32
 Iz mladih peres
PRITEPENEC.
(Resnična  zgodba  z  našega dvorišča.)
Nepričakovano, tako nenadoma sc ju znašd na našcm dvorišču, kakor bi bil padel z neba.
Veliko nevnljc in jeze je povzročil vsem slavnim in Častitim prebivalcem našega dvorišča. Najmanj se je raz-veselil njegovega prihoda poglavar in strah vsega dvorišča — Koki.
Koki jc najponosnejši in brez* dvomno tudi najkpsi kos naše perul* nine. On je neomejen gospodar in če se mu zljubi, spodi s svoje okoifce tudi gosi, ki prestrašene sfrfotajo v vodo. O kokošji udanosti pa sploh ni da bi govorila. Vse se mu brczpogoj* no pokoravajo.
Da, tak je naš Koki, pa nc misiite, da je velikan, nasprotno, pritlikavčck je   toda vcndar tak junak.
Sedaj si pa mislitc, da se je kat tako nenadoma pritepel na dvorišče drobcn,   neznatcn   petelmČek!?.   .
To je bilo vika in krika in kokoŠ« jega posvetovanja! Roki ga je, ne ozi-raje se na pravice, ki ;ih doloca kurji zakon — obsodil  na  takojšnjo  smrt.
In odkod je prišla ta uboga, na smrt obsojena žrtev?
Zadeli smo jo na tomboli.
Lcpo solnČno nedeljo je bila v sosednjem trgu veselica. Jaz, ki imavn neizreceno srečo v igri. sem zadela terno — skromnega petelincka.
... Vzeli smo ga s seboj domov, drugo jutro je bil pa žc na milost In nemilost izročen dvorisču in njetja prebivalctm.
Koki ga je torej obsodil na smrr. Toda, ker se na našcm miroljubnem dvoriscu ne smejo izvršiti smrtne o"o-sodbe, ga je Koki prepodil v dosmrtno pro^nanstvo — na vrt.
Tako je ubogi pctelinčck cele dneve taval po svojem kaznilniškcm vrtu. Ker pa na tem vrtu raste zelc-njava, ga jc vsak hip kdo prepodil na dvorišče. Drugega izhoda ni bilo.
In o groza, če se je ta ubožec prikazal nazaj v Kokijevo kraljestvo in da ga je ta zapazil! Kakor da jirn začara, tako so si bili vsi dvorižcni prebivalci   edini   v   mislih   in   načrtih:
(Prlspevkl »Zvončkartev«.)
tega nepoklicanega pritepenca pošteno obdelati, nato ga pa ponovnu izgnati. Začcla se je gonja po dvorišču in poŠteno bi jo bil plačal, da ni mali prebrisanec hitro našel kako luknjico in smuknil nazaj na vrt, kjer jc pre* raišljeval svojo žalostno usodo tako dolgo, dokler ga spet kakšen: »Pšsssc ... ali greŠ vcn grdoba!!!« ... ni pro-gnal naravnost v bojevit objem vla-darja Kokija in njegovih zvestih pri* vržencev.
*
Toda. vse pride, vse mine... pra* vi pregovor in naposled se je rcs tudi Kokijevo srce omcčilo. Polagoma je vendar postal toliko usmiljen da ga je pustil na dvorišču, toda vedno v doloceni razdalji od svoje imenitne in dostojanstvene osebnosti Zato je umevno. da prave ljubczni med obe* ma petelinčkoma nikoli ni bilo in je gotovo tudi ne bo še potem, ko bo že slednji pečen priromal na mizo   ..
PettrlinČkovo srcc se je ogrelo za obe naši lepo rejeni goski; veliko= dušno jima je odpustil njuno prvotno nelepo postopanje z njim. Sprejeli sta s^a v svojo sredo in mali. nekdaj toli* kanj pre.ganjani in zapuŠčcni pritepen* čck zdaj poln ponosa stopica med svojima rodnima tovarišicama.
Skoro bi lahko dejali da vladata zopet mlr in sloga na dvorišču, da ^a ni skazila znova velika neprijetnost. nov jiost — lepa mala račka.., Moji nadebudni sestrici, ki zna imenitno pihati nji srce, jo je bila proŠlo ucdc-ljo podarila teta Franca, ko smo bili pri njej na obisku.
Zopet st je začt-1 stari prepir in preganjanje ... Kam z njo, kam? ...
Tolažim se z mislijo. da bo kmalu vse v najlepšem redu in preden bo prvi izdihnil svojo ptičjo dušico, bo v kraljestvu Koki.ievem splošna spra-va in vscobČe zadovoljstvo..
Marlca Kemperlova, Ljubljana.
OTROKOVO SRCE.
Lepo, kot zarja Čisto otrokovo  je  srce. zlato kot zvezde n^ nebu otrokovo je srce.
Mimica Ibovnikova, Bled.