudila nogometna tekma, ki sta jo bojevala med seboj kasarnaka športna kluba Triglav in Hermes. Zvečer je bila večerja za povabljene goste, po kateri se je razvil animiran ples.
Vse slavje je poteklo v najprisrčnejšem razpoloženju in je vnovič živahno dokaea-lo, da obstoje tako v naši vojski sami kakor tudi med vojsko in civilnim prebivalstvom najožje, žive vezi.
Vode prav počasi padajo
Uničen krompir, fižol in koruza — Škoda znaša samo v črni vasi in na Hauptmanci nad 200.000 Din — Prva
pomoč mestne občine
Ljubljana, 2S. maja
Snoči okoli 22- je prenehalo deževati in se je pričelo počasi jasniti, tako da ni iprišlo do še večje katastrofe. Ljubljanica je vkljub temu vso noč naraščala, ker so prihajale iz notranjskih kotlin ogromne množine voda. Vse vasi na Barju in od Vrhnike do Borovnice so bile danes pod vodo in ni bilo do popoldneva opažati večjega odtoka. Ljubljanica se je v zgornjem delu med Bevkaani do Podpeči in Borovnice razlila po vsej lepi ravnini. Mnogo je k temu pripomogla tudi Bistra, ki je zlasti poplavila njive in travnike pod grajsko Bistro. Tamošnje prebivalstvo je močno prizadeto, ker so povsem uničeni nasa<li krompirja, fižola in koruzee.
V	srednjem toku je Ljubljanica poplavlja v prvi vrsti dolgo, nad 400 hiš broječo <?rno vas, dalje Lipe in Havpfcmanico. V
vasi je še vedno 20 hiš pod vodo. Tam stoji voda 30 cm visoko. Povodenj levo Ljubljanice proti jugu je tako ogromna, da obsega kompleks Okoli 100 kv. m. Vodo segajo co gozdnatega otoka Grme-sa in do Babne gorice na jugu. Te kraje sta poplavili Išca in Prošca. Na vsem tem terenu so prav tako uničeni krompir, koruza in fižol. Ljudje nimajo nobene rezerve in zato bo potrebno, da pristopijo p&plavljalcem oblastva na pomoč, ker bo treba njive znova zasaditi.
Danes dopoldne je mestna občina za po-pla.vljenee v črni vasi in na Havpmanici pokupila od nekaterih posestnikov, ki so imeli na razpolago še staro suho seno, nad 3000 kg sena ter ga razdelila posestnikom, ki s\j svojo govejo živino začeli že pred mesecem krmiti s svežo klajo.
Voda s .poplavljenih njih in travnikov prav počasi odteka, škoda je velika in je še ne morejo natančno preceniti, kajti posebna davčna komisija za odpis zemljiškega davka bo šele prihodnje daii pričela ceniti škodo.	^
V	splošnem cenijo Škodo, ki jo Je napravila poplava, nad 200.000 Din samo v črni vasi in na Havptinanici.
Mnoge ceste, tako Peruzzijev pot, glavna cesta skozi črno vas proti Podpeči in cesta na Havpmanici so bile še popoldne na mnogih krajih pod vodo, kjer stoji do 50 c-m visoko.
Tu in taim idila! Otročaji se od hiše do hise prevažajo na majhnih splavih in ve-
selo brodijo po vodi, med tem ko gospodarji obupno zro, kaj jim bo prinesla bodočnost.
Povodenj je uničila izredno mnogo krtov, ki so se iakušali rešiti s plavanjem. Pokončanih je tudi mnogo poljskih miši. Krti so dobri plavači, toda dostikrat so zašli v drveči tok Ljubljanice odnosno Iži-ce, ki sta jih odnesli dalje, tako da so pozneje poginili. Zanimivo je, da letos na Barju ni bilo opažati hcoščev.
Povodenj je napravila tudi ogromno škodo na travnikih, kajti mrva bo blatnia in zato ne užitna.
Ljubljanica je v mestu tako narasla, da je dosegla skoro višino betoniranega zidu. Ogromne ainožk-e so ee valile proti Vevčam in v spodnjem toku Ljubljanice so se vode še močneje razlile in poplavile ves tako zvani poplavni teren. Tudi prebivalci Zaloga in v D. M. y Polju trpijo prav ogrommo škodo, ki jo bodo morale komisije primerno oceniti. Stanje Ljubljanice je pri izlivu v Savo neizpreme-njeno.
Majnlšfce poplave no zato toliko bolj katastrofalne, ker so uničile bujno rast pridelkov, med tem ko bi bile aprilske odnosno marčne še brez vsake škode.
40 mučenikov je prineslo lepo vreme, z-ato pa je preložilo poplave za mesec dni pozneje.
štedim gradim
Priprave za pogreb narodnega buditelja Vekoslava
ri • v»/
opincica
SoSak, 28. maja. Kakor je »Jutro« že poročalo, je sinoči
preminul na Sušaku narodni poslanec profesor Vekoslav Spinčič, znani narodni borec in narodni buditelj v Primorju. Dosegel je visoko starost 85 let.
Truplo pokojnega narodnega poslanca profesorja Vekoslava Spinčiča leži še vedno v zasebnem stanovanju njegove nečakinje ge. Severjeve. Za pogreb je bil osnovan poseben odbor z mestnim županom na čelu. Krsta s truplom bo jutri izpostavljena na mrtvaškem odru v mestni posvetovalnici, kjer bo dostop občinstvu dovoljen od 10. do 20. ure. Poleg krste bodo imeli častno stražo Sokoli. Mestni župan je pozval meščanstvo, naj izobesi črne zastave. V času pogreba bodo zaprte vse trgovine. V torek ob 8. dopoldne bodo na Sušaku prve pogrebne svečanosti ter bodo ob tej priliki govorili pred mestno posvetovalnico ban savske banovine Perovič, mestni župan, zastopniki Sokola, odposlanci vlade in drugi.
Krsto s truplom bodo prepeljali v Kastav, kjer bo dopoldne izpostavljena v cerkvi. Tudi tu se bodo vršile velike pogrebne svečanosti. Družina pokojnega profesorja Vekoslava Spinčiča je prejela že doslej izredno mnogo sožalnih izjav, med drugimi od zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, ministrov dr. Kramerja in dr. Tomašiča, predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudi-ia, bana dravske banovine dr. Marušiča, Sokola kraljevine Jugoslavije in osrednjega odbora Narodne odbrane.
Rjavi aB črni damski boks čevelj
ANT. KRISPER
LJUBLJANA	6387
Me»tui trs M	Stritarjeva ul. l-S
Ob ponedeljkih vse gre rado k Slamiču na saf alado, ki na nfi je Jesih, olje — to za „mačka" je najbolje!
Mariborska kronika
Maribor, 28. maja.
Čeprav se je vreme danes po večdnevnem deževju nekoliko izboljšalo, se vendar skoro nihče ni upal na izlet, ker je bilo zelo vetrovno, vrhu tega pa so se vedno znova kopičili oblaki. Najpogumnejši so jo mahnili na Mariborski otok, kjer so se kljub hladni vodi nekateri celo kopali. Policija je imela dokaj
miren dan.
Tudi reševalci niso imeli posebnega posla, obvezali so samo nekaj ponesrečencev, in sicer mesarja Antona Horvata, ki se je hudo vrezal, zasebnico Nežo Piscevo, kateri se je zasadil nož v levo roko, in ključavničarja Alojza Domenca, ki mu je padlo v tovarni nekaj na glavo.
Kopalci na Mariborskem otoku so dopoldne opazili v motni in narasli Dravi
truplo neznanega moškega. Potegnili so ga iz vode ter ugotovili, da je moralo biti že več tednov v vodi, ker je bila glava že vsa objedena in je truplo že razpadalo. Utopljenec je imel na sebi samo srajco in spodnje in gornje hlače, obut je bil samo na levi nogi. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v Kam-
nici.	. .
Dopoldne se je vršil v Delavski zbornici občni zbor pomočniškega zbora Brivske zadruge.
Razpravljali so o svojih stanovskih zadevah in o težavah, ki tarejo tudi ta stan. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Ivan Pavokovič,
Bela žena
je včeraj pokosila 63 letnega upokojenega poduradnika g. Miho Lahoviča, dolgoletnega člana mariborske občinske uprave, zaradi česar je tudi na magistratu zaplapo-lala črna zastava. Pogreb bo v ponedeljek 29. t. m. ob 17. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Danes popoldne pa je bil pokopan ob številni udeležbi znancev in prijateljev davčni kontrolor g. Avgust Cejan.
Mariborska gasilska žizpa je zborovala
Maribor, 28. maja.
Danes dopoldne se je vršil v Framu občni zbor mariborske gasilske župe. Udeležili so se ga delegati 29 društev. Vodil ga je žup-ni načelnik g. Pfeifer, ki je pozdravil vse goste, se spominjal umrlih članov in podal poročilo o delovanju župe v preteklem poslovnem letu. Iz poročila je razvidno, da je gasilstvo v mariborski župi doseglo lep napredek. Podrobno se je bavil tudi s tež-kočami, s katerimi se morajo v dobi sedanje splošne krize boriti zlasti podeželska društva.
Tajniško poročilo je podal g. Palež. V župi je včlanjenih 31 društev, ki imajo skupno 832 rednih, 2229 podpornih in 74 častnih članov. V župi včlanjena društva imajo 94 brizgaln, in sicer 28 berglovk, 14 dvokolnih, 22 štirikolne, 18 dvokolnih in 4 štirikolne motorne, 2 parni, 5 agregatov in 1 avtomotorko. Vozov imajo 28 navijalk, 12 voz za moštvo, 7 vozov za orodje, nadalje 17 avtomobilov in 3 reševalne avtomobile. Lestev imajo 82 navadnih, 47 kljukastih, 37 stikalnih in 29 raztezalnih in eno lestvo Magirus. Cevi imajo 9692 m dobrih, 3630 srednjih, 712 m čeznormalnih in 338 sesalnih. Spojk imajo 971, oblek pa 719 delovnih in 611 paradnih in 800 čelad. Gasilskih domov je 12. Skupno vrednost inventarja mariborske gasilske župe znaša okrog 4 milijone Din.
Poročila funkcionarjev so bila soglasno odobrena. Pri slučajnostih se je vršila razprava o novem gasilskem zakonu. Popoldne je bila velika gasilska vaja pod vodstvom župnih funkcionarjev, pri katerih je sodelovalo 15 društev. Vaja je krasno uspela in je pokazala odlično izvežbanost naših gasilcev.
Pece podijo drzni smučarji. Na Peci je agitoo društvo SPD odkrilo spomenik kralju Matjažu.
V tem kraju, ki je blizu državne mej«, bo zlet sokolskega okrožja. Agilni Sokol v Mežici se na to svečanost z veo vestnostjo pripravlja. Udeleženci bodo imeli vse ugodnosti.
Vodstvo mežiškega rudnika je ob tej priliki pokazalo veliko naklonjenost: dovolilo je prevoz udeležencev po rudniški železnici. Potniki bodo plačali malenkost, da se bodo krili režijski stroški.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgaari, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josef o va« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do .jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Objave
Sokolski zlet v Mežici
Mežica, 28. maja.
Koroško sokolsko okrožje priredi 11. junija okrožni zlet v onem malem delu naše Koroške, ki nam je še ostal, v Mežici. Mežica je središče velike svinčene industrije, ki dobavlja svoj material v najoddaljenejše kraje. V tem pogledu je brez dvoma znana daleč po svetu. Rudnik je v posesti Angležev. Angleži pa tudi skrbijo za svoče nastavljence. Razen socialnih ustanov so -prispevali velik del k sraditvi krasne šole, ki je ena najlepših v državi.
Nad Mežico se vzdiguje Peca. To je ena najlepših tur v naših Alpah. Peca je zatočišče poznih smučarjev. Ko se v doli-ni hladijo v hladni vodi, se na pobočju
Sokol Ljubljana IV vabi svoje članstvo ia naraščaj, da se udeleži pogreba sestre Štefke Tepinove, ki bo danes 29. t. m. ob 17. iz hiše žalosti. Dolenjska cesta 2. Obleka civilna z znakom.
Binkoštni avtobusni izlet na Koroško. Odhod avtobusa izpred kavarne >Evropa« ob 6. zjutraj na Jesenice, v Kranjsko goro, Podkoren, Ziljsko dolino, Baško jezero, Beljak (kosilo 2 šilinga). Odhod iz Beljaka ob 14. na Osojsko jezero, v Vrbo ob Vrb-skem jezeru (večerja, prenočišče in zajtrk 5 šilingov). 5. VI. Odhod ob 8.30 iz Vrbe ob Vrbskem jezeru do kopališča na koncu (motorni čoln, kopanje), ob 11.30 odhod na Gospo Sveto (ogled vojvodskega prestola), v Celovec ob 15. (kosilo 2 šilinga). Odhod iz Celovca ob 15. na Velikovec, železno kapljo. Jezerski vrh, Jezersko (večerja v hotelu Kazini). Prihod v Ljubljano ob 23. Vožnja za tja in nazaj na osebo 180 dinarjev z dovoljenjem vred. Prehrana in prenočišče 9 šilingov. Prijave z 80 Din kavcije je poslati takoj na avtobusno podjetje g. Goričana v Tržiču.
Drevi ob četrt na 19. uro bo v Filharmo-nični dvorani javna produkcija ljubljanskih konservatoristov. Spored in nastopajoče učence smo že javili, obiskujejo pa pouk pri naslednjih učiteljih: klavir: pri Vogel-nikovi, šmalc-švajgerjevi in pri škerjancu; violina: pri Karlu Jeraju, Janu šlaisu in Karlu Ruplu; solistično petje: pri ravnatelju Hubadu, Foedranspergovi in Angeli Tro-stovi; fagot: pn Migliču; flavto: pri Korošcu. Spored je zelo zanimiv in raznovrsten. Ravnatelstvo vabi k obilnemu posetu produkcije. Vstop prost proti nakupu sporeda v knjigarni Glasbene Matice, ki stane 2.— dinarja in se dobi v teku dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6. ure dalje pa v veži Filharmonične družbe.. Produkcija se začne točno ob na 19. in se konča ob 20.
Deputacija uslužbencev ECŽ pri predsedniku upravnega sveta. Prejeli smo: Deputacijo uslužbencev E>C-ž v Ljubljani je sprejel predsednik upravnega sveta, občinski svetnik dr. Fettich, ki ji je obrazložil stališče Splošne maločelezniške dru-žbe in naglaša/1, da pač družbe same ne more zadeti krivda, če se je moTaia odločiti za redukcijo plač, potem ko ni našla drugega izhoda, kako uravnati finance podjetja. G. predsednik je naglasa!, tia ga je bolelo srce, ko je moral pristati na tak ukrep, da pa res ni bilo najti drugega izhoda. Zastopnik Narodne strokovne zveze g. Kravos je izjavil, da bo pač treba poklicati k reševanju perečega vprašanja vse poklicane faktorje, med katere spada predvsem mestna občina kot večinski delničar. NSZ se je aaradi tega že obrnila na župana g. dr. Puca in ga zaprosita za sodelovanje. G. župan je obljubil, da bo sklical v najkrajšem času sestanek, na katerega bo povabil upravni svet družbe, zastopstvo občinskega sveta in zastopstvo uslužbencev. Ta razgovor naj bi dovedel do sip »razama med upravnim svetom družbe in uslužbenstvoni. Tajnik NSZ je predsednika družbe g. dr. Fettiolia naprosil, da vpliva na upravni svet, naj bi vsaj pri tem razgovoru ne zavzel čisto odklonilnega stališča, kar je predsednik družbe tudi obljubil. Upamo, da bo z dobro voljo vseh faktorjev le obvarovano uslužbenstvo, ki s strahom gier da v bodočnost, ker pomenja redukcija sedanjih .prejemkov katastrofo za vse uslužbenstvo.
Cerkveni koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo v petek, 2. junija ob 8. v ljubljanski stolni cerkvi. Ped vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Poliča bo izvajal pevski zbor 8 prekrasnih Gallusovih a capella zborov, ki so pisani po veliki večini za 8, pa tudi za 12 glasov. Skoro vse te zbore je izvajal Matični zbor ob lanskem festivalu v Filharmonični dvorani z naravnost velikim uspehom. Ker širši publiki takrat ni bilo mogoče prisostvovati koncertu, zato ponovi Glasbena Matica te zbore, ki so, čeprav so že nad 300 let stari, najlepši biseri vse svetovne literature. Naš rojak Jakob Petelin-Gallus je bil glasbeni velikan svoje dobe ter ga z mirnim srcem lahko štejemo kot najodličnejšega vrstnika italijanskega skladatelja Palestrine. Poleg tega bo sodeloval na koncertu s 3 skladbami za orgle odlični mojster na orglah, Stanko Premrl. Prodaja vstopnic po znižanih cenah od 25 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi tiskano besedilo petih zborov.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubi jan* dne 28. maja 1933.
Številke za označbo fcreja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperature, 4. relativna vlaga v %, 6. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10.
7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. _
Temperatura: prve številke pomenijo naj-višio. iruge najnižjo temperatur«
Ljubljana 7, 756.6, 10.2, 90, SSW3, 10, 10.8, dež; LinViana 13, 753.6, 18.4, 42, El, 6. —. —; Maribor 7, 756.8, 11.0. 90, NW3, 10, 6.0, dež; Zagreb 7 , 754.8, 14.0, 60, NNE6, 10, 19.0. dež; Beograd 7. 752.3, 12.0, 90, W2, 10, 3.0, dež; Sarajevo 7, 753.8, 10.0, 80, mirno, 8, —, —; Skoplje 7, 754.7, 11.0, 80, SW2, 8, —, —
Temperatura je znašala v LJubljani 20.0, 9.2; v Mariboru 11.2, 9.0; v Zagrebu 15.0, 11.0; v Beogradu 21.0, 11.0; v Sarajevu 18.0, 7.0; v Skoplju 24.0 6.0.
»JUTRO« pMcMJrita LaifejR 3
- Pgd«3qU*. Mji 1233
Za internacionalizacijo
civilnega letalstva
Izfara jugostovensfcega delegata Fotiča m ni konferenci — Nor pesimizem ▼
Ženeva, 27. mri a. d. Otev«i odbor ra»-
orožitvene konference j« včeraj dopoldne raapraviaJ o letalskih klavzulah r britanskem razo rožitv enem načrtu. Madžarski delegat Tanczos ie nemški delegat Nadol-ny sta zahtevala popo-kio okinftev vojaškega letalstva. V tem m ▼ mednarodni ireglemeutacjji, izdatni kontroK nad civilnim letalstvom in prepovedi obstreljevala iz zraka vidi nomSka vteda sredstvo za obnovo zaupanja med narodi in xa zagotovitev enakopravnosti.
Tudi španski delegat Madarta*a se le izrekel za odpravo vojaškega letalstva, priznal pa je, da to ne b< bik) mogoče, če s® ne bi htarata interaadooahaaralo civilno letalstvo.
Sovjetski delegat Steln k kronično nastopil proti iaiemi v britanskem načrta, po kateri naj bi bite dovoljeno zračno obstreljevanje oddaljenih pokrajin.
Paul Boocoor se je pridružil mneju Ma-dariage i« tajav9. da se Francija zavzema za internacionalizacijo civilnega letalstva, Ce ne bi bila stakia kontrola nad civit-nm letalstvom izvedljiva, bi bite Francija pripravljena pristati na odpravo bombardiranje i* »raka in na postopno znižanje materiala. Končal je z izjavo, da bo Francka pripravljena na žrtve v vprašanja vojaškega letalstva pod pogojem, da isto store todi druge države.
Debata se je nadaljevala popoldne.
Na popoldanski seji je govoril poleg d rajih todi jugoslovenski delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotlč, ki je prav tako nagrašai potrebo internacionalizacije ci-vfcnega letalstva m ustanovitve mednarodne letalske poSicije, ker se more edino r tem primeru doseči efektivna ukinitev vojnega letalstva. Države Male antante vztrajajo še nadalje na svojem dosedanjem stališču, da se mcura ukinitev vojnega letalstva izvesti samo pod tema dvema pogojema. Znano je namreč, da se more vsako civilno letalo v frlfneru potrebe uporabiti za vojne svrhe. Zaradi tega dedegaoiie Male antante tudi še ne morejo sedaj objaviti podatkov o vojnem letalstva v svojih državah. To se bo zgodilo šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje mednarodnega civilnega letalstva. Delegacije Male antante so se 1®-javfte za popolno ukinitev letalskih bombnih napadov, toda tudi za to je potrefono, da se trvede stroga kontrola in se določijo najstrožje sankcije proti vseim, ki bi kršili to odredbo. Glede aničenja težkega vojnega letalstva j« govornik pripomnil, da bi to za organizacijo miru ne pomagalo v toliki meri. kakor če bi se vojno letalstvo rostaviio v službo Društva narodov za skupno akcijo proti napadalcu, ker bi ss »a ti način mir mnogo bolje organ*zira4.
Izjava jugoslovenskega delegata je zbudila spkišoo pozornost.
Angleško-anterlško sodelovanje
Atmosfera ▼ Ženevi s« je zoprt vidno poslabšate. Optmrsitčno razpoloženje, ki ga je »stvarila intervencija RooseveJta. je
pretepalo. Tajna rogate»J* velesil e paktu štirih nikakor niso pomirila duhov. Prvo čitanje angleškega konvencijskega načrta zbnja slabe slutnjs o nevarni krl«i, ki bo nastala pri drugem čitanju. Sedaj smatrajo za izključeno, da bi se mogd doseči sporazum do 12. lamja, do pričetim svetovne gospodarske konference. Haiderscm. ki bi v trt d a rte ietel doseči ta tiiu izvaja močan pritsk m delegacije, da pospeši pogajanja. Ustvarita se ie ameriško - mgleška enotna fronta, čij« ctlj ie. da bi se r*«zentira]a svetovat gospodarski konferenci vsaj teoretična resolucija. Telefonski razgovor, ki ga ie ime« predsednik Roosevelt z angie-ŠKim zunanjim ministrom Simonom, se smatra kot manifestacija tega stremljenja. Govore, da namerava angVeSSoi zunanji mmis er izvaiati prit sk v tej smeri tudi na francoskega ministrskega predsednika Da-laaierja. Ta akcija angilosaSkA deiegacij je v Ženevi povzročite nerazpoloženje zlasti zaradi tega, ker zavzemata obe delegaciji v vprašanj« razorožitve na morju absolutno negativno stalašče in ker postavata tudi v vprašanju varnosti vedno nove pridržke. V nekaterih ddegacijskih krogih govore celo o nezaželjenem poizkusu ustrahovanja. Vsekakor bodo sedaj zastopniki Anglije m Amerike v sporazumu s Hendersonom ir. s pomočjo nemške i« italijanske delegacije poskušali pred prekinitvijo konference doseči, da bi začasno ostalo pri angleškem konvencij skem načrtu glede razorožitve na kopnem ln v »raku in v smislu kvantitativne omejitve materijala na kopnem. Pri tem si bodo prizadevale potisniti na stran problem organizacije varnosti ir vprašanja oboroževanja na morju. V pogajanjih prihodnjih tednov bo šlo torej za to, da se ponovno poudari medsebojna neodvsnost varnosti in razorožitve. dočim bi skušali vprašan-je enakopravno?;« začasno rešiti s paktom štirih. Henderson namerava takoj zopet sklicati konferenco ali mjene odbore, ko bo svetovna gospodarska konferenca otvorie-na, ker se bo moglo po njegovem mnenju ob koncu junija deteti obenem v Ženevi in v London«.
Japonsko stališče
Washlngton, 28. maja. Predsednik Roosevelt je »prejel voditelja japonske delegacije na londonski gospodarski konferenci Isija, ki se sedaj mudi v Washingtonu. Roosevelt je zahteval na podlagi informacij iz Ženeve o stališču japonske vlade glede razorožitve na morju, naj posreduje pri japonski vladi, da opusti svoje namere. Japonska vlada je na ISijevo brzojavno intervencijo odgovorila, da si pridržuje pravico po zahtevi do enakopravnosti v pomorskem oboroževanju. Razmerje v oboroževanju, kakor ga je določila pomorska razorožitvena konferenca 1. 1930., namreč 5:5:3, v bodoče ne bo več mogoče sprejeti, v ostalem pa bo japonska vlada sprožila to vpraSanje šele tedaj, ko pride na dnevni red. Na znižanje ofenzivnega pomorskega orožja za sedaj ne more pristati, dokler ostale države ne priznavajo mandžurske samostojnosti, ker je Mandžurija odločilnega pomena za japonsko varnost nasproti Kitajski.
Odprava zlatega standarda v Ameriki
Predložitev novega zakonskega predloga na zahtevo
predsednika Roosevelta
TFashington, 2B. meje. d. Na zahtevo preds>e<krrka. RooeeveBta je predsednik bančne komisije Sea^all predložil reprezentančni zbornici zakonski načrt, ki odreja odpmvo zlatega standarda (Zedinjene države so v aprilu le dejansko, ue pa formalno opustile zlati standard). Seangol! je izjavil, da bo sprejetje tega zakonskega načrta omogočil inozemskim dolžnik cm odufačtfo vojnega dolga Zcdimjenkn drža vam v katerikoli zakoniti ameriški valuti. Na podlagi tega zakona se bodo Zedinjene duŽBve znebile ovir zlatega standarda. Zakonski načrt predstavlja del izrednega programa predsednika Roosevelta, ki ima namen olajšati gospodarske razmere. V tem primeru predsedniku Rooseveltu ne bo treba poslužiti se devalvacije zlatega dolarja, kakor jc predvideno v zakonu z« pomoč farmarjem, na katerega je na ve/on inflacijski načrt. Seagsrll je imel prej konferenco s predsednikom Roosevcltom. ki je izjavil novinarjem, da na podlagi novega predloga za odpravo zlatega standarda ne bo potrebno izplačevati nobenih bonov in obligacij zvezne vlade in nobenih dm-
i gih obligacij v zlatu, tudi že ao te obligacije opremljene z zlato klavzulo Predlog predsednika Roosevelta se »-matrd kot rov ukrep, ki ima namen, da imi otr.ogoč' na svetovni gospodarski konferenci popolno svobodo postopanja. (Ta zakon bo važen tudi za anuitetsko službo obligacij tujih držav, ki se glasijo na dolarje z zlato klavzulo. in se torej tiče tudi obligacij našega Rlairovega posojila).
VVashingten. 28. maja. AA. V bančnem odboru senata je senater Atcheson zagovarjal potrebo zakonodajne akcije v zvezi z ukinitvijo zlate podlage. Zedinjene države imajo 22 milijard vladnih dolgov, od katerih zapadeta ▼ plačilo 2 milijardi že prihodnji mesec. Odtoor je nato s 7 glasovi proti 6 glasovom odklonil predlog senatorja G!a«s&, naj bi Zedinjene države ostale pri obraznem odplačilu v sla-tu sa vse obveznice, ki Jih je sklenila ameriSka vlada, kakor tudi sa obveznice inozemstva napram Zedinjenim državam. Tu so mišljeni pred vsem vojni dolgovi inozemstva, ki jih je 11 milijard
Kompromitirani ameriški politiki
V preiskavi pro« Morganovi banki sta bila močno kompromitirana državni zarkfadni tajnik Woocfln In delegat na razorožttvenl konferenci Norman Daviš
New Yort, 77. maja. d. Odkritja » od-nošajoh vodiinlh ameriških pofetikov z Mor-ganovo banko, bodo bržkone dovedte po poročilu washingtonskega poročila !is<a »Worki Teiegram« do znatnih izprememb v sedanji vladi. Splošno mnenje, da bosta na podlagi odkritij rri zasjršanju Morgana in njegovih sodelavcev v parlamentarnem anketnem odboru prisiljena državni tajnik Woodin in amer. delegat na razorožitve« konferenci Norman Daviš podati ostavko. Vpliv vodilnih demokratov, ki so zapleteni v Morganov škandal, kakor n. pr. predsednika demokratskega nacionalnega kon-venta Raskoba. ravnatelja baKimorske i« ohiiske železniške družbe Bernharda Ba-rucha ter odvetnika Franka PoHca na vodstvo demokratske politike bo v bodoče vsekakor zete oslabljen.
PoHtfčme posodice ankete proti Morganu i« drugim ameriškim bankirjem so spravile Rooseveita v zelo neprijeten položaj, ker zahteva vsa ameriška javnost ostavko finančnega ministra VVoodina in ameriškega glavnega delegata na razorožitveni konferenci Normana Davisa, ka in ie Morgan s svojimi izpovedmi zete kompromitirat. Ker je Roosave*t sklenil, da ne zapusti svodih sodelavcev, razburjenje v kongresni krogih zelo narašča in nravjjo. da se je že pojavite nevarnost preloma med Roose-vcltom in kongresom. Preiskovalni odbor ie odgodM svoie seje do srede, in sicer na zahtevo viade. kakor vse kaže. S tem >e nastal odmor, v katerem bo bržkone Dad-!a odločitev glede Woodina n Davisa.
Waehlngto*i, maja. AA Predsednik senatnega bančnega odbora Fletcher, ki
▼odi preiskavo proti Morgan«, je Izjavil,
da Rooeerelt nikoli ni zahteval, naj se preiskava ukine. Odbor niti ne Te, kak-dno je RooeevelitoTo mnenje o tem ipra-žanju.
Zahteve francoske desnice
Pariz, 2S. maja. AA. Tu se je vršil *«n-gree francoske republikanske zveze, K* mu je predsedoval znani voditelj dean'.« Louis Marin. Poslanec Bonnefous je t evojem govoru kritiziral zadržanje rte le, ker se opira na socialistične poslance. O zunanji politiki je izjavil, da morajo Velika Britanija in Zedinjene države izbirati med »vsestranskim sodelovanjem ali re-signitanim votk« m<, na >*ak način pa ;e trebi odkloniti, da bi daja.r nkazova.ue nasvete glede razorožitve tistim, ci hi JL v nevarnosti pustile na cedilu.
Podpredsednik finančnega odbor* ibor-nice poaJ. Delasteyrie je <rajal finančno politike vlade in svaril prei .nflneijo.
Nato je govoril pred*eln'k koogresa posl. i-ouis Marin, ki je zaKljUčil svoj g> vor z besedami:
Priznajmo si kar odkritosrčno, Ja ti-mamo vlade. V vladi je anarhija. Imamo radikalno vlado, ki pa jo vodijo socia listi.
Na»posled je kongTes sprejel re-»oinc,j3, v kateri so bile povzete zahteve posa >-«>z nih govornikov. Kongres zahteva ».lasti proračunsko rieflacijo, reorganizacijo ia7 nih ustanov, prelom zlorabe etatizma, revizijo nekaterih zakonov kakor n. pr. zakona o socialnem zavarovanju, enotno šolstvo, reorganizacijo železniškega režima, reformo parlamentarnega postopka, svobodo za davkoplačevalce, da se lahko družijo, ne da bi se s tem izpostavljali tt-izni in zakonu, cirkulacijo zlata in obrambo zlata francoske Narodne banke proti ca-črtom o mednarodni raadelitvi zlatih zalog.
Veliki izgredi na dunaiski univerzi
Dunaj, 28. maja g. Včeraj je prišlo na dunajski univerzi do zanimivega dogodka. Policija je namreč danes prvič zlomila na univerzi sami narodno-socialistični teror, 200 stražnikov je vdrlo v avlo univerze, kier so razgraiali hitlerievski dijaki ter jih nognali z rtumiievkami iz avle. Do izgredov je nrišlo. ker ie katoliško dijaško društvo »Norika« nameravalo opoldne pri rediti nroslavo smrti atentatorja Schlage-terja Proslava ie bila določena za uro. ko se ob sobotah vrši običaini »Burne!« Z na-rodno-socialističnimi dijaki je bil sklenjen doeovor za miren potek proslave, h kateri je nameraval priti tudi zvezni kancelar dr. DolHuss. narodni socialisti pa niso izpolnili besede ter so po končanem »Bumlu« zasedli ramno in skušali orenrečiti gostom vstop na univerzo zaradi česar je n*išlo do pretepa Policija je najprej izpraznila rampo. ko pa so narodni socialisti nadilj^-vali pretepe v avli je vdrla v poslopje ter izpraznila avlo Več dijakov je bilo aretiranih. Ob 15 ie bila univerza do nad-dj-njega zapita Rektor je izdal proglas, v k.i-terem poudarja, da bo proti povzročiteljem nemirov naistrožie postopal.
Bat'a nrrti farmski zaščiti
Praga. nrnra d. Konvoja ra refo-rv) čarin«ke tarife ie izdelala rs-ert, po katerem nai bi se češkoslovaške ~arric zvišale za celo vrsto industrijskih proizvodov ;n živil za »to in še v,*č odstotkov. Tvrdka Rat'a je zato ob'avila v listih izjavo, v kateri pravi, da morajo taki načrti spričo svetovne gospodarske konference ostat-j ne le brez učinka, temveč morajo celo spraviti v nevarnost zboljiionje češkoslovaške zunanje trgovine in razvoj d'mačega konzu-ma. Vsako r.edaljuje zv;šaii!e carin bo samo povečalo brezposelnost v ČSK Zato zahteva reformo carinske torife v 5m;slu znižanja carin, zlasti z o sirvvine in poife-bri-kate. ker se z njihovo obdelavo najbolij ustvarja možnost zaslužka vn zaposlitve Tvrdka Ba.t a se izreka proti vsaki carinski zaščiti za oevbe. puevmariko. kože 'td. ter zahteva ali popolno odpravo ali pa vsaj znatno znnžanje carin za b'ago. k-, ga izdeluje Tvrdka Bata poudarja, da ni nikdar zahtevala carinske zaščite, k^r ne vidi v njej nobene koristi temveč zapreko razvoju dela v svoj"! stroki
Angleški socialisti za bojkot nemškega blaga
London, 28. maja. d. Glavni odbor angleškega strokovnega kongresa je soglas-to sklenil, da nozove vse č'ane angleških strokovnih organizacij, konzumnih zadrug in socialističnih organizacij k boikotu nem-škeea blaga in nemških podjetij, ker zatira nemška vlada slične orga.nizaciie v Ni>m-čiii. Angleški strokovni kongres bo odt>o-slal 10 zastopnikov na konsres mednarodne gospodarske zveze, ki se bo pričel '-n« 30. julija v Bruslju. >Daily Telezraphc trdi. rta bodo na tem kongresu pozvali angleški zastopniki vse v mednarodni zvezi včlanjene organizacije, naj se pridružijo hoikotu nemškega blasa.
Otvoritev čikaške svetovne razstave
Chlcago, 28. maja. d. čikafika svetovna razstava je bila včeraj slovesno otvorjena. Predsednik Roosevelt je bil zaradi nujr.ih poslov zadržan, da bi prisostvoval otvoritvi ter ga je zastopal državni tajnik za poŠte Farley, ki je tudi prisostvoval otvoritveni paradi na ogromnem soldiersfield-skem stadionu. Večina razstavnega prostora se nahaja na ozemlju, ki so ga ▼ dolgih letih nasuli na plitvinah Michigan-skega jezera. Nad 10.000 delavcev je delalo do poslednjega trenutka, da je bila razstava dogotovljena. Stroške zanjo, ki znašajo okroglo 40 milijonov dolarjev, je zbralo čikaško prebivalstvo.
Smrten padec s skednja
Fram. 27. maja. V Morju nri Framu ie nadla v petek ponosne z domneegn skednja na dvorišče 50-letoa nosestnica Marija Kohnetova in si z'omilq hrbtenico. Takoi so bili o nesreči obveščeni	reševalci, ki so pone-
crečpiko or^^li-ili v mariborsko b<">'"?JSni-co. V«" k p 7d-ivni«Va pom^č pa ie bila za-m^n in je Kohnetova kmalu no prevozu umrla.
BANCTAJTKAlJijlCA PBEPBOG P11NSP5 BAlfOlTNE V SARAJEVU
OtUHto
ia$&tavo	preprog
r TeOki dvorani hotela Uniona
od 27. maja do 3h maja, od». do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-meoečno odplačevanje brez naplačila.
«483
Reoi^anizacija športa v Nemčiji
Vse telovadne in športne organizacije
vrhovnemu državnemu vodstvu

reje ne
Berila, 28. maja. d. Državni kemraer ža šport Tschammer Oster je v sporazumu z državnim notranjim ministrom dr. Frickom izdal nove smernice za tedesno \"zgojo v Nemčigi. V svojem progtesu pravi, da telovadba in šport nista za pospeševanje osebnega udobja zasebnikov, pač pa predstavijo telesne vežbe važen de) narodnega življenja in so temeljni sestavni del narod-no-vzgojnega sistema. V bodoče bodo ob narodnih praznikih nastopale poleg obrambnih »vez tudi organizacije telovadcev in športnikov m na mladinskem prazniku ob kresu se bodo po vsej Nemčiji vršili skupni pohodi m tekmovanja. Telovadni in športni učitelji bodo mnogo bofij kakor sedaj pritegnjeni k vzgoji nemške mtedi-ne. Reorganizacija telesne vzgoje se bo izvršila z zmanjšanjem dosedanjega ogromnega števite srortfiih zvez in organizacij. Samo od oblasti potrjena osrednja strokov-
Novi zapietljaji na Kitajskem
Sanghaj, 28. maja. č. V kitajskih opozicijskih krogih narašča vedno bolj razburjenje zaradi pristanka nankinške vlade na japonske pogoje za premirje. Posebno velik odpor proti nankinški vladi je v jugo-zapadni Kitajski. V Kantonu so objavili izjavo, da japonskih pogojev ne sprejmejo. Politični krogi sodijo, da hoč3 sedaj južna Kitajska obračunati z Nankingom ter da celo ni izključena možnost spopada med obema političnima oblastema. Druga divizija 19. kitajske armade je bila že odposlana v provinco Han Hov, ki leži nekako sredi med Kantonom in Nankingom. V Nankingu zatrjujejo, da ima pohod obeh divizij le taktične svrhe, ki so naperjene proti Japoncem, vendar pa prevladuje v javnosti mišljenje, da so bile odposlane na jug za slučaj kakega upora.
Kongres Penklubov
zaključen
Dubrovnik 28. maja. S posetom v C-av-tatu m Kuparih je bil končan XI. k >ngres Penklubov v znamenju prijateljstva in z zelo prisrčnim razstankom nemških ofšci-elnih delegatov ter francoskih delegatov Romeinsa in Crtmineuxa. Udeležniki kongresa so sa ogledali v Cavtatu tudi mavzolej rodbine Račiča, Id je delo Ivatua Me-štaxmča. V Kupa n h je bil »noči banket za 600 oseb. na katerem j« udeležnike kongresa Penklubov pozdraivil tudi češkoslovaški konzui Bintnisa Predsednik ljubljanskega centra dr Izidor Cankar se je z lepimi in prisrčnimi besedami poslovil ob tej priliki v imenu beograjskega, zagrebškega m ljubljanskega Penkluba od gostov, nakar so govorih predsednik kongresa Wells in drugi. Skupina udeležencev kongresa je odpotovala dan«6 v Bo ko Kotoreko. drugi pa v Split, dočim so nekateri še ostati v Dubrovniku, ker je bila na morju precej močna burja.
Poplava v Karlovcu
Karlovac. 28. maja Zai *.i: neprestanega oeževia sta močno narcis.')' reki Kolpa m Korana ki 9ta doseg! ž« 7 m nad norma-io Voda je prodrla ▼ mdo mesto Karlovac. kjer je poplavila oženi' t- okoli tvorn;-ce Vilčiča Poplavljene »o tudi nefcetere bližnje vasi, kakor tudi mestno se~všče.
Korupcijski proces v Beogradu
Beograd, 28. maja p. Ob ogromnem zanimanju javnosti m je včeraj pred okrožnim sodiščem nadaljevala razprava proti vifijim uradnikom finančnega ministrstva, ki so obtoženi korupcije v zvezi z afero Standard Oil Compagnjr. Glavna obtoženka, Milena Beričeva, se zagovarja, da je vršila analizo po predpisih carinskih zakonov ln smatra, da ni zagrešila nič protizakonitega. Na vprašanje, od kot njej tako velike vaote denarja _ ▼ banki ima naloženih, v kolikor ee je dalo ugotoviti, 57.000 Din, — ko je znano, da Ima malo začetniško plačo, se je Izgovarjala, da Je zelo štedljfva ter da si je ta denar prihranila Svetnik Peter Borisavljevič Je obtožen, da Je rten-šal afero, ko Je bila te ra®krita, prikriti na ta način, da Je zaklenil v svojo miznioo spise in taMo zavlačeval preiskavo celih 6 mesecev. Izgovarja se, da tega ni storil namenoma, ampak r obilici poslov čisto slučajno, rodi on «e ne smatra krivega. AnaHraen ni posvečal posebne pozornosti, češ da Je to stvar carinarne. V ostalem pa oporeka, da bi btta oškodovana država za tako visok zoeeek kakor ga navaja obtožnica — 20 milijonov zlatih dinarjev ali okrog 60 milijonov — ker Standard Oil Compagny ni uvozila vse dovoljene količine nafte. Po njegovem računu država nI oškodovana ta 6« milijonov, marveč 666 tisoč dinarjev. Tretji Obtoženec. bivSI načelnik finančnega ministrstva Slobodan Jovanovič prav tako odklanja vsako krivdo. Obtožen Je, da je kršil zakonske predpise s tem, da Je tzdal dovoljenje za nros 20 milijonov kg nafte. Pri tem pa se je postopalo še tako. da je Standard OM Com-pauy namesto nafte uvažala čisti alkohol, na katerega Je seveda mnogo višja carina. Razprava se bo t ponedeljek nadaljevala.
sa zveza bo knefe r bodoče pravico, da odreja rasna tekmovanja. Prirejanje takih tekmovanj bo drugim organizacijam prepovedano. Ustanovi«enih bo skupno 15 strokovnih »vez za posamezne športne panoge, med drugimi tudi zveza nemškega športnega tiska. Vsaka zveza bo smela imeti samo eno poslovalnico, ki bo morala imeti svoj sedež v Berlinu. Za voditelje posameznih strokovnih zvez bo imenoval državtv komisar za šport svoje zaupnike, ka bodo bvorfli državno osrednje vodstvo. Poslovalnica nemškega državnega odbora za telesno vzgojo bo v bodoče preurejena v posčo-vakiico tega državnega vodstva. Za nadzorstvo športnega življenja v posameznih okrožjih bo imenoval državni komisar za šport posebne pooblaščence. Razen tega bo Jzdaa tndii poseben zakon za vso državo o organizaciji telesne vzgoje.
Postani m ostani član Vodnikove družbe!
I
ZLET JADRANSKIH SOKOLSKIH 2»JP NA SU5AKU
Naše jadranske župe prirejajo vsako leto izmenoma svoje skupne zlete. Prvi zlet Sokolstva na Jadranu je bil leta 1931, r Splitu, sedaj je na vrsti Sušak. Zletna prireditev bo 4. in 5. junija ob sodelovanju žup Split, Sibenik-Zadar in Sušak-Rijeka. Vsekakor bo to velika sokolska manifestacija ob obali sinjega Jadrana.
Ministrstvo za promet je dovolilo po železnicah vsem telovadcem brezplačno vožnjo, ki nas topijo ne ztetu. vsemu ostalemu Sokolstvu in udeležencem 75 odst. popust. Vsakdo mora imeti zletno legitimacijo, ki se jo dobi pri društvih in četah, ter bo veljala vozovnica z znižano vožnjo seveda le v slučaju, ako bo n8sila potrdilo o udeležbi na zletu. Brezplačne vozovnice za telovadce bodo imele veljavo za povratek le tedaj, ako bo dotičnik resnično vežbal na zletu in bo imela vozovnica tozadevno potrdilo zletnega odbora. Ravnotako je odobrila tudi Jadranska plovidba 66 odst. popust na svojih progah za članstvo, za naraščaj in deco pa 75 normalnih cen. za vse ostale udeležnike pa 50 odst. znižano voza-rino. — Vsi. ki reflektirajo na omenjene znižane vozovnice, morajo imeti predpifa-ne zletne legitimacije
Sokolska župa Varaždin priredi 11. junija svoj zlet v Donjem Kraljevcu za svoje medjimursko okrožje. Spored obsega poleg sprejema ob 9. dopoldne, »krožne tekme za. medjimurske sokolske edinioe, nato bo opoldne velik manifestacijski zbor Sokolstva in popoldne ob 15.30 okrožni javni telovadni nastop in nato narodna veselica. Pričakovati je, da bo okrožni zlet v Medjimurju velika nacijonalna manifestacija ob skrajni meji na sever«, zato bo udeležba iz vse župe prav velika
Udeležba češkoslovaškega Sokolstva 9 Ljubljani na pokrajinskem zletu bo po sedanjih prijavah sodeč, prav velika. Prijavljenih je okoli 3000 članstva, pride pa tudi naraščaj na naraščajske dneve in sc lahko računa, da bo prišlo tudi naraščaja v Ljubljano okrog 200 do 250 oseb. Vsekakor bodo bratje Cehoslovaki lepo vrnili naš larv-skoletni obisk n« vsesokolskem zietu v Pragi.
Iz delovanja Jugoslovenskega Sokolstva. Savezni prosvetni odbor bo tudi letos priredil v Novem Sadu v septembra savezno prosvetno šolo, ki se je bodo udeležili vsaj po dva odposlanca vseh v sav»-zu združenih žup. Župa r Beogradu je letos prvikrat priredila tek preko polja, ki se ga je udeležilo 42 naraščajnic, 38 članic, 62 naraščajnikov in 96 članov. Tekma je prav dobro izpadla glede rezultatov in je bila tudi filmana. Župa v Kranju priredi 4. in junija svoj župni zlet v Kranju, združen z župnimi tekmami. V župi Sušak-Rijeka je bil pred kratkim 14dnevni vadi-teljski tečaj. Zupa Osijek se pripravija, da izvede isto tako 4. in 5. junija svoj župni zlet v Osijcku, kjer bodo istočasno poleg javne župne telovadbe tudi župne tekme. Tja jesen se pripravlja tamkaj tečaj za sodnike v odbojki. Važno je bilo za župo Sibenik-Zadar, da se je tamkaj lahko izvršil župni prednjaški tečaj, ker je bilo baš v tej župi zelo veliko pomanjkanje va<fcte-ljev. Na tečaju je bilo 41 vaditeljskih pripravnikov.
Sokolskj zlet v Rav««ici od goden na leto 1934. — Letos bi morale prirediti župe Novi Sad. Osijek, Bečkerek in Beograd skupni zlet ▼ Ravantci na Vidov dan. Ker pa bo istočasno ▼ Ljubljani tudi pokrajinski riet, je odHoSla župa Novi Sad kot prirediteljica zleta, da se ga od-godi za naslednje leto, ko bo več časa na razpolago za večjo organizacijo, saj se bo ob tej priliki proslavilo 30!etnico, odkar je bil v Sremskih Karlovcih ustanovljen prvi srbski Sokol v bivži avstro-ogrski monarhiji. Povsem gotovo je. da bo udeležba drugo leto na ravaničkem zletu mnogo večja
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUANL Drama.
Ponedeljek, ». maja: »Iznreobraitev Fer-
difia Pištorec. Red A. Torek, 30. maja: Zaprto. Sreda, 31. maja: »Tartuffe«. Red Sreda. ' Četrtek, 1. junija: »Okence<. Premijera Izv.
OPERA.
Ponedeljek, 29. maja. Zaprto.	;
Torek, 10. maja: >Andrt CMnter«. Red Sreda, 31. maja: »Marta«. Red C.
»JUTRO ponedeijska fadaja
Pred koncem prve polovice v ligi
Po dve točki so dobili GraJjasski, Concordia, Jugoslavija in Vojvodina, po eno Pri'
morje in BASK — Primorje na sedmem mestu
Tudi deveto kolo ni skoparilo s presenečenji. Najmanj trije rezultati, novosad-
ski, sarajevski in, predvsem, ljubljanski predstavljajo izide, ki z njimi športni krogi gotovo niso računali. Nekako po programu sta se iztekli samo tekmi v Zagrebu in v Beogradu, kjer sta poželi pričakovana uspeha Jugoslavija in Gradjanski, prva s tesnim rezultatom, kakor jih Hašk običajno dosega na tujih tleh (z izjemo LJubljane, kjer mu očividno smola ali zla usoda kvari račune), Gradjanski pa z močno razliko petih proti enemu, kar se je v glavnem tudi pričakovalo.
Največje presenečenje pa je Hajdukov poraz v Novem Sadu. Sicer smo v progno-V;ah vzeli tudi to možnost v pretres, zlasti po njegovih dveh neuspehih v Beogradu, vendar je bilo v naprej '.ežko verjeti, da bo Vojvodini uspel veliki udarec. Hajduk rti je s tem skoro nepričakovanem pora-znm situacijo zelo pokvaril, v tablici jc reda j na četrtem mestu, s sedmimi Izgub-
ljenimi točkami pa je te krepko zaostal za Jugoslavijo, zelo pa tudi za Bskom in za Gradjanskim. Nasprotno se je Vojvodina zaenkrat vsaj rešila zadnjega mesta, ima pa z zaostankom tieh tekem še nade, da si bo utegnila eventuelno popraviti položaj.
Sarajevska Slavija je sedela na lovorikah cel teden dni. Po lepem uspehu z Gradjanskim smo ji pripisovali več šans, toda Concordia ji je vzela marsikatero iluzijo. Tako je Slavija zdrknila s sedmega na osmo mesto, Concordia si je pa z nadaljnjima dvema točkama učvrstila situacijo na drugem mestu.
Nepričakovan je tudi ljubljanski rezultat. Priznajmo, da so šli naši fantje po lepi in povsem zasluženi zmagi nad Ha-škom z velikimi nadami v borbo. Pa so se izkazali že po enem tednu nedoraslim za igro, ki zahteva krepkih živcev. Tekom igre se jim je sam od sebe ustvaril položaj številčne premoči in ga niso znali iz-
k & j
[morje : BASK samo
remis
Zaradi nediscipliniranosti Baskovcev pokvarjena tek-— — Primorje kljub temu, da je BASK igral v II. polčasu 2 1© igrači, ni znalo iztisniti zmage
ma
Za tekmo je vladalo naravnost idealno •vreme. Po dveh deževnih dneh, ki sta zadržali občinstvo v Ljubljani, je bila nedelja pomladansko lepa, krasen uspeh domačega moštva nad Haškom je tudi svoje prispeval in tako je prišlo gledat tekmo okoli 2500 ljudi, v pričakovanju, da bodo videli še en uspeh domačega moštva. Res je velika škoda, da se je stvar zopet ponesrečila. in sicer ponesrečila predvsem s ■sportno-propagandnega in moralnega stališča. Zaradi netočno objavljenega začetka je bilo igrišče že mnogo pred določenim časom nabito polno.
Primorje : BASK 1:1 (1:1)
Primorje: Starec—Svetic, Hassl—Zem-ljak, Sočan, Boncelj—Jug I, Erman, Šeni-ca, Slapar, Jež.
BASK: Jakšič—Ačimovič, M. Ranojevič —Popovič, Vojnovič, Klisarič—Pavlovič, Detlinger, Gj. Ranojevič, Tomaševič, Hr-njiček.	. ..
Pričakovana velika igra je izostala. Bila je sicer res prvenstvena, in borbena, toda prej v slabem, nego v dobrem pomenu besede. [Mnogo ji je škodoval sodnik, ki sicer ni toliko grešil v tehničnem sojenju, pač pa je bil za tak stil igre premalo avtoritativen. če bi bil o pravem času nastopil z večjo energijo in se ne pustil terorizirati po nediscipliniranem nastopu Baskovcev, bi bila tema lahko vsaj potekla brez vseh onih nepotrebnih objašnjevan-j in ne-lepih gest na igrišču, morda pa bi bil tudi potek nekoliko drugačen, in .tudi rezultat. Igra ni bila na nikaki športni višini, bolj bi bil na mestu izraz o nižini. Bila je po zaslugi gostov pretirano ostra, v prvem polčasu še nekoliko prijetna, vsaj v kolikor so se gostje pokazali kot treznej^i igrači, ki vedo, kaj hočejo, in so pri tem tudi pokazali nekaj nogometnega znanja. Po izključitvi Tomaševiča pa so vnesli gostje v igro divji stil. povsem zmešali domače, ki kljub dolgotrajni številčni premoči in tudi znatni premoči v polju niso umeli izkoristiti velike prednosti. Čimbolj se je igra nagibala h koncu, tem manjši užitek je nudila, in ko jo je sodnik odžviž-gal, je gotovo vsem odleglo.
Naše domače moštvo se ni obneslo predvsem taktično. Poedinci menda sploh niso vedeli, kaj nameravajo, grešili so toliko proti vsem najenostavnejšim nogometnim pojmom, da lahko govorijo o sreči, če so iz borbe rešili vsaj eno piko. Obramba je bila v splošnem dobra, gotovo pa najboljši del moštva Starec je rešil nekaj prav težkih situacij, parkrat pa je tudi precej nesigurno posegel vmes. Branilca sta bila vsaj v skrajni defenzivi povsem na mestu, c-ti bojnega strela pa nima niti eden niti črugi. V halfih je Sočan padel v ekstrem. Kakor je bil proti Hašku gotovo najboljši piož na polju, je bil sedaj obupno slab. Niti ni dobro podajal niti koristil obrambi. Sredina je biia vedno prosta, tudi tedaj, ko je BASK igral samo s štirimi napadalci. Bonceij je bil vsaj v drugem polčasu prav dober, enako je rešil svojo nalogo dobro Zemijak. Napad je zopet zaigral raztrgano. Obstojal je iz petih poedincev, ki so se le zelo redko znašli do skupnih nastopov. Zlasti sta bila slaba v napadu senica, ki je zelo nespretno razdeljeval žoge, in Slapar, ki ga je zapustila običajna sigurnost. K vsemu se je moštvo še dalo impresionirati j-o nenavadnem nastopu protivnika, bilo je skoro brez izjeme slabo v startu, napad se ni znal postirati, sploh je moštvo predvedlo za cel razred slabšo igro od one proti Hašku.
Bask si s svojo prvo igro v Ljubljani gotovo ni osvojil simpatij našega občinstva. Saj nasi ljudje marsikaj prenesejo, za prepotentnost so pa občutljivi. In to upravičeno. Moštvo je pokazalo zelo ne-v.šečno nediscipliniranost, begalo neprenehoma sodnika in sploh uvedlo v igro ton, ki ga mi nismo vajeni. Kot celota se je moštvo pokazalo borbenejše od naših, ima v svojih vrstah nekaj odličnih in sposobnih igračev, razpolagajo s skromnim nogometnim znanjem, precej močni so v startu. Najmočnejši so bili v obrambi, kjer se je posebno izkazal naš davni znanec Jakšič kljub ne preveliki zaposlenosti, prav dober bil tudi Ačimovič, ki je igral na Ivkovičevem mestu, dočim je levega branilca igral mlajši Ranojevič tudi dobro, čeprav manj uspešno od svojega tovariša. Najbolj pa je ugajal Vojnovič kot srednji half. trenutno najboljši na svojem mestu v naši prestolnici. Pametno j je pokrival trio in točno dodajal svojemu
napadu. Klisarič in Popovič sta dva povprečna krilca, Popovič je mnogo zanemarjal Ježa, ki je nekajkrat bil povsem prost in zato nevaren. Velika Popovičeva hiba pa je prepirijivost, v kateri mu je konkuriral edino še Hrnjiček. Napad je bil zelo gibčen in nevaren tudi še po To-maševičevi izločitvi, prodiral je neprestano in mnogo streljal, res da zelo netočno.
V	napadu je bila desna stran boljša od leve .zlasti 3ta koristno igrala Detlinger in Pavlovič, ki je bil zelo prodoren in mnogokrat tudi nevaren.
Potek Igre.
JSreb je dobil Vojnovič in izbral stran proti soncu. Kmalu se je razvila nervozna igra s polvisokim netočnim podajanjem, prvo šanso ima B., ko Hrnjiček nevarno plasirano strelja, toda Starec ubrani. V 5. min. je zopet Starec v nevarnosti, foulajo ga in sodnik piska, toda Hrnjiček strelja kljub temu v gol. Takoj nato ima B. zopet veliko šanso. toda Tomaševič strelja tik mimo. Igra je še vedno zelo nervozna, kar se izraža predvsem v njeni raztrga-nosti, tudi igrači mnogo po nepotrebnem foulajo. V li. min. se B. napad z lepimi driblingi in kratkimi pasovi prerije nevarno pred gol P., Starec je na tleh in Tomaševič zgreši iz najbližje distance. P. igra bolj defenzivno. V 12. min. zakrivi Starec neroden kot, ki ga strelja Hrnjiček lepo, toda žoga gre v aut. V 13. min. velika ofenziva B., ki jo zaključi ostri strel na prečko, Starec in Hassl sta na tleh, žogo, ki je usmerjena neubranljivo v gol, zadrži Hassl z roko in sodnik da enajstko. Izvaja Tomaševič, Hassl vrže na žogo kamenček in Starec ubrani. Toda sodnik upravičeno diktira ponovitev in Vojnovič neubranljivo pretvori 1:0 za B. Igra se sedaj zelo razgiblje, tempo je forsiran. V 18. min. pošlje Hassl dolg strel Ermanu in sledi lep napad P., ki ga zaključi Jež z razantnim volley-strelom, toda Jakšič se ne da presenetiti. Po 20. min. se napad P. nekoliko znajde in proizvaja nevarne in z lepimi kombinacijami izvedene napade.
V	29. min. ubrani Ačimovič v kot, ki ga strelja Jug nizko, slabo. Dve min. nato ima P. zopet veliko šanso, Jež nevarno plasira z glavo Jugov prost strel, toda Jakšič je dober vratar! P. je za nekaj časa v premoči, toda obramba B. je trda. V 35. min. lep osvobodilen Hasslov strel, Jež prenese Ermanu, ki si izdela situacijo in iz neposredne bližine prisili Jakšiča h kapitulaciji, 1:1. V 38. min. bije Jež kot, ki ostane neizkoriščen, potem igra do konca popusti, še v zadnji minuti ima Slapar lepo priliko, njegov oster strel gre tik nad prečko, če bi bil malo nižji, bi bil obsedel, ker je bil za Jakšiča nedosegljiv.
V	drugem polčasu igra P. proti nizkemu soncu, že v 4. min. ima P. resno šanso, po lepem napadu je Erman pred golom, pa si namesti žogo z roko in sodnik piska. V 6. min. je nevarno pred Starcem, toda s Hasslovo pomočjo razčisti. Potem je v 8. min. po lepem napadu šenica pri Jakšiču in nastane na Jakšičev protest veliko parlamenti ran je na igrišču, tekom katerega sodnik izključi Tomaševiča zaradi nesport-nega obnašanja. Po preteku treh minut se igra nadaljuje in je odslej nelepa, ostra in prepletena z večnimi protesti in prigovarjanji Baskovcev. V 16. min. strelja Jež prost strel skoro s kota, Slapar lepo povzame z glavo in Jakšič še komaj zbije ven, velika prilika za P. je minula. V 21. min. reši Boncelj v kot, ki ga bije Pavlovič in že v naslednji minuti je gol P. zopet v nevarnosti, Starec po tleh komaj odbije in Boncelj potem še o pravem času tolče ven. Napad B., čeprav številčno ošibljen, je mnogo nevarnejši od kompletnega napada P. Sredi polčasa je P. premočno v polju, toda nemočno pred golom.
V	28. min. izvaja Jug kot, ženica lepo povzame, toda premehko in Jakšič drži. B. zavlačuje počasi igro in drži rezultat, z naglimi prodori pa je vedno nevaren. P. igra do konca nervozno in raztrgano, še v 40. min. ima po lepem napadu veliko šanso, toda šenica ubiiše mimo. Potem pripravi Erman lepo priliko in Ježa ni na mestu, da bi samo noter potisnil, s P. v napadu da sodnik znak za konec.
Sodil je g. Lepac, ki je tokrat padel lz koncepta.
Primorje I : Sparta 5:2 (1:1)
V	predtekmi je druga garnitura Primorja šele proti koncu odločila borbo v svojo korist. Sodil je g. Dolinar.
koristiti. S samim remisom si je moštvo Primorja kljub trenutnemu piacementu
na sedmem mestu znatno ošibilo možnost za nadaljnji obstoj v ligi, spustilo je iz rok veliko šanso, ki se morda nikdar več ne vrne. Sicer še ni vse izgubljeno, ali mala doza pesimizma je zelo na mestu. Bask se je s prirastkom ene točke ohranil točno v sredi tabele in je. če že ne izven nevarnosti, pa vsaj zaenkrat lahko zadovoljen s svojo usodo.
Po devetem kolu je tablica taka: Gradjanski 9 6 0 3 16:10 12 Concordia 9 5 1 3 22:9 11 Jugoslavija 7 5 0 2 13:7 10 Hajduk	8 4 1 3 13:9 9
BSK	7 3 2 2 34:10 8
BASK	9 3 2 4 19:21 8
Primorje	9 2 3 4 13:22 7
Slavija S 8 2 2 4 15:19 6 Vojvodina 6 2 2 2 9:13 6 Slavija O 9 2 2 5 11:22 6 Hašk	7 2 1 4 8:11 5
Gradjanski: Slavija 0 5:1 (0:0)
Zagreb, 28. maja.
Tekma se je pričela z močnimi napadi Gradjamskega. V 5. min. izvede napad Slavija, ki pa ni ne-mrna pred golom. V 8. min. prvi korner profci Siaviji. Že sedaj je po igri jasno, da bo zmagal Gradjanski. Nekoliko ostrih napadov proti Siaviji. nakar prodre Andučič, toda tudi ta napad odbije Gradjanski. Zagreb oan.i se zavedajo svoje premoči teT pričnejo delati eksperimente.
V	27. min. oster napad Gradjamskega, ki konča s komor jem. Kmalu n«to prosti strel s kazenske Srte proti Siaviji, ki ga strelja Podvinec. tod« zgreši. Igra je v tem dehi dokaij ležerna. Pfloč zruši Flama, ali kazenski strel proti Grad j anskemu odbije
obramba.
V drugem polčasu strelja Kofcotovič prosti strel visoko pred gol Slavi je im I V-banke pošlje z glavo žogo v mrežo. Ta uspeh je docela spremenil igro Gradjan-skega. iti j« od sedaj naprej v stalna premoči. V 13. mri ti. strelja Podviioec z 20 rn na gol. Žogo ujame goVnan v roke, tod« rzpade mu v mrežo. 2 : 0 za Gradjan&kega.
V	15. min. strelja Ftern prosti strel s 16 m. Gradijo siki postavi zid, toda Fl?rn strelja sigurno v levi kot ter zniža reTU^ta* na 2 : 1.
V	16. mfin. strelja 5'ipoš ostro na gol. Žoga sc odbije od Kovnčeviča do wQita<rja, pa vendarle uide v mrežo. 3 : 1. V 28. mm zgreši Vrabec žogo. Zrvkovič odda krasno Kokotoviču, ki poviša rezultat na 4 : 1. V 28. min. zabije šipos po raznri-h kombinacijah im eksperimentih od strani Gradjan-skega peti gol. Rezultat 5 : 1 ost«ne do konca nespremenjen.
Sodiil je g. D. Petkovi« iz Beograda.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Jugoslavija : Hašk
2:1 (1:1)
Beograd. 28. maje.
Za današnjo prvem, tekmo med Jugoslavijo in zagrebškimi afkademiki je vladalo zelo izredno zanimanje ter 6e je na igrišču kljub dežju zbralo veliko število tgračev.
Zasluženo je zmagala Jugoslavija, ki celo ni izrabila dveh enajstmetrovk. Za Jugoslavi jo so »cortali Lojančič in Miloševi«. za Haška Rarcogajec.
Vojvodina : Hajduk
2:1 (2:1)
Novi Sad, 28. maja.
Za današnjo tekmo, ki je gotovo največje presenečenje v 9. kolu državnega prvenstva, je vladalo zelo veliko zanimanje. Kljub dežju se je zbmlo ra igrišču nad 2000 gledalcev.
Vojvodina je pokazala z>elo dobro igro. zlasti njena napadalna vrsta. Prvi gol za Vojvodino je zabil v 21. min. Dušan Mar-kovič z daiiave 15 m. Po tem uspehu je občinstvo naravnost navdušeno bodalo domačine. zlasti ko je v 25. min. Bajaoč postavil rezultat na 2 : 0.
V	drugem polčasu je Hajduk diktiral oster tempo in Kratic je v 9. min. s strelom s 16 m znižal rez-ulia.t na 2 : 1. Ta rezu!*" t je tudi ostal do konca igre.
Sodil je g. Mnktt Popovič iz Beograda.
Concordia : Savi ja S
3:1 (0:0)
Sarajevo. 28. maj«.
Zaradi dežja je bik) igrišče, »ia kamenem se je odigra!« prvenstvena tekma med Con-eordaio n sarajevsko Slavijo precej blatno. Ves čas tefeme je nalahko deževalo.
Stavšja je pričela z zelo ostrin* napad«. V 3. miri. strelja Zapora c prosti strel s 16 metrov mino gola C'oncordw je tehnično boljša, toda Slavija igra z večjim e lanom Obe moštvi igrata kavalirsko in prijateljsko. V 13. mn. brani Demi« zelo os^er strel z 10 m. Od 14. min. i>g'« Slavija nekoliko bolje ter se opaža »vena premoč v polju, toda Con-oordia je boljša v obrambi. Prvi polčas je končal brez vs-akeca gola.
V	drugem polčasu je i*?ra bolj borben« ter je Coroordiia v prem,oči V 10. min. zabije Martinovi? prvi gol, kateremu sledi v 13. min. Val jo. rev :č z drugm golom. Slavija je zakadi teh dveh golov nekoliko de-morailiiziirana. Občinstvo jo vzpodbuja, da bi vzdržala. Kmalu nato zniža Marič s strelom z 2 m iz gneče ra 2 : 1. Nato sledita dva kornerja proti Siaviji, ki ostaneta neizkoriščena. GoVnan Ste vi je brani mnogo neverjetno težkih strelov, čeprav je žoga
mokra i« blatna. Igra je precej nervozna. |
Starffe t dragem poHasu m
ti tetl^lt. ki ga je diktirala v prvem polčasu. Concordia je fnično moooejfa. Samo vwt*r Stori je in Kondie rešrt* Slavijo pred te^im porazom. V 36. min. strelja LoW P«w«i 9<rel. Goiman Slavije odbije, toda V«janevič priteče pravočasno in zabrje 3. ffoi ter postav* na 3 : I S tem je zmaga tx>ooordfe zagotovljena. Rerukat je realen.
Dobro je soctil g. Kalnmn n Sarajrv«.
ISSK Maribor : SK Slavka (Varaždki) 2:1 (1:1)
Maribor. 28. maja.
Na IgriSu ManTbora j« b*ia dane« igm.
ki mi mogle zadovoljiti nikogar. Moštvo Masribona je .sicer igralo bo4j sistematičen, bolj preudaren nogomet kot gost>je. V splošnem je biia igra z obeh »treini. mztigmui. brez vidnejših kombinacij, brez praviti potez naprej. Zbistri jc bfl napad Maribora nadvse sterilen. Opažati jc bilo. da nekaterim ignailcem Maribora primanjkuje kombinacij sik i trening To velja ziasti za Kirtvša. Kokota in Hreščaka. Rnajstorica je tudi danes Ta-igraJa brez vsakega elana in požrtvovalnosti. tako da se upravičeno vprašujemo. kaj je temu krivo. Igralcem manjka zlasti start « lepe .skurna igra_ s katero se je moštvo lami tako odHkovalo. Edinole obramba je zaigrale b-erzhibno. Krilska vrsta kakor tudi napad nista več niti £emc« ianske formacije. Nekateri igralci sploh ne spadajo več v moštvo.
Gostje so pokazali razmeroma dober start in so tudri pridno pridobrvali teren. Njihove- napadalne akcije pa »o se. večinoma razbile ob domači obrambi. Pobratiti »e mora nJHhova požrtvovalnost.
Strogo objekti •vno je sodil g. dr. Ptenin-sek.
V predtekmi je rezerva M®i ftimra zmagala v prvenstvu nad rezervo Svobode i 3 : 1 (2 : 1). Sodil g. Kopn«.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Ob priliki pukovske slave Je vojaško moštvo Triglava premagalo Hermesa s 3:2 (2:1).
Praga: Kladno : Viktorija Pizen 1:0, Nachod : Liben 4:2, Teplitzer FC : Bohe-mians 3:1.
Dunaj: Rapid : FAC 2:1 (0:1), Admira : Vienna 2:2 (1:2), Sportklub : Wacker 3:1 (1:0), WAC : BAC 2:0 (2:0).
Budimpešta: m. okraj : Nem zeti 4 K), Ujpest : Budai 6:0, Ferencvaroe : Somo-goy 2:0.
Dresden: Glasgow Rangere : nemški
team 3:2.
Berlin: semifinale za nemško prnostro. Fort ima (Dilsseldorf) : Eintraebt (Frank-furt) 4:0.
Nagradno tekmovanje
Da dvignemo interes za mednarodne nogometne prireditve v Ljubljani, smo se odločili razpisati nagradno tekmovanje v obliki vprašanj, ki se tičejo velike mednarodne nočne tekme FC Buday (madžarsko profesionalno moštvo) : SK Ilirija. Za udeležence je razpisanih io lepih nagrad.
pa se bo levodeto Ms neposredno pred razdelitvijo, kar bo gotovo najbolj privlačno na vsem tekmovanju. O nagradah povemo lahko toKko, da bo imel izžrebanec od njih koristi vso seaono.
Vprašanja ao:
1. Kaj bo največja aportna senzacija tekočega tedna?
J. Kdo bo nasprotnik Ilirije v nočni tekmi ▼ četrtek 1. Junija?
3. Kakšna bo sestava ilirijanskega ma štva za mednarodno srečanje FC Budajr : SK Ilirija.
Navodila tekmovalcem: Vsak tekmovalec naj odgovori na stavljena vprašanja in napiše odgovor na kos papirja in ga odda v poseben nabiralnik pred vratmi kavarne Evrope najkasneje do srede ob 20. Posebna komisija bo nato sortirala odgovore m izvršila žrebanje v največji tajnosti naslednji dan. Rezultat tekmovanja pa bo razglašen Me t četrtek 1. junija ob 19.30 pri stranskem vhodn na igrišču Ilirije ob CelovSki cesti, za garderobo. Istotam bodo dobili izžrebanci svoje nagrade. Interesenti z dežele pa naj naslove svoje rešitve na kavarno Evropo, Ljubljana, Tyr-ševa cesta. Informacije o tekr ovanju bomo dnevno objavljali v časopisju. SK Ilirija.
Tenis
Maribor : Železničar 4:3
Maribor. 28. maia. V tekmovanju m draavno prvenstvo moštev y tenisu sta se dane« sreča'« kljub slabemu vremenu Maribor šn Železrvičar.
Rezultati so bili: Gaspenin (M) : Be«N*nr (Ž) 6 : 4 9:7, Vogla r (M) : SkapMi (Z) 6 : 3, 6 :*4, Mazi, (Ž) : Masteh (M) 6 : 3-3 : 6, 6 : 3. — Gosoodje ▼ dvoje: G«spe-rn-Poš (M) : Bergaot-Skapin (2) 6 : 2. 6:3.
Irež. Oernigoj je dobfft igro brez tekme, tako da je imel Maribor štiri Točke ter ie tri rvadaljnje toSce prepmtiH Železničarjem brez boja. Dame Železničarjev niso nastopile ter eo prepustile zrnato Mariboru * 5:0.
Prihodnjo nedeljo se srečata v Maribor« v tekmovanju za nacionalno prves*s>vo Drasake banovine Maribor in zagrebški Hiaik. Nastopili bodo gospodje i.n eteme.
Primorje (kolesarska sekcija) vabi vse svoje odbornike in člane na strogo obvezen sestanek v restavraciji pri >Levu< v torek ob 20.30.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Dane« ob 18. strogo obvezen trening prve skupine. V garderobi najkasneje ob 17.45.
ASK Primorje (Nogam et»a sekcija). De OM ob 20. seja sefccijakcga odbora v re 9t&rma# Shmrič. Va-bljora gg. odbormkr: direktor OustoroČ, Knaij, Jugovee. Hafner^ Drafovta, Sortna. Križ. Tomšič. Mrdjam. Medni, Ar. Buljevač. Vrhovniik. ("lamercvk. (Labkoatlstaka sekcija). Od danes naprej dnevno od 15JO obvezen tr««wr»g r« igre-ščn. Danes ob 20 30 odborov« seya pri M#-fcKčo; piisurtMOst	odbornikov oVrvez-
K velikemu korupcijskemu procesu v Beogradu
Neverjetno zveni ta reč. 60 milijonov zlatih dinarjev, kar bi bilo okoli 700 milijonov v sedanjem našem denarju, in za to ogromno oškodovanje države naj bi bili odgovorni trije državni uradniki, proti katerim se Je pričela kazenska razprava pred tretjim malim senatom beograjskega okrožnega sodišča, kakor je »Jutro« že kratko poročalo. Obtoženi so: Mileva Beričeva, carinarniška inženjerka kemije, Peter Boriaavljevič, upokojeni svetnik finančnega ministrstva ln Slobodan Gjakovič, upokojeni načelnik carinskega oddelka.
Mileva Beričeva Je obtožena da Je izdala 3. oktobra 1930. leta sumarični izkaz o izvršeni kemični analizi sirove nafte, ki se Jo nahajala v tanku ravnateljstva rečne plovbe v savskem pristanišču v Beogradu. V tanku je bilo 12 predelov, a Beričeva je izdala sumaričen izkaz za vseh 12 predelov, namesto da bi ga bila izdala za vsak predel posebej. Izkazalo se Je potem, da v dveh predelih ni bila sirova nafta, temveč plinsko olje, za katero bi bilo treba plačati 122.310.25 Din redne carine in 690.071.25 Din globe, ker je bilo blago napačno deklarirano. Država je bila tako oškodovana v skupnem znesku 752.381.50 Din. Obtožnica obtožuje Beričevo, da je storila svoje kaznivo dejanje z namenom, da bi uvozniku na škodo države prihranila plačilo carine. Peter Borisavljevič je sokriv, ker je po razkritju krive analize Beričeve zadržal, od-nosni službeni akt nereden od 2. decembra 1930 do 9, julija 1931 in ga ni predložil carinskemu svetu za nadaljni postopek. Ponovno analizo je izvršil sam. Obtožnica ga obtožuje, da je tako kršil zakonske predpise z namenom, da bi uvozniku Standard Oil Cie., na škodo države prikranil plačilo carine in globe.
Obtožnica obtožuje nadalje Borisavljevi-ča in Gjakoviča, da sta samovoljno podpisala in izdala naredbo glavni carinarnici in glavnemu kemičnemu laboratoriju, s katero se je razveljavljala dotlej veljavna naredba, po kateri so se morali vzorci sirove nafte in njenih ostankov redno pošiljati carinskemu oddelku finančnega ministrstva za morebitno superanahzo. Nova naredba je določala, da se ti vzorci hranijo mesec dni v carinarnicah in se pošljejo carinskemu oddelku samo v primeru spora, če pa tega ni, se pa po preteku meseca dni vračajo lastniku. Obtožnica trdi, da Je bila tudi ta naredba izdana v korist Standard Oil Cie, a na škodo države:	* .
Borisavljevič in Gjakovič se nadalje obtožujeta, da sta 25. majnika 1931. leta izdala Jugoslovenski Standard Oil Cie dovoljenje za uvoz 20 milijonov kilogramov sirove nafte brez carine, dasi je bilo na seji gospodarsko-finančnega ministrskega odbora. ki se je vršila 1. majnika 1931 in sta Ji prisostvovala oba obtoženca sklenjeno, da se odtlej odpravlja oprostitev carine za sirovo nafto in sintetična olja. Gjakovič Je na tej seji celo dobil nalog, da izdela načrt zakona o varstvu gospodarskih in finančnih koristi države proti zlorabam. Vkljub temu pa je Standard Oil Cie dobila 25 dni po tej seji dovoljenje za carine prost uvoz 20 milijonov kilogramov nafte in Gjakovič je šele mesec dni po izdanju tega dovoljenja začel sestavljati naročeni zakon, ki Jo bil potem razglašen 2. julija 1931. leta in je določal carino S zlatih dinarjev za 100 kg sirove nafte. Tako je bila pri onem uvozu država oškodovana za šestdeset milijonov zlatih dinarjev.
Borisavljevič in Gjakovič sta nadalje obtožena, da sta težko oškodovala uvoznika Jovana Prodano vič a, ker sta mu vzela na račun po krivem mu naložene globe 26.834 Din od njegove kavcije in mu tako onemogočila nadaljnje poslovanje.
Naposled Je Gjakovič še sam obtožen, da je ponaredil odlok finančnega ministra, ko Je na zapisniku seje carinskega sveta med besedilom odlokov carinskega sveta in po finančnem ministru že predpisanim odlokom vstavil besede »izvzemši točko 1.«, s čimer je bil razveljavljen ministrov odlok, ki je določal višje carinske postavke na uvoz nekih francoskih tkanin, in se je na podlagi tako ponarejenega odloka tudi izdala naredba, da se ono blago carini po nižji tarifni postavki. Na drugi seji pa je i»-dejstvoval zopet prvotno pravo besedilo, a po trditvi obtožnice z namenom, da bi ne bila deležna onega priboljška tvrdka, ki dobavlja obvezila vojnemu ministrstvu.
V petek je bila zaslišana inženjerka Beričeva, ki Je zanikala vsako krivdo. Med razpravo se Je ugotovilo, da ima dekle 57 tisoč dinarjev prihrankov.
Vremenski pregled
Pisanje vremenskih pregledov je postale dolgočasno. Saj se kar naprej ponavlja ista pesem, kar Je tem hujše, ker ve ta pesem povedati domala samo o dežju m hladu, vlagi in dežju, pa še o dežjn. ki še celo r m a Ju Ura. Vrh tega smo se razvadili ravno letošnjo pocjla-d, ki je bUa iaredne lepa, soknčna ia suha. Pa je že tako, da se grdo in lepo vreme brez prestanka menga-va. Meteorologi ec že mnogo iskali, da bi dognali zakonitost te ritmike dobrega ia slabega, pa je težko prodreti za te skrivnosti. Poskušalo se je na primer ugotoviti, da si sledita po dva meseca lepega, bolj suhega vremena, pa zopet dva meseca grdih, deževnih in hladnih dni. Letošnji auiJ-nik, ki se s tako ne*wioetnlmi svojstvi uveljavlja po lepih mesecih marcu in aprilu, bi se kar skoraj mogel porabiti kot argument za oaaačeuo ritmiko, kar ki hkrati pomenilo prav maJo razveseljivo perspektivo za nadaljnje vreme, za junijske tedine.
Vidni pogegi talostuega majniš.kega vremena so kaj enostavni. V vzhodni polovici Evrope gospoduje nizki, v zapadni pa visoki zračni hlak. Zato sili na sološtvo na za-nadv mrr'.l zraik s severa proti jugu, prinašajoč s seboj hlad, a na vzhodu topli tofc od juga. dovajajoč sparjece zračne mas« daleč na sever. Proti koncu tedma je potekala mejna proga med tema dvema ra-v lično toplima zračnima tokoma ravno č«« naše državno ozemlje, zato je pri mešani« zračnih mas nastalo izredno mnogo padavin, »podaj dežja, v višinah »nega. Vremenske situacije so letošnji majnik izredno konservativne depresije, ki se razvijajo nad kontinentalnimi predeli vzhodne ia srednje Evrope, se strašno rade delsro zadržujejo na ištem mestu in potujejo nenavadno noč a« i Ampak samo to moremo »<*-vedati o njih, kje so vzroki takega zadržanja. to je odmaknjeno v neznanost. Precerf tako hladno, vlažno in deževDO je tudi po večini drugib evropskih predelov, tu bolt tam manj. na splošno pa nikjer vreme ai kaj prida ngodno, razen r najbolj vzhodni Rusiji, pa na skrajnem jugoeapadu. Par lepih dni, okrog prejšnje nedeiše nam Je naklonil pas " visokega zračnega pritiska; ki je potoval tndi čez na8e; kraje od zapada proti vzhodu. Odtlej pa obvladujejo kontinentalne depresije vremensko situaciio
>JUTRO« ponedeljska izdaja
6
Ponedeljek, 29. maja 1933
TEDEN DNI FILMA
Camilla Spirova in Hermanu Speelmans v filmu „Primer Roberte"
Kriminalen film ti je to s podnaslovom »Noč v loparjevi koči«. Film operira z
močnimi efekti. Prizori spominjajo na nekdanje kriminalne fihne v duhu \Vaila-ceja. I>ejanje je tako, da pograbi gledalca in ga drži do konca v napetem pričakovanju. Skrivnostne postave se plazijo po zasneženem gozdu, mimo oken beže mrke sence. Lekarnarja poštenjaka osumi malomeščanska ljudska sodba umora, lažni detektivi nastopijo, da si prisvojijo dragoceno listino, ki bi jim odprla pot do bajno obsežnih petrolejskih vrelcev. Camilla Spirova, lo-garjeva žena, mc-a prestati marsikako uro strahu, dokler je hrabnost in pogum moža ne osvobodita groze V filmu nastopa poleg imenovanih obeh junakov še cela vrsta i/vrstnih malomeščanskih tipov: Ev-gen Rex, Edvard pl. \Vinterstein, Pavel Henckels, Kurt Lilicn, Ernst Bchmer, Julij Falkenstein (nastopa kot ravnatelj ko-mediantov), Adalbert v. Schlettov in Rein-hold Bernt (lažna detektiva).
Joseph Schmidt s Charlotto
Aadrovo v filmu ,,Pesem, ki obkroža svet"
Prvič sem ga slišal po radiu in takoj me je očaral njegov glas. Kako. da nisem o tem fenomenalnem tenorju doslej še ničesar čul! \*se tenorje velikega kalibra bolj a'i manj poznam. Poznam njih življenje, riiih uspehe in njih rastočo slavo Z zani-marijem sem č-iknl. da m.i ga predstavi radijski napovedovalec. Naposled sem zaznal za njegovo ime: Josenh Schmidt.
Odslej sem kar prežal na priliko, da ga *pet in ?r»et čujem. Priznavam, da me je ob vsaki priliki vnovič navdušil.
Kje vendar poje? Kje nastopa? Saj sam faruso ni pel lepše! Te in take misli %o me obhajale, dokler slednjič nisem baš nedavne dni v zvezi s filmom »Pesem, ki obkroža svpt« izvedel o .losephu Schmidtu nekaj podrobnejših podatkov.
Dejanje filma nam prikazuje vso tragiko slavnega pevca. Tragika moža z divnim, osvajajočim glasom, ki pa ga je majhna postava omejila le na mikrofonsko in gramofonsko udejstvovanje. l>a. to je tragika Josepha Schmidta. To je tragična ironija njegovega življenja.
Glavna plat tega filma pa je seveda pevčev božanski glas, pa naj zadoni v blesteči Ar ji Vase« do (iama iz »AfriČPfilce«, ki nam jo .loseph Schmidt v tem filmu zapoje. ali pa v Mavevem »Po svetu kroži glas. ki bo očaral vas...«, kjer pride bri-
Ijantna tenorjeva višina opetovano do zmagujoče veljave.
In najsi se tudi glavna tenorjeva partnerica Charlotta Androva v vlogi dekleta odloči kljub temu, da jo je blesteči glas tenorja premamil, za postavnejšega Schmidtovega partnerja Viktorja de Kowa, nas gledalce in poslušalce osvaja z vsako arijo bolj le Joseph Schmidt, ki bo in ostane kljub svoji tragiki nesporen zmagovalec.
Kljub odličnim posnetkom Benetk, kljub igri filmskih rutinerjev (v filmu nastopa tudi Fritz Kam pere) je fikn »Pesem, ki obkroža svet« himna lepoti Schmidtovega nebeškega glasu.
Ko si boste ogledali ta film, se boste sami prepričali o lepem Schmidtovem glasu.
Kaj vse mora znati pomožni režiser
Na to vprašanje odgovarja sotrudnik filmske revije »Filmwelt« naslednje:
Predvsem mora znati pribaviti vsak ire notek predmet, ki bi ga potreboval za svoj film režiser. Tako ne sme šele pošiljati na Gronlandsko po eskimski kajak ali pa r-» berlinsko glavno pošto po telefonski iine-nik, kakršen je na primer potreben v filmu »Hotelski ljudje«. Vedeti mora tu li, kakšno je bilo jedilno orodje, ki so ga uporabljali na ruskem dvoru Katarine II. in odkod ga je mogoče v primeru pit.cbe najhitreje dobiti. Ako je n. pr. potrebna odločen« vrsta tkanine, mora vedeti, kako in kje jo bo najceneje mogoče izdelovati. Ako si Clark Gable ali pa Ramon Novarro pri kaki filmski pojedini po naključju zu-mažeta frak, mora nomožni režiser znati bliskovito madež odpraviti.
Ako izjemno kdaj nima baš pri filmu opravka, potem mora znati takoj pojasniti filmskim tovarišem, kje najplodonosneje nalože svoje prihranke, v kakšnem letnem času in ob kakem vremenu je najuspešneje saditi to aH ono eskotično rastlino, kakor tudi dognati, ali izvira izpuščaj malega Johnvja od ošpic ali od škrlatinke. Skratka biti mora univerzalen, za vse uporaben pomočnik in rešitelj.
To kajpak še dolgo ni vse. Njegova največja vrlina se šele pokaže v tem, da oskrbi reči. še preden ga kdo zanje pobara. Ko si je Helen Havesova nekoč med snemanjem strgala obleko, je pomožni režiser priskočil z iglo in s sukancem v točno ustre zajoči barvi igralki na pomoč, še preden se je igralka sama tega nedostatka na svoji toaleti zavedla. Pri snemanju filma »Ra-jahov sin« z Ramonom Novarrora je rešil kritično situacijo na naslednji način: Novarro, ki je pribežal s svojo partnerico
Magdo Evansevo v džunglo, ugleda, kako mu sledi »Indra«, slon ljubljenec. Po rokopisu bi bil »Indra« pravkar moral izstopiti z neke bližnje vode m se še vos lesketati od mokrote Da bi polili slona pred nastopom na pozorišče z vodo, ne bi bilo imelo smisla, kajti vročina okrog dekraci-razvrščenih svetilk m žarometov bi bila žival na mestu posušila. Toda še preden so pričeli razmišljati, kako bi našli izhod iz zagate, je že priskočil pomožni režiser s polnim vedrom rudninskega olja in velikanskim čopičem. Urno je namaza) »In-dro« in že čez deset minut je debeloko-žec lahko ves svetel in bleščeč stopil v džunglo.
Annabella in Gustav Froh-lich v »Sončnem žarku"
Dunajsko predmestje. Pred malo hišico, ki tvori pozorišče ljubavnemu dejanju dvojih mladih ljudi, zagledaš, vstopivšd v atelje, delavca, ki d#ra na harmoniko.
Za kamero stoji madžarski režiser Pavel Fejos, ki opazuje pravkar do kraja posneti prizor. Tedaj se režiser namuzne. Namigne igralcem in stopajoč po prstih mu mora vsa družba po tihem slediti tja, kjer delavec še vedno zamaknjen gode na svojo harmoniko. Pesem je končana. Toda zamišljeni godec pričenja vedno spet od kraja, dokler se Fejos ne zasmeje na glas. Tedaj se šele zgane godec in se ozre. Šele zdaj ves zmeden opazi, da se je režiser pošalil ■£ njim.
Dru^a slika! Pred lekarniškim pultom stoji kraj nežne, plavolese. sflnjave lAmia-belle, svoje izvoljenke Gustav Frohlich, dunajski brezposelnik Peter, ki kaže s prstom na zevajočo rano sredi čela in želi obli ž. Lekarnar (Jaro Ffirth) mu ga da in zahteva zanj 20 grošev. »Toliko?« se čudi revni Peter in v zadregn vrta po žepu. Tedaj ujame Annabella njegov begajoči pogled. Razumela je Petrovo mučno zadrego, pa seže sama v oguljeno torbico in mu skrivaj primakne novec. Saj je pravkar v Pratru prodala svoje balončke in je presrečna, da more svojemu prijatelju pomagati.
Telefon zabrni. Annabella posluša. Lekarnar se jezi, ker mu odpoveduje neka reflektantka na izpraznjeno mesto v lekarni že skoro sprejeto službo. Doslej pove-šena glavica potrte Annabelle se tedaj sunkovito vzravna. »Jaz ... jaz ...« krikne na glas. V njenem vzkliku sugestivno odjekne vsa beda brezposelnika ,ki nenadno ugleda rešilno bilko osrečujočega dela.
Med kratko pavzo v ateljeju mi Gustav Frohlich zaupa, odkod izvira ona rana na čelu. Zgovorno in navdušeno mi pripoveduje. kako je naposled prišel do vloge, ki se povsem razlikuje od njegovih ostalih dosedanjih, kajti »Sončni žarek« je resničen film sedanjosti. Ljubezen dveh mladih 1
preprostih ljudi s perečim in usodnim problemom brezposelnosti.
Simpatični umetnik Gustav Frohlich je kreiral to vlogo v štirih različnih verzijah: v nemščini, francoščini, angleščini in nemo! Ko sem se tolikšnemu njegovemu jezikovnemu znanju čudil, mi je mimo grede pojasnil, da se je angleščine priučil v Hol-lywoodu, kjer je prebil pred tremi leti daljšo dobo.
».Sončni žarek» je prvi nemški film, ki ga je Pavel Fejos posnel s Frohlichom in svojo ljubljenko Annabello. Fejos, ki polaga na izražanje nemih slik največjo paž-njo, je našel za mimično izražanje Anna-bellinih prizorov čisto novo umetniško metodo. Lporablja namreč svojevrstne zvoke bobnov, ki zamaknejo dovzetno in občutljivo umetnico v neke vr&e tran-sa. iz kate-
rega se Annabella nenadkriljivo umetniško izživlja
Film »Sončni žarek« je Fejoscvo lastno delo. Po prvotnem osnutku bi se naj bil imenoval »Dva čuteča človeka v brezčutnem mestu«. S »Sončnim žarkom« je Fejos ustvaril resnični dunajski film s pristnim lokalnim koloritom. kakor ga sicer pri hollvvvoodskih filmih tako često pogrešamo.
Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan
za 10 000 Din!
Mes(na občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni in dolgoletni občinski svetovalec gospod
Miha Lahovič
poštni poduradnik v pokoju
dne 27. maja 1933 preminul.
Pogreb blagopokojn ega se bo vršil v ponedeljek, dne 29. maja 1933 ob 17. uri na mestnem pokopališču na Po-
brežju.	&
p
Mestna občina mariborska bo ohranila blago pokojnega v trajnem častnem spominu!
Maribor, dne 27. maja 1933.
OGLASI
Frizerko
V»a*»	50 r«r:
u d* -an ■ * naslova »li
«• šifro r>a I Din. (1)
Natakarico
<•4	in prikupi.'i ve ru-
n*im,iii,o k«v«-.;je H« ;iii,'i«) D:u. sprejmem s .,i:n _<-m v boljšo i.n projm>ttwi srosti 7W> na G
m. Nse- ov v oglas, '-k u » J u: r»«. 1 f, i.V>-i
Natakarico
Tiinanjwi. priViz-pridno »n pošteoo, »lirivrof-fln. pof^bna kavci-:« 2im I>n. R>z;n Jnsti-Trbovije.	1 $435-1
Snažno dekle
«Wi»VM>. ki in« k a (ta ti. *!>-*- Vreo': T va!i>'1 s!užl>o k Tna.h-rv druži-ni- NaV<>*v r oddeku ».1 u t ri <.
163S6-:
Sobarico
jo, k *. prejme v *Talfto »» - -h.-- V-tei v L.'uK!j«ni. — F* -mirib- 9 spričevali 'n :o rrui vfro »Spf-tn«« o>	oddelek » Jut ra «
1639=5-1
Organizator
u	družbe. za
prevzem ri»-t lariega t je»ja dwvinj> vreda-o^ti. fe v? o-oti	lfr i <!-
M nitA. Po.|ru4i>r >.Jti*TS« v Va-ihtK-u (»u >l>iJ) Tfi.OOO«.
lollT-1
Uradnico
t	v*.-7,..r« n n. i š č e
•\e&*r»tt-!iiK6:»o podjetj«. — l^-uiot'-. :«>	ffcODud-
b- ufr .•«>. ndueltk J'jtra j>-<1	»jiirtij 1933«.
Frizerka
v	t rra ni r<vin.i 'n
rv.ivfldr« !«i<i>i'aoiji d^, i>: t iiih^ takoj r.-\ dobro r>!<a-M »trio G,uri.n. frii^r. R,iir.ivii.	1G.V>3 1
Prvovrstna
kuharica
^ i»	!« obolelim
r,-a ž'M>j<i.-u kuha a f<iIe-tič fva brana-) išT-f*. PitJm^-t>>'ii;<!bf z Dtfnflčbo, k;e ;«• t.!iy'bnT3'a. t» i>j!a»nl (Hidcif-k >Ju'-fl< pod 5:fro »!»-<!<.	16370-1
Služkinja
,»nvo.»t.ojj)3 kuharica, ki bi irvvrara opravljati tuJi v»<a d-u^ra 5'«yf>odin->ko df'a. ter	1p;« na domačem
'-"tn. z do'or:m« rtoht *!u».t»o t»ri iričAnski d "i z!«- v L}ifW ja m. 1J -.I jnrkra idrava in ttara 25 do 35 let. — Ponudbe na or TB. rKid^lek ».liitra« š-'-f> »Sralrv« f-lnž!« ^a pr;<i7x» in t>os-eri*«. 16379-1
Steparica
ki »n«	Jivat.i ua.nj.ate e»r»-
ri m	nahrbtnik«. dob'
<t:qfbq.	Zirtačiti 1«- v de-Irtv-
n:ci »	Vnšn/nkovi olifti 2.
Za veleseiem
nit-eimietn veV raOTiašaik ta I> jaf-o. Vprašati v Hrfjsti alioi 4. v ponedeljek n torek	1S3SM
d<>W sk r»m rK) ter 3Ur«j-praktik3'i!-tiko. ki t hit-in Irtt-u sam."č*Oj«t> oiKiwl:ra in nMnikira. i^r-t-^o. ['irm v -no 'aH v wciu) »Rapjd«. K oiodvorik« 35. 16465-!
Damska frizerka
;>prr«»ktjia im «amo«itojl>a. %mo*»na trajal« »1 .•iwiu a<-ii« t<-r niaaiiui«. •ii>bii &;eli>o	Na-
takoj	dusjovoru
s p-^r^oi-mt poboji na :m«4<vv: Ki<«ly J<>-in	fri-
z-er. Miitbka Sobot«.
Politirko
k? ma dobre po!itw«t4. *(>rel«ie tako; «to!ar*in<i Criit-nrik Vrhniki. !6>ž7-i
Postrežnico
i^ieTii. Naj^ov v odmiku >Jutra«. "ffHS-l
Prodajalko
nVaj?« moč. po^teino «1 lif-arco. »f>rejmem. Ponudbe !ia o-rattni oddeiek »Jutre« ihmI »M.ajše tiK-č«. 10400-1
Mizar
6—10.000 Din. dobi sta'Tio m f^.t o. Den«r /^ja.nuCen. 1'iMimibe na PublioitJ.«. Zasri?b. I!ie« 9 pod br.	!646o-l
Službe išče
Vva.'*i bt*f<u 50 p«r; Ml daj^n)» Ba,«for»
'» Sifrfl i* 3 Din. (i)
Sluga-elektrik
vsestransko t»u.rjM) in xa-nesljiv, vešč tudi nemščine, s.u-Sbo v Lj^bijara. — Dopise na ogia&M oddelek ».Jutra« r>od značko »S!ne»-elektrik«.	16277-2
Gospodična
k! je d^vTŠiia češko meščansko šolo in je meomki v<t-b pisarniških del. išče kakršnokoli eluibo — najraje k otrokom. Naslov: T. P meran, Sebebor«, pošta Mart,jaaci, Prekrrnirje 16391-2
Natakar
vešč ka\Tame in re^taTra-cije, 26 lot, išče bo. Po potr«bi poioii Midi kavcijo. Pe-nudbe na po-"iružnioo >-Iirra< v Mariboru pod značko >Natakar«.
16433-2
Odvetn. pripravnik
na 7-avr?etl:ii eoo1 e»t,ne sodne prakse, zndo«tivSi vo-«-ki otrve-zno^tJ. doma T df-ž"'e, želj mesta pri no-eventualno odvetniku — prver,Atven>0 na de-že'i. 0'irr«« n« o^ls«« odd elok >.I TI t ra « pod >Vo-tariat 1. VIL 1963«.
16471-2
Mož
M »lar. r-li « !• n i b o oskrbnika. hiJnvia, pašnike ali ahige — sam ali t družino. Zmoien »love<nSči n». srbohrvaščine in nem šč;n«. veeč v ftvi<nore.ja. *adjar«vn. vrt.t»n»tiTB >n
-gozdarstvu. Z<-T1«	v
sro»»r>odiin.»t.vTj. borei. [11 reptišana knbarioa Na ^■iot pove o g1 astni oddelek ».lutra«.	16H23-2
Mlad fant
prost vojaščine, pride« Vn pošten, vajen konj ia vte-g:« dela. išče «!«žb» na ^tajSčini ali na posestva, ?re za- koeijača. oskrbnika ali kaj podobne^«. Naslov r i>jias.nen) oddelku »Ju-Wa«.	16473-2
20 letna gospodična
«če nanieščenje pri boljši Anižini. Veicna otrok, kuhanja hi »ivaoj«. N«-takoi aii iK>7.7ieie. N*a«lov t o^iotnem oddfJ-kn »Jutra«.	164CO-2
Kolarski pomočnik
ve«č t iidf-iavi Mnočk. šče gitižbe r iidelavanjii »portnih dei, gre nudi im vočj* ^o-ipoda Wj» »Ji podjetje kot «amoetoj»o kolar. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	164S1-2
Mizar, pomočnik
išče kskrSnokoM sJiržbo y ogiaanem oddei ko »Jutra«.	16458-2
Dekle
t maio maturo, g<.«>fMviiioj-tečajem, v«ieoo tr-"oviiie m gostilne. 1 vežče kuhanja. 4e4« alu2he najraje na iri&H. Le reone ponudbe pol Šifro »Swoeo oo»teiva, prido« io resna.
16463-2
Damski frizer
'l^lonMrao. prTOTT»»eiD h) verxir»n v vneh de«Iih. tiče »uflbo za takoj. »Charleo«. Trbovlje H.	1640S S
Pekovski pomočnik
Mar 29 I e-t, ki ima tudi svoj obrtmi !i«t. išče sluZ-bo pod najugodnejšimi pojroji. Uotir Fortuna-t, Tržič. Ljubljanska ee«* šfe-v. 12.
Delavec ozfr. siti ga
•ščo me^to. Pol«® 5^00 I>'n kav«io aii 8a 1000 Din onemu, ki msi preskrbi »ta'no mesto. IVnmidbe pod »Slug«« na o^r!asni oddelek »Jutra«. 16490-21
Natakarica
»«četin->a, poštena, t 1^00
Po-TKidbo t«i rtcsfm oddelek »Jutra« pod »20 let«.
*64ft7?
Službo inkasanta
hi»g»j™čarja ali elič.t>o ie-lim. Se>m vaje>n kararni-škiih [kHw, PnloMim kapitala 4O*0 T>m iti kijtiiio« od 10.000 Din. Tremenjsl bi rad niu^bo e 1. julijem. Pomidbe p«d »M<*to« na oglasni oddelek »Jutra«.
16515-2
Trgovsko izobražen
z veliko let praksa [»rosi za kakrww»ko!i »lužho t Ljuhljani ali okolici. Cenj. ppmidTH- na oeasni odde-lek »Jo-tTa« pod »Dela-von«.	16516-2
Fant
!6 lel »tar, poS' enih st a r še», ae žela izučiti za pre-oiznejra mehanika aJi a-v-'Jom-hamka. Gre tndi n« 1 tso oskrbo. Na id^v pove oglasni »ddolek »Jutra«.	1*VW7 44
Natakar, vajenec
irf>št«iih »uaršev, »e žo!t iaučati zo natakarja. Po-mtdbe na o^la-srri oii d f »Jutra« pod »Vajene««.
16&59-44
Zaslužek
Kdor < i i « zaslužka, plača aa vsako besedo 50 par; ia oastor »ji Šifro S Din. — Kdor n o d i zasjutek, pa za raak® beaedo 1 Din, 1* dajanj« naftior« »li »» »vfro pa $ Din. (V)
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pllslranje. montaža brldgestor, pranje ln likanje vezenin, ročno
vezenje, monogranil, strojno vezenje ln pred-
tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/IV.	155-3
Pokončevanje
mrčesa
a dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska lafIV.
154-3
Belo perilo
in nogavice
pridem popravljat, ali vza mero na do«n. Ponudbe na nas.!ov: H. Juran. Zelena jama, Prešernova nI. 26A.
16525-3
Krpanje perila
eiprejmo ua dom Jera.j, Ko-lodToreka »l«a 11, Liti b lij&na.	16675-3
Prehrana
Kdor • a d i prebrano plača z* T«ak« becodo 1 DLn; kdor \ii*> prehrano pa »» besedo 50 pa/; u dajanje iia ilov» ali »ifr® 3 Din, Miroma 5 Din. (14) Trjrovski ojrlan 1 Din
Več gospodov
spretmem na dobro domačo hrano. Hreno\ a ul. 17, dvorliče levo. Trbežnlk.	16590-14
V dosmrtno oskrbo
TOfflem o*eb«> i nekaj gotovine. Ponudbe aa og odd<-lok »Jutra« pod &fro »mitno življenje«. 16562-14
Prodam
Otfla« tnf- značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslova »Ji %» šifro S Din. — Ogla« socialnega značaja TSa ka bosoda 50 par; za dajanj« naslora ali za šifro pa 8 Din. (tii
Otroški voziček
globok, skoraj nov, prodam. Istotam gramo-fon-kovčeg, dobro ohranjen. Zaloška c. 7'I„ Moste.	16577-6
2 žimnici
prodam po ovzki eeril. — Gledališka 7, pritličij.
16521-6
Pisalna miza
in sokolski kroj
»koraj rxyvo, naprodaj na B'ei weie.ovi cesti 18 /H — i* v«.	16M-1-«
Pult
oea S m dolg, rtkoraj nor naprodaj pri »Alko«, Go-»posTetska ces<ta erte^. 13.
16534-6
Pouk
Littteda 1 !>i a; a« dajanje naslon« aii ia Sfro 5 Din. Dijaki, k: iščejo KMtrukoije, pJ»-6a>o T»iiko besede 50 par; za iifr« ali ia dajanje nabora 8 Dim. (4)
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino In klavir poučuje d-iipl. učiteljic«. Kolodvorska ul. 11, pritličje.
16466-4
Italijanščino
francoščino, angleščino in nemščino ooučuje diplomirana in izkušena gotova po n.iekem houorarju. Gre tndi v b;šo. Pavla Kovač. Miklošičeva e. št. 22/111.
16506-4
Nemško
konTerzacijo hi pouk oud: izobražena gospa po 10 Dim za uro. — Poljanska eesta št. 13/n levo.	14992-4
Kupim
Ugla*i trg. »nača-ja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi Mvialn-ega mačaja vsa ka beseda 50 par; ia dajanje na*lov» ali /a šifro pa 3 Din. (7)
Športni voziček
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe r c>-no na naslev: Jio^ar, I^ioov«. pošta Pe fcrovci, Prekmurj«. 16139-7
Stare stole, mizo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »200«.	16641-7
Vsaka beseda 1 Din; m dajanje naelova ali za šifro pa 5 Din. (30)
Kupim posestvo
t ceni do 80.000 Din, ta vlogo Mesene bratw4o«ce
mariborske. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod značko »Na Štajerskem«.
16331-20
Hišo
s Drgosn?kim lokalom, 3
mirom.te od elokitriCn« že !ez.nice prodam za 160.000 Din. G-otovhie potreim-o iOil.OOO Din. Na« lov pove oglasni odde-Iek ».Intra«.
16o03-20
Večjo parcelo
v Stožčah ali St. Vidu kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam v gotovini«.
16586-20
Dvonadstropne hiše
s trgovskimi lokali, na zelo prometnem kraju Ljubljane, naprodaj. — Ponudbe pod »400.000« na ogl. odd. »Jutra«
16604-20
Stavbne parcele
raznih velikosti ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16639-20
Krasen vrt
oriroma stavbno pare«!') v Sp. Šiški (Ale&e-včev* ul.) ugodno prodam, tudi prepišem. — Pojasnila daje Valjav-e«, ietotam. 16633-20
Stanovanje
Vsaka boaeda 1 Din; x» dajanj« ufiova aH »a iifr« p« 6 Dio. (91)
Dvosob. stanovanje
oddam. Stari trg !4/I.
16347-31
Stanovanje
oddam v v»li na PnMah. — Istotam oddam eudi
podstrešno stanovanje
sobe Id kubiaj«. Vprašati na Sv. Petra cesti »t. 45.
16407-21
Stanovanje
d>vo- aH trisobno, « prtM-klinaira oddam « 1. avgn sitom na Giiincab — eesla XHI/4.	16414-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, služkinj, sobo. vrtom io pritiklinami oddam za avgust. Bežigrad, Suvoborska 19. 164'8B-21
Dvosob. stanovanje
komfortno,	oddani takoj.
Poiive M	v gostilni nrl
»FortuBi-c	ob Vodovodni
e«ti.	1®)01-31
Točni mirni stranki
oddam tv» Kodelj^vem poceni sončno sobo, kn.hin.jo, pritiklin«, vrt. Vprašati: Jeglič eva 1 od 11.—.14.
15916-51
Trisob. stanovanje
eončTO>, s kopalnico, komfortno, pHn nov« stavb«, oddam jn!»ja ali avgusta na Tvrševi eevi. Naslov v ogia«n«n oddelku »Jutra«.	16519 21
1 sobno stanovanje
pred«)ba. prltlkline, p>od enim ključem za takoj 350 Din oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
16652-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par. »» dajanj« naslova »li
1» iifr« t Din. f£1-a)
Stanovanje
drveh sob s pritikNumo iščem ra jul^ v Mostah. Ponudbe pod »Točno plačujem« na Ojjiaami oddelek »Jutra«. 16506-21»
Stanovanje
2—Ssoboo, s kor>alnif>o. v centru mest« lupiim al; vzamo« v najem za takoj »li pozneje. Ponudbe na ogla«. odde'ek »Jutra« pod »načlk« »LifU. 16507-3!/«
Stanovanje
d«ro- »W enosoboo, soho in »olnčao, i^čejn za september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 16535-žl/a
Stanovanje
tTi- »li Stiri6olmo iščem bi-inu ceo-tra za september. Ponudbe n«	oddolei
»Jotra« pod »Piačiniik to čen«.	16544-21/«
Držav, upokojenec
išče malo dvosobno stanovanje ali sobe. kabiueta im kuhinje e pritiklinami za dre osebi za juli ali avgust. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Strojevodja«.	16490-?la
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom v mirni enodružinski vili oddam takoj za Din 300.—. — Sredina št. 5 Prule.
16684-32
Stanovanje
divo- do trisobno, čisto, iščem za 1. julij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V centru«.
16499-2!«
Dvosob. stanovanje
iščota s 1. avgustom m'a-da zakonca brez otrok. — Ponudbe n« ogla«, oddelek »Jutra« pod »Beka«.
16623-21'a
Stanovanje
sobe in kuhinje išče orad-ntioa 1 1. avgustom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V me«4.u«.
166S5-31/a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom odd«m etalneimi gos^iodu. Naslov v o-glat-ncra oddeJkc Jutra 16371-23
Prazno zračno sobo
z wo o«krt»o iščem za I os«bi ▼ bližini »v. Ponudbe n« '^»s. oddelek »Jtttra« p*jd »Čie-a so^ka«.
16380-23,a
(lOSDOd
:5če	sKw»>af>o
-oiw> s 15. junijem. Ponudbe n« og-;a«ri oddeiek »Jutra« pod »Pe^izionisr«.
16561-23/«
Sostanovalca
ovent.. s hrano sprejmem v sredini mesta. Naslov pove ogia.-oi oddelek »Jutra«.
16333-23
Pritlično sobo
« posebmiim vbodom 1 dvorišča ;n elektriko oddam « 1. jiioiVm na Sv. Petra cesti št. 81.	16412-23
Sobe išče
Vtaka beseda 50 par: za dajanje nasiova aJi za šifro 3 Din. (33-a)
Sobo odda
VBa.ka beseua 50 par: »a dajanj« naslova ali
z» šifro S Din. (23)
Opremljeno sobo
oddam gnspodu aH gospodični v Jernejcvi ulici 8. pritličje, levo — Ljubljana VII.	16415 23
Hrano
s stanovanjem
4 dni tedensko (daemo 30 Din) b!i*u tramvaja išče bolj-ši obrtnik. De4aj5.no pismeno na »Ilapid«. Kolodvorska 36.	16466-23a
Opremljeno sobo
išče gospa za »:zko rt ".o. Poaudbe aa offlasni oddelek »Jutra« pod »111«.
16l8i)-23a
Solnčno sobo
se pari ran o išče boljša gospodična v okolici Tabora, Smartlnska za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra pod »Stalno 250«. 16578-23a
Glasbila1
Vsaka beeoda 1 D.n:
za dajanj« naslov« ali
Za šifro p» 5 Din. /26)
Kratek klavir
dobro ohranjen, zaradi selitve ugodne prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	16640-26
Priložnostni nakup!
Nov pia nino. s kra.sn:m zvokom t>-oda Dobrajc » Mariboru. Tattenbac.bova 21 1642S ?6
Pianino
dob-o ohranjen instrument kizpim. — Ponudbe rva podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Takojšnje pT-s-č*!o«.	" 16334-36
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikste BO sendorfer. S'«nway. For-»ter, Petrof. H51«l. Stingi >ng.. ki »o ntisooroo najboljši! — Lahka precizna me-hani&a. Prodaja jih 3-kl'ju6DO Is sodni vzvedenec In" b:v?i učit.ei.i Gl. Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
fvogal Beethovnove ulice).
Instrumente Godala
l>a», čolio, violo, troinbo, C-B, vse v dobrem stan.'m proda L. Raker, Zfi{ro-ob Savi.	16129-
Vsaka beseda 1 Din; rc. dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (27)
Nemške ovčarje
7 tednov ve -e. z rodovnikom, krasne ek(=emp'ar.e oddam. Prodam tudi — M e t n a r i č, J>t='-nic-.
15444 -l
Mlad črn pes
o-včar«ke pactne, se je v četrtek zjutraj nekaj z«tekel. Najdi'«'; naj sa proti nagradi odda v Msr'bor» •. i ttiiei 19.	16532-27
Nemškega ovčarja
dvo l&ti stareiga, čistega, dolgodlakega, uvrstnega čuvaja, prodam. Priporočljiv za tovarne. Kunovar, Sv. Križ — Ljubljana.
16615-27
Vsaka beseda 2 Din. ep. Ociianj« naslova aii šifre pa 5 Din. (25)
Katera
gosfkodičiTia, ločenka ali r** vdova, ki bi imela k« k o tr-govimo aH obrat, bi hote'a poročita ne po lastni krivdi očcuega. 45 let star^sa drž. vpokojenca. trgovsko
na»braze*vega, ki je tudi doslej vodil trgovino — naj pošlje naslov s 6liko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Državni upokojene^«
16404-25
Dhffria T>j»»b'j»n« Mestoi pogrebni zavod
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, gospod
Tomo Petrovec
Šolski upravitelj v pokoju in imejitelj reda
sv. Save V. r.
danes, dne 28. t. m., po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 74. letu starosti.
Pogreb bo v torek, dne 30. maja 1933 ob nri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. maja 1933.
Globoko žalujoča soproga — otroci — ia ostali
sorodniki
Urejuje Davorin Kavijea Izdaja e* Konzorcij,»Jutra« Adolt Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dei je odgovoren AJo/ Novak Val v Ljubljani