o
Leto II! ■ Štev. 3 (51)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Qedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD 1.-15. februarja 1976
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
LJ
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izdaja
ZTT
USTANOVLJENO BENEŠKO GLEDALIŠČE
U soboto, 24. januarja 1976 je bilo uradno ustanovljeno pred notarjem v Čedadu društvo «Beneškega gledališča».
V vodstvo društva so stopili ljudje iz različnih krajev Benečije, stari in novi borci za kulturni preporod naših dolin.
Številnim kulturnim društvom, planinskemu društvu in Zvezi emigrantov se sedaj pridružuje tudi društvo «Beneškega gledališča», z istimi nameni: kulturno dvigniti našo deželo, ki je bila preveč časa zanemarjena in zatirana, vzbuditi v naših ljudeh ljubezen do naše zemlje, do jezika in domače slovenske kulture.
Obstajajo društva in pevski zbori, ki gojijo ter razvijajo našo pesem in glasbo; planinsko društvo razvija ljubezen do naravnih lepot naših planin in gora, in spet druga društva, ki se ukvarjajo z našo zgodovinsko preteklostjo, da ustvarjajo z novimi, najrazličnejšimi pobudami ponos naših ljudi na to preteklost, da poživljajo našo staro kulturo z modernimi oprijemi, z novimi ustvarjanji.
Kultura vsakega naroda je raznolika. Nekaterim ljudem so všeč planine in njih naravne lepote, drugim glasba in petje, tretjim literatura, zgodovina i.t.d.
Precej pa jih je takih, ki so ljubitelji dramskih nastopov, gledaliških predstav in gledališkega ustvarjanja sploh. Zato smo, v tem zadnjem obdobju, ko se je začela Beneška Slovenija kulturno razvijati v vseh smereh, občutili potrebo tudi po gledališkem udejstvovanju, po ustvarjanju te vrste kulture. Ustanovili smo tako tudi gledališko
društvo Benečije, dramska skupina pa se je dejansko ustanovila že pred par meseci in je doživela svoj krst na «Dan emigranta» v Teatru «Ristori» v Čedadu s Predanovo komedijo «Beneška oj cel».
Navdušenje, entuziazem je velik, ne samo med tistimi člani, ki so prvi zavihnili rokave in popadli za delo, pač pa tudi med drugimi, posebno mladimi ljudmi. In če obstaja entuziazem, dobra volja, se bodo premostile tudi tiste težave, s katerimi smo se srečali kot diletanti in drugimi, ki bodo brez dvoma še prišle na dan. Sedaj lahko rečemo, da obstajajo dejanske perspektive za razvoj gledališke dejavnosti tudi v Benečiji. Ljude so za to, tako ti-
sti, ki bodo prijeli za delo, kakor tisti, ki nam bodo stali ob strani, nas podpirali s svojo solidarnostjo in s svojo prisotnostjo.
Nehvaležni bi bili, če bi tu ne omenili pozitivne vloge, ki jo je odigralo v Benečiji, s svojimi predstavami, Stalno Slovensko Gledališče v Trstu. To je zaoralo v ledino in zemlja je bila plodna. Stalno Slovensko Gledališče v Trstu je opravilo pri nas svoje pionirsko delo.
Vzbudilo je ljubezen in zanimanje naših ljudi do gledališke umetnosti in predstav, zategadelj je bilo možno ustanoviti dramsko skupino in društvo «Beneškega gledališča», kateremu iz srca želimo srečno in uspešno delo!
Senik. Tipičen beneški motiv (foto: Laura Bergnach)
744 PODPISOV PROFESORIEV IN DIMKOV V VIDMO ZA UVEDBO SLOVENŠČINE NA TRGOVSKEM ZAVODO
Uvedbo poučevanja slovenščine poleg angleščine, nemščine in francoščine na Trgovskem Zavodu « B. Stringher » v Vidmu, je odločno podprlo 744 profesorjev in dijakov te višje srednje šole. Kulturni uspeh akcije je izredno velik in mislimo, da je vsako razlaganje odvečno.
A trije momenti te akcije vidno izstopajo:
prvič: vsi dijaki iz Beneške
OBVESTILO
Upoštevajoč splošno draginjo, je bil naš uredniški odbor prisiljen skleniti na svoji zadnji seji povišanje cene «Novega Matajurja ».
Tako bo odslej stala posamezna številka 150 lit, letna naročnina za Italijo 3000 lit, za evropske države 3500 lit, za prekooceanske države 4000 lit.
Zato niso naročniki dobili v zadnji številki poštne položnice, kakor je bilo napovedano, pač pa jo dobijo v tej številki. Prosimo drage naročnike in bralce, da razumejo ta naš potreben sklep in da poravnajo naročnino za tekoče leto.
Uredništvo
AVVISO
Tenendo conto del rincaro generale, il nostro comitato redazionale è stato costretto a decidere, nella sua ultima seduta, l'aumento del prezzo del « Novi Matajur ».
Così d'ora in poi la singola copia costerà 150 lire; l’abbonamento annuale per l’Italia 3000 lire; per i paesi europei 3500 lire; per i paesi d’oltre oceano 4000 lire.
Per questo motivo gli abbonati non hanno ricevuto nel-ultimo numero il vaglia postale, come era stato annunciato; <o troveranno invece in questo numero.
Preghiamo, quindi, i cari abbonati e lettori, di capire questa nostra necessaria decisione, pregandoli di voler regolare I abbonamento per l’anno in corso.
La redazione
Slovenije, ki se šolajo na zavodu, so z velikim navdušenjem podpisali zahtevo;
drugič: vsi drugi dijaki in profesorji so zahtevo podprli u-prašajoč se, zakaj slovenščine ne poučujejo v mestu kot je Videm, ki ima že toliko stikov na ekonomskem in kulturnem področju s Slovenijo in Jugoslavijo;
tretjič: zahteva je jasen pokazatelj, da med mladimi, bodisi Slovenci, bodisi Furlani, ali drugimi ni nikakršne mrž-nje, prav nasprotno: uveljavilo se je vzdušje sožitja in zaupanja, ki se je zdelo nedosegljivo še pred 10. ali 5. leti.
To je stvarnost, ki bi morala biti jasno pred očmi vsem v videmski pokrajini in v celi deželi.
Zdaj pa naivno vprašanje: mogoče, da dijaki, ki prihajajo iz Benečije, ali ki živijo v Vidmu, a so po poreklu Benečani, podpišejo v Vidmu zahtevo po poučevanju slovenščine, govorijo v razredu po slovensko, so ponosni (v ogromni večini), da poznajo naš jezik (in lepa, da jih njihovi vrstniki in sošolci še občudujejo, ker ga poznajo), a da isti fantje nimajo dovolj poguma za podobno zahtevo na srednji šoli v S. Lenartu ali Špetru v Benečiji? Vsi ljudjesoskoraj misli, da obstaja v Benečiji še neke vrste podtalna asimilacij-
744 firme di professori e si lievi per io sloveno a scuoia a Udine
Al Presidente del Consiglio di Istituto dell’I.P.S. per il Commercio ”B. STRINGHER” di Udine
ska politika in praksa od zgoraj .. .
Zdaj je zahteva za uvedbo slovenščine pri predsedniku zavodskega sveta in jo bodo poslali v Rim. Nekaj utemeljenih upov je, da bodo zahtevo sprejeli.
REGIONE
80 MILIONI PER I CENTRI ARCHITETTONICI
Abbiamo notizia che la Regione Friuli-Venezia Giulia ha disposto un finanziamento di 80 milioni per programmi di restauro dei centri abitati caratteristici, di alto valore ambientale ed architettonico dal punto di vista dell'arte spontanea. Ci sembra il caso di segnalare alla Comunità Montana nelle Valli del Natisone il provvedimento, perchè disponga la richiesta per ottenere almeno il finanziamento di un rilievo del patrimonio ambientale - urbanistico.
I centri abitati delle Valli — infatti — hanno elementi architettonici di straordinaria or ganicità e bellezza, che meritano un'opera di salvaguardia degli enti preposti, come patrimonio originale della comunità.
I sottoscritti docenti e a-lunni dell’Istituto, data la presenza di una certa percentuale di frequentanti di e-spressione dialettale slovena, considerato il nuovo clima instauratosi fra i due paesi vicini e l’incremento degli scambi sul piano economico
La presente richiesta è stata firmata complessivamente da 744 allievi e professori dell'Istituto professionale per il Commercio «B. Stringher» di Udine. E’ inutile sottolineare l’importanza di impegno civile e democratico che una tale massa di firme esprime: le cifre si commentano da sole e non staremo a spiegare che cosa significhino.
Tuttavia, tre cose vanno dette subito e in modo molto chiaro:
1) Tutti gli alunni provenienti dalle Valli del Natisone e dalle altre zone d’espressione slovena hanno firmato con esplicita soddisfazione e reale entusiasmo la richiesta;
2) Tutti gli altri allievi ed i professori hanno firmato con favore e interesse la richiesta, chiedendosi, coloro che vengono da altre regioni o città, come mai la lingua slovena non venga ancora insegnata in una città come Udine, legata in maniera tanto stretta, da ogni punto di vista, alla vita economica ma anche culturale della vicina Slovenia;
3) La raccolta delle firme ha dimostrato, infine, che tra
e culturale che ne sarà la logica conseguenza,
chiedono l’istituzione di una cattedra di lingua slovena, accanto a quelle già esistenti di lingue straniere.
Seguono firme.
gli alunni, sia italiani che sloveni, c’è ormai una reciproca fiducia e comprensione che vent’anni o anche dieci anni fa non sarebbe stata neanche ipotizzabile.
Questi sono fatti molto importanti sul piano umano e politico che dovrebbero far meditare. Ci chiediamo a questo punto: come mai studenti delle Valli del Natisone e della Slavia Veneta in genere, firmano a Udine una richiesta per lo studio della lingua slovena, parlano lo sloveno in classe, vengono invidiati dai loro compagni perchè conoscono una lingua che loro non sanno e di cui riconoscono la grande importanza pratica, mentre a S. Pietro o a S. Leonardo una simile richiesta non avrebbero avuto mai il coraggio di firmarla? Viene quasi il sospetto che, nella Slavia, ci sia qualche forma impalpabile di assimilazione...
La richiesta è stata presentata al Consiglio d’istituto che la inoltrerà al Ministero della Pubblica Istruzione con buone prospettive che venga approvata.
Sped. in abb. post. Il gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 Lit. finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
mm
VIAGGIO ATTRAVERSO LE MINORANZE
Plaz na cesti Sovodnje - Čeplešišče - Mašera
Smo že pisali o plazu, ki se je že vič ku pred mjescem dni napravu na panoramski cjesti Sovodnje - čeplešišče -Mašera - Matajur. Nič njeso zalegli interešamenti od šin-daka, sekretarja, deželnega konselirja Specogna, provincialnega konselirja Petričiča, da bi odstranili plaz in odpar-li cjesto, da bi tako rešili iz izolacije zainteresirane vasi. Ljudje so čakali in čakali. Po-tle se je napunu žaki potar-pežljivosti.
«Če oblasti spijejo, se muo-ramo zbuditi mi!» so jali ljudje iz Čeplešišč, parjeli za malandrine in lopate in šli sami na djelo.
In glej, oblasti so se zbudile! U torak 3. februarja, kadar so zvjedele, da so mladinci na djelu ob plazu, sta paršla do njih dva velika funkcionarja: kapitanih od karabi-nirjeu in drugi velik funkcionar - se ne vje ali od Kvesture ali Prefekture. Prosila sta prostovoljne delavce, naj ustavijo djelo in jim garantirala, da bojo začeli odstranjevati plaz u pandjejak 9. februarja.
Iniciativa čepljeških puobu in moži še enkrat dokazuje, da se zganejo oblasti, če se prej zganejo ljudje!
BENECANSK! KULTURNI DNEVI 1975 - 76
Conferenza del prof. Livio Poidini
II ciclo di conferènze sulla Slavia Italiana, organizzato dal centro «Nediša» è dedicato quest’anno al tema: « L’uomo e l'ambiente », sta riscuotendo un interesse sempre crescente. Il 19 dicembre 1975, nella sala dell’albergo « Belvedere » di S. Pietro al Natisone, il dott. prof. Livio Poidini, ordinario di Botanica all’università di Trieste, ha parlato sul tema: « Le risorse ambientali della Slavia Italiana ».
L’oratore ha iniziato ricordando che sull’argomento esiste una insignificante letteratura, appena una paginetta di bibliografia di scarso interesse, che si riferisce soprattutto al periodo 1810-1905, segno questo della emarginazione in cui è stata lasciata la Slavia Italiana. Le nostre Valli godono di un clima molto favorevole; detengono il secondo posto in Europa in quanto a piovosità, il terreno possiede una notevole ricettività idrica e gode di una notevole radiazione solare. Queste condizioni climatiche favoriscono la crescita di una vegetazione lussureggiante e lo slogan pubblicitario che invita i turisti a trascorrere le vacanze nel « verde e nella pace delle nostre Valli », è indovinato ed efficace.
Il prof. Poidini, dopo aver ricordato lo spopolamento della montagna in genere, ha parlato del pericolo che corre l’ambiente senza la presenza attiva ed operosa dell’uomo e ha dedicato la parte centrale della conferenza a sfatare il mito secondo il quale la terra è avara, non produce e pertanto non vai la pena rimanere e lavorare nei paesi di montagna. L’oratore, che conosce molto bene le Valli e le esperienze che si conducono in zone simili alle nostre, quali il Trentino-Alto Adige o la Valle di Aosta, ha affermato che cer-
te culture potrebbero dare, in loco, dei buoni risultati; ha accennato alla cultura del castagno da marrone e del legno tecnologicamente molto pregiato a fondo valle (il frassino maggiore, gli olmi e gli aceri). Per la frutticultura ci sono le condizioni o-biettive buone, dopo aver scelto le qualità adatte del melo, del pero, delle susine e delle pesche; a questo proposito sarebbe auspicabile che la comunità montana delle Valli del Natisone assumesse un agronomo e un cartografo. Non dimentichiamo inoltre l’importanza della fienagione, delle aziende silvo-forestali nelle zone marginali e abbandonate, T allestimento di vivai forestali per la produzione delle latifoglie che non si trovano sul mercato, gli allevamenti bradi e semi-bradi, la coltivazione di cereali minori (avena, orzo, grano saraceno), l'apicultura. Tutte queste attività potrebbero costituire una integrazione economica notevole e redditizia. Tutte le fascie del territorio delle Valli, fi-
no ai 1.600 m. possono essere produttive, solo l'attività turistica, come è stata impostata ad es. sul Matajur, porta notevoli danni e insignificanti vantaggi alle popolazioni locali. Finora, ha sottolineato il prof. Poidini, è stata fatta una politica a favore della pianura e contro la montagna. L’ambiente produce, è l’uomo che ha fatto delle politiche sbagliate.
Concludendo, l’oratore ha lanciato un appello ai contadini perchè non vendano con troppa facilità i terreni in quanto il suolo è l’unico bene non riproducibile e può rivelarsi prezioso soprattutto in occasione delle crisi e-conomiche.
La conferenza ha messo in luce lo stato di abbandono in cui versa la Slavia Italiana, ma nello stesso tempo ha dato delle indicazioni concrete per una ripresa economica, favorita dalla comunità montana, che freni in qualche modo lo sradicamento forzato della nostra popolazione dalle Valli.
B.
Pogreb Marja Blazutiča - Mojaca v Belgiji - Puno ljudi in puno rož, med drugimi sta bila kranjcelna od sekcije beneških emigrantov v Taminesu in centralne Zveze v Italiji.
La minoranza albanese d’Italia
A H T E N
Nezadostni in slabi učni prostori v otroškem vrtcu
Ljudje ahtenskega komuna, posebno pa matere predšolskih otrok, se že več časa pritožujejo, ker je otroški vrtec (asilo infantile) premajhen, pretesen za toliko otrok, ki ga obiskujejo, in povrhu tega niti ne odgovarja vsem potrebam, ki bi jih moral uživati vsak predšolski otrok, ki živi večji del dneva izven domačega okolja.
Vse te prostore bi bilo namreč nujno potreno temeljito preurediti, jih razširiti, če že ni na razpolago dovolj denarja za zidanje novega otroškega vrtca.
Pred nedavnim so o tem problemu razpravljali na ko-munu, kamor so prišli na sejo tudi komunski odborniki in tudi deželni odbornik za šolstvo Mizzau, da so skupaj prerešetali to pereče vprašanje.
Iz zaključka debate je bilo razvidno, da bi ahtenski Komun najraje zgradil novo hišo, novo poslopje, za te najmlajše učenčke, ker je sedanja šola stara, v vsem pomanjkljiva, in tudi zato, ker so se pred nedavnim po-
godili s podjetjem Patriarca, ki je na ahtenskem teritoriju postavilo novo fabri-ko za predelavo lesa, ki je že v razvojni fazi. Ta lesna industrija, njen sedež je v Tržizmu, namerava s svojimi sredstvi favorizirati razširitev lokalov «materine šole» in «asilo nido» na tem področju, saj se je v zadnjih letih semkaj priselilo precej družin, ki imajo, oziroma, ki ne vedo kam poslati svoje otroke v varstvo čez dan, ko sta mati in oče zaposlena.
Deželni odbornik Mizzau je ob koncu svojega govora dejal, da bo zelo težko uresničiti želje staršev, da bi zgradili nov otroški vrtec, in «asilo nido», pač pa, da so dane vse možnosti, da bo dala dežela sredstva, v kolikor jih ima na razpolago, za razširitev in modernizazijo že obstoječih lokalov.
«Aspetta cavallo che l’erba cresca» pravi italijanski pregovor, naši malčki bodo postali med tem časom morda že možje, ko bodo zgradili za njihove vnuke (nipoti) moderno urejen otroški vrtec.
mero di riviste, alcune delle quali di buon e anche ottimo livello. Ne ricordiamo soltanto due: ZJARRI (il Fuoco) che si pubblica a S. Demetrio Corone in Calabria e LAJMTARI I ARBRESHVET (Il Corriere degli Albanesi) che si pubblica a Piana degli Albanesi presso Palermo a cura del Centro Regionale per le Tradizioni Albanesi di Piana degli Albanesi e viene spedito a tutte le comunità albanesi in Italia.
Sono riviste bilingui, piuttosto combattive, in cui vengono trattati problemi delle varie comunità; viene curato molto il tentativo di essere un veicolo di incontro tra le varie comunità sparse, come abbiamo detto, su un'area molto vasta e vengono trattati problemi di lessico e di grammatica albanese, oltreallapre-sentazione di opere in lingua albanese prodotte in Italia ed in Albania.
Per concludere anche «Il Giornale di Calabria», un quotidiano di ispirazione socialista che si stampa a Cosenza, tratta spesso, in maniera molto positiva, il problema della minoranza albanese o Ar-bresh, come la chiama sempre il giornale, cioè con il nome con cui gli Albanesi d’Italia chiamano se stessi.
Marino Vertovec
KADAR SPIJEJO OBLASTI, SE ZBUDE LJUDJE
m.
La data diciamo così «ufficiale» del primo arrivo di Albanesi in Italia è il 1448, quando il condottiero albanese Demetrio Reres, con un forte gruppo di suoi compatrioti, fu chiamato dal Re di Napoli, Alfonso I D'Aragona, nell’Italia meridionale per reprimere alcune rivolte contadine.
Altri gruppi invece, arrivarono prima o dopo tale data, ma principalmente in seguito all’invasione turca della loro terra e fino all'anno 1774, anno in cui fu fondato il più recente insediamento albanese in Italia e cioè a Villa Badessa nel comune di Rosciano in Provincia di Pescara. Quindi è plurisecolare il rapporto tra gli Albanesi d’Italia ed i loro compaesani di lingua italiana, ma anche tra questi cittadini italiani di nazionalità albanese ed i loro cugini della terra d’origine. Interessante e per certi versi singolare è il rapporto, infatti, tra gli Albanesi d’Italia e la loro cultura, e l'evolversi in senso culturale del paese oltre lo Jonio.
Il primo libro a stampa in lingua albanese è stampato a Venezia nel 1552 e nel 1592, esce la traduzione in albanese di un catechismo ad uso degli Albanesi d'Italia, opera di Lekè Matranga, nato a Piana degli Albanesi, praticamente alla periferia di Palermo, che contiene, tra l'altro, il primo esempio di poesia colta della letteratura albanese. Tutto ciò, mentre la madrepatria non può produrre culturalmente nulla, schiacciata dalla presenza ottomana.
Tuttavia, nonostante questo non indifferente impegno culturale e civile, gli Albanesi non riescono a stabilirsi completamente, nè in alcuna regione, nè in parti estese di regioni italiane, ma rimasero e tali sono ancora, isole linguistiche circondate sempre da popolazioni di espressione
linguistica italiana. E’ interessante osservare comunque come queste comunità convivano in forma abbastanza armoniosa con gli altri abitanti e come continuino, ancor oggi, a parlare esclusivamente nella loro lingua, dai vecchi ai bambini di età prescolare.
Certo, come le altre due minoranze di cui parliamo in questa serie di articoli, la greca e la croata, anche quella albanese non è tutelata. Non ha nè scuole, nè insegne bilingui, nè trasmissioni radio, (era stata chiesta una trasmissione di 5 minuti al mese da Radio Cosenza, ma è stata respinta).
Pure i toponimi e i cognomi sono italianizzati, fonetica-mente e morfologicamente; però tutti, giovani e anziani, se intervistati, dichiarano semplicemente di essere albanesi e sottolineano il fatto che il loro cognome è albanese. Dei tanti toponimi, ne ricorderemo soltanto uno, significativo, in Calabria, sul Tirreno: Gizzeria, che in albanese significa «parlano in lingua albanese».
Come abbiamo già accennato all'inizio, c’è una grande dispersione della minoranza
albanese che ha una consistenza di circa centomila persone, forse di più, non di meno. Gli Albanesi sono presenti per la maggior parte in Calabria, nelle province di Catanzaro e Cosenza con 26 comuni complessivamente, molti dei quali conservano l’attributo albanese, come ad esempio San Giorgio Albanese, Spezzano Albanese, Falconara Albanese. Pure presenti, in minor numero, in Abruzzo, in Basilicata, in Campania, nel Molise, in Puglia ed in Sicilia.
Come per quasi tutte le minoranze, anche qui siamo in presenza di parlanti di espressione dialettale della lingua albanese, per mancanza di scuole, libri, e stretti o perlomeno frequenti contatti con la terra d’origine e la sua vita culturale. A questo riguardo però è interessante notare come le varietà dialettali parlate dagli Albanesi d’Italia siano molto vicine alla varietà scelta in Albania quale lingua ufficiale. Tuttavia questo materiale lessicale e questa cultura non sono nè tutelate nè riconosciute.
La minoranza albanese non possiede alcun quotidiano nè settimanale, ma un certo nu-
Folkloma skupina «Zjarri» (Ogenj) iz S. Demetrija Corone v Kalabriji
NOVICE IZ REZIJE
NEME
Šole našega komuna hočejo pripadati okrožju Tolmeč
V zadnjih dneh komaj minulega leta so se nekateri komuni postavili proti za e-notno šolsko okrožje, kar je seveda v nasprotju z deželnim predlogom. Zaradi tega so se ustvarile težke pozicije, ker so se nekateri izrekli za avtonomno šolsko o-krožje, ki po teritorialni ju-risdikciji komunov Hribovske skupnosti Železnega Kanala, Kanalske doline in drugih gravitirajo na huminsko okrožje (Gemona). Rezija se je na primer, predvsem iz geografskega vidika, izrekla za šolsko okrožje št. 1, s sedežem v Tolmeču, kot je bilo to že v načrtih elaboratov deželnega odborništva za šolstvo in kulturne dejavnosti.
Ta rešitev se nam zdi, da povsem odgovarja potrebam in interesom učencev rezijanskega komuna, in to ne samo zaradi udobnosti, da pridejo do tega sedeža bolj prilično zaradi boljših prometnih vezi, ampak tudi zato, ker ima Tolmeč več perspektiv za nadaljnji kulturni razvoj.
In prav zato se je rezijanski komun, ko je pretehtal vse predloge, odločil, da bodo šole na področju Rezije pripadale k šolskemu okrožju Tolmeč.
Nujno potrebno obnoviti nekdanje planinske pašnike in staje na pobočju Kanina
Pred nedavnim je prišel v Rezijo deželni funkcionar za kmetijstvo Matiz, da je šel skupno z županom in komunskim tehnikom Brisi-ghelijem na pobočje Kanina, kjer so nekdaj obstojale pastirske staje (kazere), ker se dežela zavzema za pospeševanje živinoreje tega področja.
Za prebivalce rezijanske doline je bila živinoreja vedno glavni vir, če že ne edini vir dohodkov. Njivice so namreč tam zelo skope, revne, a pašniki so sočni, kot malokje drugje, saj so planinski. Na teh «planinah» — imenujejo pašnike tudi s tem imenom — so še do nedavnega pasli govejo živino in tudi ovce od pomladi do jeseni. Tam so bile tudi staje, da so mogle živeti v poletnem času nekatere družine ali posamezniki, ki so pasli in tudi lahko predelovali mleko v mlečne izdelke. To je bilo zares prvovrstno planinsko maslo in tudi sir in skuta so imeli svoj poseben okus po «malghi», ker so bili izdelani na licu mesta.
Zob časa pa je seveda neusmiljen. Planinske staje so začele propadati, bodisi zaradi plazov, vetra in tudi, ker jih ni nihče popravljal zaradi pomanjkanja delovne sile in sredstev. Tako je polagoma prenehalo planšarstvo na pobočju Kanina, ki je bilo najbolj dobička-nosno. živinorejci so počasi opustili rejo in pašo v planinah zaradi že zgoraj opisanih razlogov. Pa tudi v dolini rede vedno manj živine, kajti tisti sočni pašniki so visoko ležeči in prenašanje sena v dolino je težko delo.
Z dobro voljo živinorejcev, kolikor jih je še, in s pomočjo dežele, pa se bodo inorda pašniki in hlevi na
kaninski planini kmalu obnovili. Načrti so dobri in vsestranske obljube tudi, treba bo imeti le malo več dobre volje s strani vseh in vztrajati pri vsem, kar je bilo te dni zasnovanega.
Če se bodo izpolnili vsi ti načrti, bo dolina Rezija zopet zaslovela po izredno okusnih, pristnih mlečnih proizvodih, ki ne bo samo «plus» za domačo ekonomijo, ampak tudi za razvoj turizma, posebno nedeljskega. Pomislimo, koliko ljudi prihaja prav ob nedeljah pod Kanin in kako z velikim veseljem bi izletniki pokazali svojim otrokom kravice z zvončkom in ovce, ki se prosto pasejo in jim obrazložili ob tej priliki kako koristne so te domače živali, ki jih poznajo le iz šolskih knjig in raznih enciklopedij, in kako dobri so maslo, sir, «batuda», polenta in druge specialitete, ki jih znajo pripraviti Rezijani pod Kaninom.
Umrl je Marcellino Pielich iz Stolbice
Zelo nas je prizadela žalostna novica, da je obupal nad življenjem komaj 45-letni Marcellino Pielich. že nekaj časa je bil živčno izčrpan, a nihče ni mogel vedeti, da ga bo prav to pognalo v obupni korak.
Rajnki Marcellino je bil zelo poznan po vsej rezijanski dolini, ker je bil komunski konsilir in nekaj časa tudi župan. Poleg tega je imel tudi malo oštarijo v Stolbici.
Kadar mu je dopuščal čas, je rad sedel skupaj s svojimi klienti za mizo in prebiral «Novi Matajur», na katerega je bil vseskozi naročen. Dostim vaščanom je bil tudi dober svetovalec pri vsakdanjem delu in drugih primerih in zato je zapustil z velikim presenečenjem in žalostjo dosti domačinov. O-hranili ga bomo v svetlem spminu!
Sorodnikom prerano umrlega Marcellina izrekamo naše najgloblje sožalje.
FOJDA
Ljudske napovedi za februar
Če februarja mačka na soncu leži, v marcu spet rada k peči pribeži!
Če na svečnico sneži, to se pomlad že glasi!
Če koncem februarja veter brije,
dobre letine up zasije
Sveti Valentin ima ključe od korenin!
Po svetem Matiju ne gre lisjak čez led domov! Februar stegne dan!
Pesem iz festivala beneških pesmi na Ljesah
(Prevedel prof. Augusto Lauretig)
Besede, muzika, poje: Checco
štupienjo za štupienjo Gor po dugi pot Ostane z ad za mano Moja hiša.
Štupienjo za štupienjo Oku mene pogledam In videm mojo zemjo Se zgubija mjerno.
Drevje se zdi Ljetajo prout mene Potle ih videm majhane Se zgubjaio.
O zemja, o vas, o bratje, Pustim vas, an lohni Vič na bom videu Muoram iti za ušafat Ki malega vič.
Štupienjo za štupienjo Napri hodim še Sonce vesoko sieje Zdi pozdravjat.
Perja sada šumijo Bi tjele rade povjedat Pridi preča pariatea Tl e med nas.
Se uarnem, lepa vas Se uarnem hribi zeleni Bom pošlušu še šum Od uode, ki se stjeka Med travo an robieh Od moje vasi.
Passo dopo passo su per la lunga strada la mia casetta dietro a me rimane.
Passo dopo passo volgo lo sguardo in giro e vedo la mia terra lentamente svenire.
Gli alberi sembrano corrermi incontro poi li vedo farsi piccoli e scomparire.
0 terra, o paese, o amici miei, vi lascio, e forse mai più vi rivedrò: devo partire per trovare qualche soldo in più.
Passo dopo passo vado avanti; il sole già alto in cielo mi fa cenni di saluto.
Le foglie tremolanti trepide vorrebbero dirmi;
— Torna presto amico qui in mezzo a noi —
— Ritornerò mio bel paese, ritornerò prati verdi, ascolterò ancora il mormorio dell'acqua che goccia tra
l’erba
e i sassi del mio paese.
Sedež Patronata I.N.A.C. v Čedadu
Štirideset kilometrov «maratone» preko pedemontane
V nedeljo, dne 11. januar-rja, se je vršila velika «maratona», ki jo je organizirala skupina prijateljev bara «Al telefono» v Fojdi. Za ta tek se jih je prijavilo 40, a na lice mesta jih je prispelo le 13.
Maratonisti so odšli že ob 6. uri zjutraj in tekli skozi doline in strmine petih komunov: Fojde, Ahtna, Tipa-ne, Podbonesca in Tavorja-ne. Potrebno je bilo namreč premagati vrhove Krnica, Januar, špik, Kaludranca in Sv. Lovrenc. Posebno težaven je bil seveda prehod Sv. Lovrenca, kjer je bila megla naj gostejša in tam jih je zaradi tega tudi dosti zaostalo. Kljub mrazu in megli pa jih je prišlo v Fojdo okoli 18. ure kar 13, kjer so jih z velikim veseljem pričakali prijatelji in jih pogostili s toplimi jedačami in pijačami.
OLTRE	600	PRATICHE
Dl CIVIDALE	NEL
Il patronato I.N.A.C. - Ufficio Zona di Cividale, Via IX Aposto, 8 ha presentato la sua assistenza nel’75 a quanti, Coltivatori e pensionati, emigranti, ex-minatori, altri lavoratori, si sono rivolti per conoscere ed ottenere le prestazioni a carico dell’I.N.P.S., I.N.A.I.L., ed altri Istituti Mutualistici Italiani ed Esteri.
Le pratiche sono state 633, così suddivise:
V Črneji našli bombo
Misiimo, da ni nikoli odveč, če opozarjamo starše, naj naroče svojim otrokom, da se ne dotikajo razstreliva, bomb ali pušk, če jih slučajno kje najdejo skrite. Vsi vemo, da lahko pride z neprevidnim ravnanjem takega materiala do hudih in tudi smrtnih nesreč.
Lucija Picogna je pred kratkim našla pod nekim grmom bombo tipa ananas, ki je o najdbi takoj obvestila karabinjerje, da so jo odnesli. Ugotovljeno je bilo, da je bila ta bomba verjetno tam skrita ves povojni čas, to je 30 let, in je bila zelo dobro ohranjena. Če bi jo na primer našli otroci in jo začeli razdirati ali tolči po njej, kar radi delajo, bi prav gotovo kakšnega ranila, če že ne ubila.
Rendite per Malattia professionale	Estero	48
Rendite per Malattia professionale	Italia	2
Infortunio agricolo	»	1
Pensione di invalidità	»	30
Pensione di Vecchiaia	»	9
Pensione di Riversibilità	»	5
Assegni funerari	»	4
Versamenti Volontari	»	2
Cancellazioni	»	3
Assegni familiari	»	7
Assistenze mutualistiche	»	53
Pratiche varie con assistenza diretta	» totale	469 633
BENEŠKI KOLENDAR ZA LJETO 1976
Parve dni januarja je izšu Beneški Kolendar za ljeto 1976, tiskan u «Arti grafiche friulane» u Vidmu.
Kolendar je pisan u našem dialektu. Usebuje puno pregovorov, nasvetov in kratke vice (bar-zelette), zatuo so naši ljudje takuo radi segli po njem.
še nekaj se jih lahko dobi na društvu «Ivan Trinko» in na naši redakciji u Čedadu.
PiSE P ET AR AVATA JURAC
m.
Usi tisti, ki poslušajo radio, gledajo televižjon in berejo časopise (giornale), so zvjedeli za velik škandal, ki je ratu z amerikanskimi dolarji, s katerimi so bli pla-čjani nekateri italijanski partiti za boj pruoti komunistom.
Po televižjonu, radiu in časopisih smo zvjedali, da je CIA — Amerikanska š pi jonska organizacija — zapravla 75 milijonu dolarjev ( kar znaša u naši valuti parbližno 53 milijard lir), da bi zaustavila napredovanje komunistov v Italiji. Ta denar je biu plačjan italijanskim, takuo-imenovanim «demokratičnim partitam». Petinsedemdeset milijonov dolarjev ali 53 milijarde lir ni malo: ta denar je paršu u Italijo, ponucan, zapravjen je biu u Italiji. Od njega so živjele butige, oštarije, ristoranti, bari in ljudje.
Pomislite no malo, ves ta denar je paršu u Italijo, da bi zaustavili napredovanje
komunistov in če bi ne bilo «nevarnosti komunizma?» Če bi ne bilo komunistov? Al bi biu paršu u Italijo ta denar? So ljudje, ki pravijo, da ne. Drugi pa pravijo, da so Italijani takuo prebrisani, takuo modri, da če ni bilo obstajalo komunistov, bi bli iznajdli (inventai) komunistično nevarnost, samuo da bi bli lahko muzli dolarje od Amerike.
Takuo mi je povjedu an naš kumet, kadar sem ga u-prašu, kateri ljudje so nar-buj modri na svjete. Jau mi je, da so Italijani, posebno tisti, ki živijo u Rimu.
«Oni muzej o naše krave, čeglih so deleč taužent kilometru in se par tem muzenju ne umažejo rok. Če pa znajo muzti krave na razdaljo 1000 kilometru, brez da bi si umazali rok, bi znali inventati tudi komunistično nevarnost, da bi muzli dolarje od Amerike.
Oni so modri, norac je tisti, ki jih daje!
Če smo že par tistih 75 milijonih dolarjev, al se lahko uprašamo, če je njeki paršlo tudi u našo Benečijo, za boj proti komunizmu — ali za boj proti «slovenski nevarnosti». če niso znali izkoristiti, če niso znali šfrutati tele parložnosti slovenski nasprotniki, razni «comitati» in drugi, so zamudili rjes veliko parložnost!
« Al so jo zamudili? Ne bi jau!
Zavojo «slovenske nevarnosti» so muzli Rim in Ameriko, zak so dokazovali slovensko nevarnost kot komunistično nevarnost. In če nas ne bi bilo, bi nam bili zamerili - ker bi ne bili mogli muzti - in ker so požeruhi, nagud-ni, bi nas bli iznajdli (inventai).
Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac
t'	S?'-',	-'t
~v	-	SŠS	-	'	S&jl	Ì.
KAJ SE JE ZGODILO PO
GRMEK
Na prvem vokalnem koncertu oktetov 17. januarja u Krminu nastopil tudi oktet
«Rečan»
Kulturni krožek Briške mladine Plešivo-Krmin je or-ganiziru u soboto 17. januarja u Krminu prvi vokalni koncert oktetov.
Nastopilo je šest oktetov: «Brda» - Plešivo-Krmin -«Chiopris», «Prijatelji» iz Dobrovega, «Rečan» iz Ljes, «Briški oktet» iz Dobrovega in «Amis dal Friul» iz Krmi-na.
Oktet «Rečan» je zapjeu 3 pjesmi: «Nadiška fara», narodna, «Stopimo na dan» -Ubalda Vrabca, «Pijancev je puno na svet», narodna.
SEUCE
U parvi letošnji številki Novega Matajurja smo napisali žalostno novico, da je umaru na zadnji dan starega ljeta Zabrieszach Faustin-Balenciju- star 58. ljet.
Družina nam je pošjala fotografijo njih dragega Faustina. Publiciramo jo u spomin usem tistim, ki so ga poznali, spoštovali in ljubili.
Umaru je Vizi Ipavic - Karlu
Se ni pošušiu še grob rajnkega Faustina Balencijo-vega, ko se je spet žalostno oglasu zvon u turnu farne cjerkve na Ljesah. U četar-tak 22. januarja je umaru u čedadskem špitalu Vizi Ipavic - Karlu - star 71 ljet. Njega pogreb je biu na Ljesah u pebak 23. januarja.
Družini izrekamo naše globoko sožalje.
DREKA
GORJELO JE U DREŠKIH BRDIH
Pred kratkem se je uneu u dreških Brdih velik požar. Zgorjelo je puno senožet in še dobro, da ni bluo puno kopi sena kot učasih, ker ljudje na sječejo vič, zatuo pa je suha in velika trava še buj zvestuo gorjela. Iz cje-ste, ki pelje iz Čedada po re-čanski dolini, se vidi u dreških Brdih velik, črn blek, to
4. konferenca benečanskih kulturnih dnevov. Del poslušalcev
je trava na senožetih, ki je pogorjela.
Nič se ne v je, kakuo je paršlo do tega ognja. Trjeba se bo varvat, posebno u suhih mjescih, da ne bo paršlo do požarov, ki bi lahko na-pravli veliko škodo, posebno, kjer so senožeta pogozdili.
ŠPJETAR
AL BO PETROLEJ U
NOKULAH OB NEDIŽI?
U Novem Matajurju smo pisali že lansko ljeto, da se zdi tehnikam, da bi morala biti petrolej in metan globoko pod zemjo, u Nokulah ob Nadiži. Napravli so use potrebne infrastrukture za var-tanje in investirali zatuo že puno denarja.
U soboto 24. januarja zjutraj je bluo use parpravjeno in začeli so vartati. Vartanje gre počasi, ker so nalet j eli na tard teren. Pravijo, da če bo šlo use lepuo, bojo zvar-tali do 50 metrov na dan.
Firma, ki je začela raziskovanje (Società Adriatica ricerche minerarie) iz Trsta, ima tajšne parprave, da lahko s svedrom zvarta do 2000 metrov globoko, če bo šlo use gladko, bi morali kmalu zvjedet, kaj se skriva pod tla-mi.
Za vartanje in raziskovanje vlada veliko zanimanje. Na licu mjesta je zmjeraj puno radovednežev iz naših dolin, pa tudi iz Furlanije.
Če bomo imjeli petrolej in metan, bo to spremenilo lice naših dolin.
Adni se troštajo tega, drugi pa se bojijo, da bo gas dje-lu škodo raznim kolturam in ambientu. Mi pa mislimo, da če bo interes večji od škode za naše doline, se splačja imjeti petrolej in metan. Škoda bo morala biti pla-čjana.
Na usako vižo, skrivnost je še pod zemjo. Troštamo se, da se nam bo odkrila dobra novica.
AŽLA
Končno postrajajo cjesto, kjer se je biu nardiu plaz
Po večkratnem pisanju Novega Matajurja, protestov vaščanov u Ažli, naših provincialnih konselirjev in usjeh zainteresiranih ljudi, so odgovorne oblasti končno dobile potrjeban denar za postrojitev cjeste, ki je zaparta zavoj o plazu že nad 7 mjescu.
BENEČANSKI KULTURNI DNEVI - 4. KONFERENCA
U petak, 23. janurja je bla u Špjetru, u «Belvedere», četarta konferenca «Benečanskih kulturnih dnevov», ki jih organizira študijski center «Nediža». Tudi na če-tarto konferenco je paršlo puno ljudi, posebno te mladih.
Predaval je ing. dr. Dušan Ogrin, prof. na Biotehnični fakulteti ljubljanske univerze. Tema njegovega predavanja je bla:
Protislovja sodobnega prostorskega razvoja in pokrajinske kulture.
( Contradizioni dello sviluppo territoriale contemporaneo e della cultura paesaggistica).
O tem bomo pisali več v drugi številki.
PUOJE
U pandjejak, 26. januarja je u čedadskem špitalu ob 17. uri umaru Blasutig Angelo, star 73 ljet, iz naše vasi.
Peljali so ga u špitau že 31. dicembra 1975, ker je pa-du iz ljesinc. Nastale so komplikacije, ki so ga spravile na drugi svet.
Podkopali smo ga 28. januarja ob 14.30 uri u Gorenjem Barnasu.
Djelo gre počas od rok, zak je teren, kjer se je na-redu plaz, gniu. Trjeba je bluo «usaditi» notar cemen-tove drogove (pale), na katerih bo opart zid.
Usi tisti, ki se vozijo iz Sv. Ljenarta, Srednjega, Grmeka in Dreke u Čedad in nazaj težkuo čakajo, kada bojo spet odparli cjesto, ker se muorajo voziti po drugi zamudni in nevarni cjesti.
SV. LJENART
Bomo imjeli zadost vode?
Kmalu bi muorli začet z djelam za zgraditev velike vaške za vodo, ki bo potencirala že obstoječi vodovod. Naš komun bo opravu tuole djelo s 26 milijoni lir, ki jih je dobiu kot kontribut od dežele.
KULTURNI DOM, KI GA ZIDA «CIRCOLO CULTURALE VALLI DI S. LEONARDO» IMA ŽE SVOJO STRJEHO
Rjes na ljepem kraju je zrasla u kratkem cajtu velika zgradba, ki bo sedež kulturnega društva iz Sv. Ljenarta. Prostora bo puno in hiša bo lahko služila za kulturno delovanje usjeh naših dolin.
Kulturno hišo je bluo moč začet gradit z denarjem, ki ga je dalo škrutovskemu društvu (Circolo) notranje ministrstvo (Ministero degli Interni). Djelo je šlo hitro od rok in sada je stavba že pokrita, a denarja ne bo zadost. Pravijo, da je bluo za-pravjenih že nad 100 milijonu lir.
Na komunskem konseju, ki je biu 11. novembra lanskega ljeta, so sklenili, da bojo zaprosil notranje ministrstvo ( Ministero degli Interni) kontribut za drugih 10 milijonu lir. Tudi, če jih bojo dali, bo šele premalo. Od lanskega novembra je material še podražu, u zadnjem cajtu pa je lira zgubila vrjednost. čudno se nam zdi, da so napravli prošnjo samuo na «Ministero degli Interni», ki njema tarkaj kompetenc, pa tudi dužnosti ne, da bi skarbeu za gradnjo kulturnih hiš, da so pozabili druge «Ministere» in tudi deželni «assessorat» za kulturo. Mi mlislimo, da je dobro, naj da denar tisti, ki čje, samuo da se parpeje djelo čedno do konca, zatuo bi ne smjeli pozabit obed-nega tistega, ki lahko pomaga.
ČEMUR
U nedeljo, 25. januarja, nas je po dugi boljezni za večno zapustila naša vaščan-ka Giuseppina Trinco, stara 73 ljet.
Nje pogreb je biu par Sv. Ljenartu u torak, 27. Januarja.
ČEDAD
Ustanovljeno «Beneško gledališče»
U soboto je bluo ustanovljeno pred notarjem u Čedadu «Beneško gledališče», ki bo imjelo svoj sedež u hramu drugih slovenskih organizacij, tuo je: Via IX A-gosto, 8 - tel. 71-386.
Za parve dvje ljeta, kakor predvideva statut, bojo vodili društvo «Beneškega gledališča» teli člani:
Don Mario Laurencig iz Sv. Štoblanka - predsednik;
Gabriella Simaz iz Kosce je dajala
Podbonesec
Tragična smart mladega moža
Felice Medveš iz vasice Medvež, se je biu zgubiu iz doma že pred 6. mjesci, a no-bedan ni biu misliu, da je napravu takuo žalostan ko-nac. U soboto 24. januarja so odkrili njegovo truplo u njekem potoku blizu Codroi-pa. Truplo je bluo že stroh-njeno. Po obleki ga je spoz-nu njega delovni tovariš, ki je djelu z njim pod njeko firmo u Codroipu. Po parvih ugotovitvah naj bi šlo za nesrečo. Družini in žlahti izrekamo naše iskrene sožalje.
GORJANI
Deset milijonnov lir za komunski sedež
Pred kratkim je notranje ministrstvo dodelilo 10 milijonov lir za ureditev komunskega sedeža v Gorjanih (Montenars). To delo je namreč nujno potrebno o-praviti, ker so prostori izredno slabi, nehigijenski in jih že več let puščajo v nemar, da kljubujejo zobu časa. Isto mnistrstvo je dalo pred nedavnim tudi 10 milijonov lir za popravilo komunskih cest, ki so v zelo slabem stanju.
Aldo Clodig iz Klodiča, direktor; Lucia Costaperaria iz Dol. Barnasa - tajnica ( segretaria); Loretta Feletig iz Ljes - blagajnik.
Člani (svetovalci): Predan Izidor iz Grmeka, Paolo Pe-tricig iz špjetra, Don Emil Cencig iz Gor. Tarbja, Don Valentin Birtič iz Dreke, Don Natale Zuanella iz Tarčmu-na, Franko Kukovac iz Marsina, Joško Kukovac iz Mašer, Guglielmo Černo iz Barda, Dino del Medico iz Barda.
Društvo je odparto za u-pisovanje usem tistim, ki sprejmejo statut in bojo skarbjeli za dvig naše, posebno teaterske kulture.
štruklje na komediji «Beneška ojcet»
Z vsemi temi deli bodo pričeli na pomlad in upamo, da bodo zaposlili tudi domačine, ki so se pravkar vrnili iz inozemstva in čakajo še na kakšno delo, da bi «zaokrožili» kakšen teden ali mesec, ker so po vrnitvi, po tolikih obljubah, ostali brezposelni in se zavoljo tega njihove družine ne počutijo dobro na domačih tleh.
Klub «Nuovo incontro» bo
zgradiu igrišče za tenis?
Mladinci iz sedmih komu-nov nediških dolin, ki se zbirajo u klubu «Nuovo incontro», katerega namjen je razvijati med mladino šport in rekreacijo, so zaprosili za pomuoč, da bi zgradili igrišče za tenis. To igrišče bi željeli zgraditi na teritorju šentlenartskega komuna, kjer je pravi center za use nediške doline. Komunu u Sv. Ljenartu je biu že predložen načrt (proget). Izgradnjo bi muoru financirat kompetentni deželni ašešo-rat.
EN0TEKA "DA LINA”
ČEDAD - VIA RISTORI, 29
NACIONALNI IN INOZEMSKI LIKERJI
POKUŠNJA KVALITETNIH DOMAČIH IN NACIONALNIH VIN
V Nokulah vrtajo za petrolej
Rajnik Faustin Zabrieszach