gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pobiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 8. julija 1863. prečastitim svojim prijatlom 5. julija 1863. Ko smo 5. julija 1843 zagledale beli dan v silném strahu, kako neki se nam bo drobni stvarci godilo, kadar poj demo po svetu ? kakor sna se nam Je skazala dne pač se nismo nadjale, da bodemo kadaj vredne tolike časti m. Bil nam je to véliki dan, sveti dan! spomin dvajsetletnice nase slavili ste nam vrednika našega tako, da so nam solze veselja očí zalivale in se nam je srce v neznani milini topilo, ko smo v duhu bile v čitavnici ljubljanski v nedeljo zvečer, pa smo vidile zbranih toliko domoljubov in domorodkinj ne samo iz bele Ljubljane, temuč tudi iz mnozih drugih krajev slovenske domovine naše, — ko.smo vidile dragoceni dar, ki mu ima zastava biti žive ljubezni njegovega naroda, — ko smo slišale presrčne govore, s kterimi se je spominjalo delavnosti njegove, in smo čule sladké pesmi s kterimi se je obhajala národna slovesnost spomin tega dneva ia Prage od prvakov naših Palackega in Riegerja, iz Zagreba od slavnega od in še dalje ko smo slišale preljubeznjive pozdrave, ki so mu došli v bora za svečanost Cirilovo in Metodovo, od rojakov naših iz Dunaja, od slavnih čitavnic iz Celja Trsta in Gorice, — ko smo v zboru čule očitno čitati mili spominek, ki ga je s tako presrčno be sedo postavil zagrebški ,,Pozoru našemu vredniku, in smo zvedile še o mnogih drugih pozdravih ki jih je pismeno prejel in da mu je ravno ta dan poslala občina Radoslavska iz Stajarskega diplom Častnega srenjčana Radost popisati i m wLtCIUUOt j^V/JVXOC^UJL ^ x\-A smo jo čutile ta večer, preuboga je učim ucocuči, hl ne un ui mui tak popis spodoben v tem trenutku, v kterem hvaležnost naša nadvladuje vse druge občutke. naša beseda al ne bil bi tudi Hvala, presrčna hvala vsem Vam prijatlom in prijatlicam našim njim in dalj nim: to je edina beseda, ki jo moremo izustiti danes. smo pohlevne pele leta 1845: i bliž Ako pa se spolnuje, kar Nepomenljivo leži nevažna péška na grivi Nekem otroku iz rok padla nevedoma je; Kliti zacne Je Krona mu prostre se v zrak naraste drevó, se kroži, se širi, i to Tvoja zasluga, narod mili! Bog Te živi! jablan na grivi stoji ! Gospodarske stvari. Poglavitne bolezni sadnega drevja Iz Franc Jost (Dalje.) Drevesna sadjoreje sušica. Ta bolezen se na drevji po suhih vršičih in suhih vejah razodeva; največkrat se nahaja na starih drevesih. Te bolezni je navadno kriva slaba pa topla zemlj drevesa rastej ali pa se pa^ po pomlajenji drevesa za nekoliko jako pokvarjene korenine, ktera od vrne časa Ce je drevo še mlado, se mu dostikrat pomaga se mu veje precej skrajšajo, ali če se na kak bolj > V ce presadi, ali pa če se mu emlj nekoliko zbolj kraj To pomaga pa le takrat, kadar ni bolezen še do vrha prikipela. 6. Drevesna uduha v soku. Ta bolezen se prične, kadar drevo soka pristojno ne posrka, da se ga na kakem kraji preveč nabere, zastaja in se sčasoma popolnoma spači in tako pridi 7 da jame drevo hirati Najbolj zdrave in najurniše rasteče drevesa so tej če na drevesu veje in mladike hobotajo in kar borne fige ne dona- apaki podvržene, kar se iz tega spozná, Kriva te bolezni je največkrat vlažna zemlj m sajo. zamolkel kraj, prehudo gnojenje in napečno obrezovanje pri cepljenji mladih dreves. Le mladim presajenim se zná tako-le pomagati: Če je te bolezni vlažnost knva; aie odpelji jo od drevesa po podzemeliskih cevih (drenaži), ali pa presadi drevo v bolj suhljato zemljo. Ako pa bolezen iz vlažnosti ne izvira, pušaj mu, odkoplji mu nekoliko prsti od korenin, da mu ne bo sok presilno dotekal. 7. Zlatenica. Zlatenica se drevesa takrat prime, kadar je pre vec v suhi in pusti zemlji, in se pozná, ker drevo dobiva že poleti rumeno perje, raste klavrno, in sadje, če z njega ne pocepa, je drobno, pusto in neokusno. Drevo pa dobiva zlatenico tudi, če preveč v senci stoji. Če hočeš zlatenico drevesu odpraviti, zalivaj ga vrlo in gnoj i mu dobro in nasuj mu okrog debla dobre ter ro-dovitne prsti. 8. Smolika. Ta napaka je pri sadnem drevji dostikrat následek prežive ali spešne rasti. Ta bolezen napada tudi večkrat sadne drevesa, če v močirji stojé, in sicer po ne-ukretnem cepljenji, prehudem gnojenji in če se ob ne-godnem času obrezujejo , posebno če se jim hude rane napravijo. Tudi že postarané drevesa se nahajajo, ktere, če so hudo ranjene, se iz njih neka sokrovica poceja, in če je tega solzenja preobilo, je drevesu gotovo v škodo. Ta iztok se vidi največkrat pri koščičastem sadji, to je, pri češnjah, višnjah, marelicah, breskvah in češpljah. Smola se mora do živega lesa izrezati, rana pa z jirevesno mažo namazati in dobro obvezati. Ce je smolike obilonst soka kriva, je puščanje večkrat dobro. Neki praktičen vrtnar priporoča zoper to bolezen pogostoma obvezo z mokrimi cunjami, po kteri se gumi zmehčá in prav lahko odpravi. (Dalje prihodnjič.) Gospodarska skušnja. * Kako senožeti ali travnike zboljšati. Prvo vprašanje je, kakošna tla ima senožet ali travnik: al so namreč ilovnate, glinaste ali pa prhličaste in rahle. Ce so tla ilovnate, prevleči travnik v jeseni dobro z oj stro brano, in sicer tako zlo, da se skor sama prst vidi; po tej prevlaki zahaja zrak v tla, razkrojuje njene skladne dele, posebno po zmrzlini, po kteri se rastline vrlo množé in obraščujejo. Ondi pa, kjer so rahle tla, ne koristi ojstra brana toliko, kakor na ilo-vici, ker v rahli ali peščeni zemlji se pogreša gnojna prst in drugi mineralni drobci. Tu ni nič boljega, kakor preorati ga; če se senožet ali travnik preorje in raz-ruši, posej ga z ovsom, in namesti da bi bil gnoj pod-oral, pognoji ovsu po vrhu, zrastel ti bo lep in velik in veliko boš slame ovsene přidělal. Ce razun tega travnik tudi nekoliko s koščeno moko ali s kako-šnim drugim umetno napravljenim gnojem pognojiš, je pa še boljše. Ce pa nečeš travnika preorati, ga nič druzega bolje ne zboljša kakor gnoj , posebno mešani gnoj iz raznih prsti, plcvéla in mnogovrstnih druzih od-padkov in smeti. Ce so pa senožeti z mahom prepete in preraščene, se morajo spomladi, kadar zemlja več ne zmrzuje, z dobro obloženo trnovo brano prav jako prevleči , s ktero se mah s travnika potrebi, — in kadar dobro pognjije, je tudi vrli gnoj. Kaj je pa takrat storiti, kadar ni nič prave zemlje na travniku? Z ojstro brano prevlečevati in s kompostom gnojiti; vse drugo zboljšanje bi bilo pa predrago. Po koščeni moki ali pa tičjeku (guanu) se dá senožet tudi kmali zboljšati. Gospodarska novíca. * Železno gol obje gnjezdo. V Sefieldu, angležkem mestu , ki je na glasu zavoljo obile železne robe, posebno pa nožarije, so v lini nekega ondašnjega kovača naredili golobje gnjezdo iz samih tankih železnih klinčkov, akoravno so imeli na dvorišču dovelj slame. Tehtalo je to gnjezdo blizo 7 funtov. Za hišne potrebe kaj. * Zoper g nj usne stenice. Popotnik Landerer piše, da na Grškem moré stenice z morsko čebulo (morskim lukom, Meerzwiebel, scilla maritima), ki se v vsaki lékárnici ^(apoteki) in tudi po štacunah dobiva prav po ceni. Čebula se na vodi skuha in s to vodo se postelje in druge hišne oprave, komur se je ta mrčes vgnjezdil, prav dobro speró. In prec so stenice in vsa njih zalega. Od goveje kuge na dalje. V Dolenji Vasi v senožeškem kantonu je goveje in ovčje kuge konec. Tudi v Oreheku je ni več, tako, da je zdaj goveja živina celega kostanjeviškega kantona zdrava. Tudi v Visgarnu v kočevskem kantonu je kuge konec. Tudi v Zagurji na Notranjskem po poslednjem naznanilu ni bilo nobenega bolnega živinčeta več. Po takem je zazdaj kuga na Kranjskem popolnoma nehala, ako ni v Préloki v črnomaljskem kantonu poslednji čas še kaka ovca zbolela. C. k. ministerstvo je dovolilo, da se bo na Kranjskem skušnja naredila, bolezen od ovác cepiti na goveda (blago) in je za te skušnje dovolilo 500 gold. Izplačevanje odškodnine za goveda, ki so bile ob kugi pobite, se je že začelo. Poslednje naznanilo c. k. deželne general-komande zagrebške od 29. preteklega mesca že zmiraj nam malo veselega donaša o goveji kugi v vojaški granici, še manj pa iz Bosne. V vojaški granici je v križevačkem polku kuga potihnila, v sluinskem in ogulinskem polku pa je je zopet več; nekoliko manj je je v 1. banském polku, toliko več pa v 2. — V sluinskem in 2. banském polku pa razsaja zdaj prav hudo kuga med o v čami, ki so jo nalezle od goved, pa ovce so okužile potem še tudi goveda (blago). Še bolj žalostné novice pa se slišijo iz Bosne turške, kjer je s to pravo kugo vred tudi veliko bolezni na vranci (črma ali antraksa). V nekterih krajih je po-cepalo že vse blago, in ako bo nemarnost turška še dalje taka, pridejo ti kraji ob vso živino. Tudi med ovcami imajo kugo. Ker v Bosni kužne kože goved in drobnice dober kup prodajajo, je v vojaški granici za-povedano, ojstro paziti na to, da se take kože ne kon- trabandirajo čez granico. Xatoroziiaiiske stvari. Gnjezdijoča opica. (Troglodytes Calvus.) Te opice tudi ni še bilo v nobenem zverinjaku viditi. Steknil je jo bil Du Chaillu leta 1857, ko je po- potoval po pomorji v ekvatorni Afriki. Tamkaj jo imenujejo „nšiego mbuve". Gnjezdo ima ta opica 15—20 čevljev od tal, najraje na kacem drevesu bolj na samem. Delata ga obá: on in ona. Ona nanosi pletiva, trt, zelenih vej, potlej pa pleteta, pa tako lepo spletata gnjezdo, da še čiovek ne bi skor lepše pa boljše splel ga. Potem ga privežeta kam na drevo, da ni nobene veje spodej, zato da pleneče živali, kace in druge ne morejo do njega. Od zgorej je okroglo, kakor kaka kupla, zato da se dež laže oceja ž njega. 211 Divja je ta opica zeló. Najraje biva v samotnih le- On pa sovih, zatoraj zamorci le malokdaj vidijo ktero. Pomoćne bukve in sredstva. Véliki katekizem, fizika tudi ne deleč narazen mašina, ona ne prebivata oba skupaj, pa samo če je on že star, prebiva blizo. Živi ob jagodah, kakoršnih koli. Ce na kacem kraji sam Kriigerjeva, električni aparat, dobra električna „fiinf Wandtafeln fur den Unterricht in der Physik" von brez babice kje Gustav Battig fin Erfurt), zemljovid avstrijanskega ce- sarstva, popis avstrijanskega cesarstva od Ćigaleta y nima živeža več, preseli se kam drugam, kjer ostane einfache Buchfuhrung, računica za 4. razred, risarske ■■■HHBÉHHHHlIlÍHriHÉl^^l^HMHHHHlI ■MMBNÉÍÍlHflMHHSchulbotei Novice, Tovarš. y y zopet tako dolgo, dokler je kaj živeža ondukaj. On pa predloge _(16—23) Sehon-ove, Slov. Grlice ona se sklicujeta. ,,Hu, hu!" tako se kličeta, tako se — igrata in pozdravljata. Oglašata se drug druzemu, tako kakor pri nas kukavice : če ena zakuka, pa brž se druga oglasi. Cepet hodita oba: on in ona vsak na svoje mesto zmirom. Zarad dežja imata nad glavo vsak SvecaflOSt Za SV. Cirila in Metoda V Velehradu Ozir po svetu slovanském. svojo streho iz pletenic in zelenih vej Velika je ta opica blizo je plešasta, tamkaj je koža crna. čevlje y plešasta, in kjer Spo dej na vratu, na prsih in na trebuhu ji raste volna, črnkasta dlaka, taka kakor mah siva, 2 ? na plecih in na hrbtu pa ^lu«, ucnuuxvu »punim líh sv. v^irna. m mctuua j jíl! »mu g» pavca dolga, na rokah pa je crna prav do južni Slovani že praznovali ali ga še le bomo. crna nekoliko na Moravském. Velike priprave se delajo v Velehradu zato, da se bo na tem mestu s posebno slovesnostjo praznoval spomin na sv. Cirila in Metoda, ki smo ga tudi mi členka. Zvečer in ponoći je doma pod svojo streho. Kakor hitro se začne mračiti, pa že gre na drevo. teh krajih je tudi dozdaj neznani Troglodytes Zakaj neki pa bo v Velehrad u taka veličastna slovesnost? Naj povemo bravcem, ki še tega ne vejo. Znano je, da sv. aposteljna in brata Ciril in Metod Kulukamba, izmed vseh opic najpodobnejši člověku, iz Tesalonike, ki je razun Carigrada najimenitnejše Tudi možganov ima vec kakor druge opice. Glavo ima kupčijsko mesto v evropejski Turčii, sta prižgala Slo-okroglo in obraz ~ — . — dlako V1X1 v/^iv ili U KJX CLJLi y UiaiWJ pR V^J. L1KJ • mostače. Velika je ta opica še čez crno. Pod brado mu rastó vanom luč sv. vere. Zamogla sta pa to le, ker sta jim čevlje. PodgoriŠki. Solske stvari. oznanovala sv. vero v njih jeziku ; prizadevala sta si celó za različne slovanské narečja en jezik znajti, v kterem bi se pisale vsem Slovanom bukve. Kmali se je razširila slava teh oznanovavcev sv. vere po svetu. Rastislav, knez moravski, želi, da bi tudi njegova dežela Ucilni nacrt za nedeljske in prazniske glavne se pokristjanila, in prosi Cirila in Metoda, naj prideta sole. (Konec.) Učilni načrt tudi na Moravsko. Rada sta prišla, pa stanovanje svoje vzela na gradu knezovem, kteremu je ime Velehrad to j g^^MMMMgMHHBH y Véliki grad. Velehrad je zdaj vas blizo Hradiša na Mar skem za IV. razred nedeljske in prazniske glavne sole. tù je bil cistercienski samostan (klošter), ki ga je neki mejni grof Vladislav, brat českega kralja Otokarja Kršanski nauk se ponavlja v tem razredu združeno z drugimi tremi razredi po vélikem katekizmu. Vsako nedeljo in vsaki praznik eno uro popoldne. Branje. Razumljivo, ogledajoče, urno in po- leta 1202 ustanovil, kteri pa je leta 1784 nehal. Dolgo vzdignjeno branje slovenskih obrtniških Baren- tinovih bukev noter do konca. prej na slovensko prestaviti.) (Te bukve se morajo po- předen je ta samostan bil ustanovljen, je tù bilo najsta-rejše moravsko mesto in stolnica (rezidencija) slovansko-moravskih knezov: od tod ime Velegrad, Véliki-grad, Velehrad; grad je stal na griču, ki se še zdaj Vsako nedeljo in vsaki praznik s ure. Hrádek (gradek) imenuje ~ Velehradu sta sv. Ciril in Metod leta 863 tedaj Fizika. Ustmeno in ogledovavno razlaganje ravno pred 1000 leti — dovršila prestavo sv. pisma, ktero dr. Jan. Kriigerjeve fizike za narodne šole noter sta že začela do konca. Učitelj rabi bukve samo za-se. pre stavljati, ko sta še doma bila. Tii sta Vsako nedeljo in vsaki praznik ure. bukev. 4. Spisje obrtniških, kupčijskih in rokodelskih Ostalo kakor v prvem razredu. Vsako drugo nedeljo (ali praznik) ure in to tako, da druge bivala 5 let in odtod sta širila sv. vero krog in krog prav srčno. Zato se ravno tukaj bode praznovala tisočletnica z največo slovesnostjo. Iz Hrvaškega, Ogrskega ure sledi stevilkanje. Stevilenje. Ponavljanje za 4. red vsakdanje p.olj- skega pa tudi iz Slovenskega se pričakuje romarjev. Že zdaj potuje pobožnih ljudi v Velehrad iz vseh krajev; jih je bilo blizo 70.000. Tudi pobožnih darov se je nabralo za popravo in olepšanje cerkve okoli 30.000 fl. Véliki škof in knez pražki je daroval krasni parament Risanje. Od 24" do 30. predloge po Lovretu in vec druzega. Tudi žlahne gospé in duhovni darujejo šole. Vsako drugo nedeljo ali praznik že ure to tako, da ure spisje uči prve Schon-u. Drugo kakor v tretjem razredu Vsako drugo nedeljo ali praznik 1 uro. Petje. Ponavljanje in nadaljevanje cerkvenih in slovenskih národnih pesem Vsakrat Vsako nedelj pred solo. . Kakor za prvi razred praznik eno uro po pravi dveurni nedelj ski soli Žensko obrtništ blagemu spominu veliko. Baron Sina je spraznil sobe svoje grajščine v Velehradu, da bojo imeli romarji prostora, ako kteri izmed njih zboli, skrbelo se bo za vse, da ima stanovanje, postrežbo in zdravniško pomoč. Tako je Velehrad letos res najimenitniša Božja pot. branj (H koncu vsakega drugega mesca naj učenik namesti Slovstvo slovensko. in fizike ponavlja poznavo t Opazk po mljovidu.) trij anskeg Cvetj iz domaših, in tujih log « po kterem se je b*J VUUIIllA/lslIC (/(> LLVJVIC UK/yVU , IVIVI Vj Ul WV JV obogatila slovenska književnost že z 10 v obče prav ta razred naj se jemljejo učenci in lepimi deli, prične s 16. vezkom novo vrsto, III. šestko učenke, ki so 4. razred nedeliske šole dobro dokon čali * - ? ali Ucilne bukve. Buk V 1« JL C*£Ji VU UUUV/1J oau OVIC VI V Kf X \J UUIVUU" (to ie, 16. , XI«, J razred nedeljske šole še ponavljati hočejo. v teku enega leta 17 18 ? 19 20. in 21 , úu. iu. ax. vezek), xv.x konca junija 1864) najprvo mične ki prinese o rentina brtništvu od prof. Ba- „Poezij Poezije" od J. Bilca, potem Tušekovo „rastlin-tvo" in še eno večih ali dvoje manjih del izvirnih Bilca potem Tušekovo ti 212 ali prestavljenih iz slovanščine, grsčine ali latinščine. Vsacih 6 — 7 nedelj pride en vezek na svitlo , da si morejo Cvetje tudi najubožniši učenci lože naročiti. Na-ročilna cena vsacemu vezku je 25 nov. krajc., po buk-varnicah 32 nov. krajc. ; po pošti iznaša naročnina za celo III. šestko 1 gold. 80 kr. ; vsak 11. iztis se daje po vrhu. Naročila prejema Glasnikovo vredništvo v Ce-lovcu. — Vabimo toraj vse Častite rodoljube in prijatle domaće književnosti na obilno na-rocbo; ker se pa Cvetja sploh le nekaj iztisov več natiskuje, kakor je gotovih naročnikov, zato prosimo, da se oglasé hitro ko jim je mogoče, častiti prejem-niki, da se bo vedilo število potrebnih iztisov kmali ustanoviti. Poslednjemu (21.) vezku se bode pri djal po želji, že od vec strani razodeti, tudi imenik častitih naročnikov. Pri tej priložnosti dajemo na znanje, da je še na prodaj več ali manj iztisov naslednjih po Cvetji izdanih del: „Viljem Tell" od Cegnarja 75 kr.; „Kriton in Apologija" od Božica 25 kr. ; „Babica" od Cegnarja 80 kr. ; „Ksenofontovi spomini na Sokrata" od Horvata 45 kr. ; „Na sv. večer o polnoči" od Kreka 25 kr. ; „Virgiljevo poljedelstvo ali Georgikon" od Subica 40 kr. ; „Sofoklov Ajant" od Valjavca 35 kr. ; „Kitica Ander-senovih pravlic" od Erjavca 30 kr. ; „Veronika dese-niška" od Frankolskega 35 kr. ; „Ciril in Metod" od Umeka 30 kr. ali pa tudi „Cvetje slovenske poezije" od Janežiča 45 kr. ; „Slov. Glasnika" 1., 4., 6. vezek po 70 kr. ; VIII. vezek (celo lánsko leto) 1 gld. 80 kr. Vse te delà se morejo dobiti po pristavljeni z niž an i ceni, če se jih na enkrat (od enih ali raznih bukev) vzame vsaj za 2 gold, vrednosti; posamič in v buk-varnicah jim je cena viša; denar za-nje pa naj se pošlje ali naravnost v Celovec ali pa se plača dotični poštnii (gegen Postnachnahme) o prejemi izbranih knjig. V Celovcu 1. julija 1863. Vredništvo ,,Slov. Glasnika". Kratkočasno berilo. Kupcija nekdaj in zdaj. Kupčijski stan je menda naj starej ši stan na svetu. Znano je, da že Adam in Eva sta v raji s sadjem barantala, pa barantija ta jima ni nobenega dobička přinesla; slabo sta jo opravila. Tudi mešetarji so že takrat bili; mešétarca kača se jima je v veliko škodo vtaknila v kupčijstvo. Ivo sta iz raja (paradiža) izpo-dena bila, jima ni druzega ostalo, kot perje iigovo, — to so bili prvi kreditni lozi. Ko sta mógla raj zamenjati z veliko žaiostnejim krajem, sta se prvikrat učila, kaj da je tržna menj ica (wechsel). —Kain in Abel sta pri da-rovanji že špekulirala, čigavo bo bolj kviško šio ali padlo; se vé da dim in kurs je zeló vse eno. — Da je Kain Abelna ubil, se je zgodilo samo zavoljo velike dobičkarije, in ta umor je bila prva kupcijska panika (strah) na zemlji. — Tudi so menda babilonski turn na delnice (akcije) zidali ; ali brž ko ne je premalo obresti (činža) dajal in jezik se jim je zato zmedel, ker utemeljitelji tega zavoda niso si hotli zatajčati dati, da je treba dobiček (dividendo) med deležnike deliti. — S soci vjem je Jakob prav dobro kupčijo opravil, ker je s četrtinko leče prvorojenstvo svojega brata Ezava kupil; dandanašnji se vé da se ne poprašuje več tako zeló po sočivji; al z banaško pšenico bi zdaj tak možak, kot je bii Jakob, dosti boljo barantijo naredil. — Poglejmo dalje Samsona; ali ni bil on zvit žiten kupec? Ali ni bila to prava žitarska zvijača, ko je lesicam goreče bakle na repe navezal in tako polja Filiščanom zapalil, da je žito brž v ceni poskočilo. Casnikov sicer takrat še niso imeli, pa vendar se je ta nesreća kmali zvedila po deželi kakor dandanašnji slaba letina iz Banata. — Ali ni že o vesvoljnem potopu oče Noe skrbel, da si je prvi svojo ladijo na morji asekuriral, — potem pa se je kupčije z vinom lotil, pa vince sam najraje pil kakor dandanašnji marsikak vinsk barantač? Kaj pa še Lot: ali ni on takrat, ko ste Sodoma in Gomora gorele in se je njegova stara žena na pogorišče ozrla, naj-boljšo kupčijo s soljo naredil? Namesti stare žene, ki se je je menda rad znebil, je dobil velik kos solí. — Nekdaj niso imeli dvajsetic, še menj pa bankovcov ; volovska koža je imela takrat toliko vrednosti, kakor zdaj križavec, ovnova pa kot dojača; če je kdo hotel bankovec za sto goldinarjev zmenjati, dobil je za slonovo kožo cei voz volovskih kož. Kako velike so takrat mogle biti ognjovarne denarnice (kase) Wertheimove in Wiese-jove, da se je ta kožasti denar shranil va-nje! — Za kupčijo so Grki imeli naj več tal en tov, se vé da v starodavnih časih, ko so še zlati talenti bili; od kodar so pa papirnate talente znaj dli, je pa tudi grška kupcija jako pešati začela, in zdaj kupčujejo samo še z zlatimi kronami. Nekdaj je kupcija cvetela, zdaj pa sad rodi; nekdaj so trgovci kot kocovniki v šotorjih prebivali, zdaj pa si zidajo velikanske hiše iz kamenja in opeke. — Nekdaj je trgovec gledal na to, da je imel veliko v štacuni in kasi, — zdaj skuša le, kaj bi zunaj štacune obesel, da bi več ptičkov in ptičic ulovil na limance. — Nekdaj so to vor i li blago in ga vozili vozniki ali pa ga dobivali na ladijah , ki so jih pe-ljali jambori (rantohe), — kupčija je šla takrat počasno pa varno pot, — zdaj pa gré hitro : sopár ž v i ž g a na železnicah in ladijah in jo hitro tira, zraven pa še elektrika na telegrafih pomaga, — zato gré pa tudi marsi-ktera kupčija hitro rakom žvižgat. — V starih časih je bila poštenost firma vsacega trgovca; zdaj pa hre-peni marsikak trgovec le po tem, da pri kakošni raz-stavi vlovi kakošno svetinjo, da se ta sveti, če poštenost njegova ruj a vi. — Nekdaj se je le s kovanim dnarjem plačevaio blago, — zdaj se plačuje le s papir- jem; papir je pa lahek; je li čudo, da je tudi blago lahko? Kupčijski ^stan je najstareji stan, kakor se vidi iz tega popisa. Ce ni vse tako, kakor je nekdaj bilo, so časi tega vzrok. Trgovec pleše, kakor mu svet gode. Po ..Kaufmannsh." Ljubosumnost. Resnična prigodba leta 1843. Kaj se bliska sinjega kraj morja? Je li labud s sněžními peruti? Je li sajka urnoplavajoča Bele jadra v vetru si razvila? — Ni ne aajka urnoplavajoča Belih jader v vetru si razvila; To je Genová, preslavno mesto, Ki kraj sinjega se siri morja. Kaj pa sveti v Genovi se mestu? Je li solnee znad nebesih modrih? Je 1' danica stezico visoko Zapustila, padivsi iz neba? — Ni ne solnee, zvezda ni danica, To je devojka le mlada v mestu, Lepa hcerka roda plemeniťga. Solnee nosi na prevedrem Čelu In iztocnega neba zorico Rano v milem cvetji svoga lica. Modre oka, dva nebeaka raja: Raj in nébo njemu, ki ju gleda. Raj in nébo bila tud junaku, Ki se v modre oka bil zagledal. Raj in nebo se odprlo Milku, Ko je oka Cilkine zagledal. „Raj in nébo to naj bode moje, 213 Jaz naj gospodar sem tega raja, Tvoj naj bode svet ostali, mila! Zemski raj, sedmere tud nebesa Prihodnje, vse to naj bode tvoje! Tega le želim si raja tukaj. Jaz v njem gospodaril bom, predraga! Za bodočnost drugo jaz ne maram. Enega le sinka sem imela "'Z dalj nega je přišel zjutraj Sestro svojo v zli čas je poljubil Obledi, kot mrzli kamen, Milko »ine Je tako li, mila Cilka moja?" n n Naj bo, Milko, milo dobro moje m u » Zarudi, to zrekši, deva v licu; Milko urno vrne se na dom svoj Mile glase nosi stari mami, Mile glase o devojki svoji. Kaj se sveti tam na polji ravnem? Je li biser alj kamenje drago? Je li cvetje rosa orosila? Ni ne biser, ne kamenje drago, Tudi cvetja rosa ni rosila, Ampak to so Milkovi svatovi, Nosijo na glavi perje zlato, In za pašom zlate sablje imajo. Vije se bandero tam pred njimi Jabelko rumeno je vrh tega, Jabelko okinČano z basilko. Kinčani jezd jó svatovi konje Tam po polji ravnem, kot sokoli. Ko zagledaj o pa mesto belo Dobri konjic Milkov se spodtakne, Rece Milko kinčanim svatovom: V Čujte me, vi kinčani svatovi! na polji sem prijezdil Na konjicu bistrem kot sokolu; Al nikdar se še spodtaknil nije To gotovo dobro ne pomeni Čujte toraj, kinčani svatovi ! Vrnite se k belemu mi dvoru Iz oci pa živ mu ogenj Ogenj živ in potok gorkih solzic Otemni mu raj njegov in nebo In prepad se mu odprè nezmeren Gleda va-nj, vrté se u mozgam Bi li v brezden? Ah, bila bi mala Grehu temu žrtva tega sveta. V beli samostan odide Milko; VeČa kazen je življenje njemu, Ki nedolžnega umoriť si upa. Kdo je uni, ki o praznikih se V roči križ, z ocmí pobeaenimi Okoli hrama Božjega sprehaja? To je Milko, nem in bled kot senca Bol v srcu, tù pokoro delà. » Po Ostrožinskem posl. F. Slemenik Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. mat je bila (tepla), i mat je mila. ^ -----— > * j *—~ Tužan nos, ki je zimu in leto bos. n Sem do tod Kada je zima, i Eokva je rekla: tebe od boli". u tikvi je zima povsod. v mene Čuvaj od soli, a ja ču > t lep ega Ki je vsaki dan lep, je u blagdan slep (nima kaj na se djati). Pa pozdravite mi Da smo bili pri mater moji, Pa da me je zabolela glava Ter da hočem jutri po nevesto l" Vrnejo se kinčani svatovi, Milko sam pa ide po nevesto, In ko dojde tjè do njene hise, Tam pri oknu vidi zraven deve Svoje stati druzega junaka. Bele roke je krog nja ovila On poljubi pa jo v vedro čelo. „0 da ne bilo bi te, nezvesta!" Obledi, ko to izreče Milko. Ali glej neznanega junaka, Ki vesel stojí kraj deve mile, Od veselja mu je lice solnce. Raj in nebo Milkovo neverno. Si junak li bolji ti od mene Ki prevzel si zarocnico mojo? Na junak ti bolji, na lovora !" Reče Milko, meč jekleni zgrabi. „Nemoj Milko! Bog te tega varji!"" Krikne deva, vstrašena, iz okna, Krikne mlada, do Boga se čuje. Milko pa ne slu»a zaročnice. Mrtev pade srečneji od Milka. In na dom svoj vrne zdaj se Milko Tužne glase nosi stari mami Tužne glase o nevesti svoji Ki gré upravlja, ki pošilja čeka (posel rad zakasni). Krma bradu gladi (lehko je lep, kdor dobro je). Jedno nič (iz kraja, iz roda) svim oči zapira po svetu (njim sramoto delà). Kapitana preko drage sramotiti (si ne moreta Ško-dovati). Ni mu svéta ni povéta (ne koristi mu svetovati ne govoriti). mladi teki h kraju priđu. glad meštar (mojstar). Ni kruh oštar, kada je Ki gré zlim, gré zlo za njim Voli se za roge vezu, a muzi za jezik. Ni brek (pas) ki gleda trebnemu). ; nego on ) ki ne da (po- kované. Postolarske žene hodu bose, a kovačke kobile raz- Ni roba sirota, nego on ki ju nima. n i Mlad more a star mora umreti. ko 11 jLuiau iuui^ j a otai niui a ului uu* Na zdravlje tvoje (ili vaše), za bolje moje (ili naše) se napija. Grustodih ridkohod (je on, ki je bolan). Ča slip ne vidi, si gluh pridomisli. Kakova gora, takova drva. Na praznu ruku neče kragulj (sesti). Nece muha na gologa puha. > Joh njemu y ki ča doma nima. ! Ki kega rad ima, mu zduga klima. li Pridši iz mesta se pa spomni Milko, Da je prstan zlati na neverni Roci pustil zaročnice svoje. Urno toraj se povrne v mesto, Ter hiti do hišice nezveste. Znamenje, mi deklica daj moje, Daj mi prstan, o nevera moja !" Pa devica v crno je zavita Y crno tudi mamica je njena, S solzami namaka bledo lice. „Ha, je vama drag tako bil uni Vama, ki ste snoč mi dale vero Da le mene ljubite na svetu?" Pa odgovori mu mati deve: Ki če imati mode xvi imati niuuc ^- p0 Volji') } mwx« ******* ---v Nima ni smetlišča, ni popelišča (pravo ni<$ nima). Pati žeju, trpi glad (sir omak si, sir omak ostaneš). Do božica troh, troh (kaj malega), od božica joh, joh. mora imati brode. prtiti). Ne daj mu se Bog roditi, ki ima nesreću oditi (na- Za božič gré vsaka baba v malin, za pust ka ta, a za vazam mrav ta. » Ni stalo, ni leglo (ni semo, Zatajiti na béle oči (po sili). ni tamo). Poslati kega tikve sadit (in den April schicken). Ki se da prevariti, je tikvar, tikvarica. li li O moj Milko, čuj le dobre glase Za-te dobre, ali za-me tužne: 214 Dopisi. Ciril in Metod' i Potpourri za glasovir iz slov. napevov Iz Maribora. (0 zadevah nase 12. julija ob Čitavnice.) nedeljo Vilu iu lue iuu j x ut|;uuiii &<* giaou vu ju oiu v • na^v t vt zl. in igr. dr. Pomp. Polenčic, „Luna" besede Praprot- nikove uri zvecer v bode v naši čitavnici glavni j zbor i v kterem se račun oloži izvoli novi odbor za priho i ter po naših pravilih leto. Odbor čitavniški. prej a1 besed Gloria pes. M. Vilharja c j se u y i ii . napev Vavken-ov, „Stari in novi duh" (iz „Na- dekl. gosp. Toman, „Pevecí fantazija za glasovir, gospodična Mat. Budal-ova, „Ne udajmo Naprej" e Krek-ove i „Belizar" , zl. igr v^vi^vx ^. v ** » « * ~ ~ o v. , napev Vilharjev, „« iz Maribora 5. julija. Danes se je začela tisoč- pesmi zbor goriški in vipavski. „Junák", Pela bota Slovesnost se začne letnica cerkvena sv. apostolov slovanskih Cirila in Me- s peto sv. mašo in pridigo na Kostanjovci ob 10. uri toda. Razlaga se danes po vseh cerkvah cele lavan- dopoldne. tinske škofije, kako sta ss. brata leti učila kršćansko vero v naše očete pred tisoč i^ti li^hí* xwxov,čmoxvu v^xw v slovenskem jeziku, nam ©j^cixx, r unauaivcm XII a xxixxvxoivgixx gxuziujc ixxvv^ixv vxxxi, slovenila sv. pismo, mešne knjige in druge cerkvene tudi okoli Gorice, v dolenji Ipavi pri Dornbergu in Ri- po- škem Iz okolice goriške 4. julija. Slišimo i da po La Furlanskem in Primorskem grozdje mocno črni bukve, kako sta od sosednih nemških duhovnikov samo zatega del, ker sta v slovenskem jeziku učila, bila krivo henbergu tožijo, da jim žuga trtna bolezen. Iz Jelsan. Naj naznanijo „Novice" ža tožena, in sta dvakrat morala iti v Rim se zagovarjat. lostno prigodbo, ktera se je nedavno v naši okolici Praznovanje biva celo osmino in je prav pohlevno brez vsega hrupa in šuma, nanjč sv. evange poje po slovenski, kakor se zgodi indi. petila. Neki se ne let star otrok je svojega mlajšega okoli ri- boljše leta star ega brata s puško ustřelil, ki je pri tej priči raz- dušo izpustil. Kako se je to zgodilo 9 ni še na znano. umenje te svečanosti in v spešnišo pobožnost se prodaja mala knjižica, ki ima prav lepo podobo ss. Cirila in po volji; da nas Bog Ie zanaprej kake uime obvaruje*: Letina nam je v naših krajih dosihmal X m JLXJ XAJX VMi y XX JL. AlllLV M T iv/j^/V J^ vviwv KJ KJ m vy** aaw •**.*. V T J 1 viUI 11 (A KJ JL^T \J Metoda, četverne molitve, eno pesem in pa braterno Vina tudi obilo kaže. drobno precej a rmiťk V ss. Cirila in Metoda, ki so jo rajnki Slomšek vpeljali v hvala Bogu, še celó nič ne sliši. Od goveje kuge se pri nas 1 ta namen, da bi se pravoslovni in katoliški kristjani Iz Postojite. Poslednji potniki, ki so nas 29. ju- zopet zedinili. Razprodalo se je hipoma 6000 teh knjižic, nija v god sv. Petra in Pavla za zabave voljo obiskali so pač našli lepše vreme memo unih, ki so bili bin- 7 tako, da so hitro jih več začeli tiskati. Nadjamo se, da —~—, ——^ j"* * ——- — «v uui"j — — ~—, pri drugem tisku bodo se popravile tiskarske pomote, koštni pondeljek tukaj. Veliko število jih je bilo skupaj ki so se vrinile v vinska stvar tiču ne dalo knjižico, m 7 da se bo nektera zgodo- ? ki so jih vozovlaki pripeljali od Dunaja, Siska i Ljub- íasneise krr si t postavila, in tako prostému kme- ljane in Trsta; obilno čez tisoč jih je obiskalo našo bodi. Tudi za narodno svečanost deleč slovečo jamo. Jama je bila skoraj toliko razsvit dne avgusta mesca se pripravljamo kolikor je ravno vi jv lavuv lj 611 cl y liciivui |;xgjoiii j iia u^jj^ui yíuu an i^vi» vuviu mogoče. Se vé da ravno v tej reči nam veljá denar pa se je ta pot zopet poskušala električna luč; domaća in pa pevska moc kot glavni faktor. Ko pride politično glasbina družba se je na Plesišču dobro obnašala s svojo dovoljenje, ki ga pričakujemo vsaki dan, se bodo vstopni kakor prejšni pot, na Lepem vidu ali Belvederu listki za to svečanost razposlali. Iz Haloz na Staj. R. B. Včeraj 7 umetnostjo, glasbini oddelek 23. lovske čete, ki je došel iz Gorice, pa se je deloma tudi skazoval na Plesišču, bi se slišali tudi VIVAiVV J J^W J ^ ViVIVlllM» «J UUX f - *-- malega največ pa na kolodvoru. Nekteri so se sicer bali V ce srpna, smo pri sv. Barbari v Halozah imeli duhovsko- bi se ne naredile kake zdražbe pastirski shod, kjer se je 22 duhovnikov prav prijazno kaki slovenski glasovi v vsej tej godbi; pa zdražbe se in svobodno pogovarjalo o naloženih predmetih. Proti tudi ne rodijo, ce jih kdo nalašč si ne umišljuje koncu obeda je neki vrli, z dušo in telesom naški župnik in jih ne ud i. Vendar so se slišale pri obeh glas- nagovoril v prilični besedi častite goste, da bi tvarno binih družbah razne slovenske godbe, zlasti povsod pomogli svetečnost Cirilove in Metodove tisočletnice po- že znani ii Naprej a i vmes je šla tudi kaka madžarska slaviti, kar se je tako močno sevsema národnih src do- in hrvaška; na pozni večer pa se je na kolodvoru ogla- Častiti teknilo, da smo v malo hipih nabrali za imenovano silo še petje slovenskih in ilirskih pesem, s kterimi se svetečnost 57 goldinarjev; podarili so po 5 goldinarjev: je ponašala mala družba sosednih planinskih pevcov. Vsi ~~ ti domaći glasovi niso nič kalili radosti mnozih ptujih prišelcev; sej mar slovenski napevi so zadosti prijetni tudi ptujim ušesom, in tudi Dunajčani niso ravno toliko sovražni proti drugim avstrijanskim národnim glasom M lin ari č Jožef, Stranjščak Davorin ? Bezjak France, župnik pri sv. Marku Graber Mihael, Petanjek Levoslav, niže kaplan Ptuja 7 pri sv. Trojici, Reisp Ivan, kaplan pri puš Ivan, Simončič Ivan, kaplan pri sv. Margeti kakor pa si nekteri Nedunajčani domišljujejo. sv. Marku, Tram- 1 Ptuj a ; Vrbnjak Jožef, kaplan pri Véliki nedelji nize Arnoš France, Rai ce v Bož., 7 Nikola po goldinarji: Blažič župnik pri sv. Margeti, Or nik Jakob, župnik mači Iz Krškega 2. julija. P.. č. n. deželi pogostoma od ognja sliši in bere (Kon. prih.) Letos se v do- tako na Vidmu. Drugi navzočni gospodje pa so že v Ptuju urno, kakor v našem okraji menda ni še nadloga nad-plačali. Zahvalilo se je iskreno v imenu odborovém za logi sledila: Pogorelo je namreč v vasi ,Tr 1 djansko domoljubnost, kar je gromoviti „živio" spre- 30. junija 10 hiš, in čez 12 ur Kalce-Naklo" julija v vasi „véliki vajal. Odtod se jasno razvidi, kako je naše razumništvo Mrašev" 39 hiš z druzimi poslopji vred. Prvo vas je ne samo do žepa segniti, povse naško. temoč tudi, kadar je treba Slava našim v X J O ti^ua y V Žep ii^m Ul/i 1/JÛL £J YiUigaViilijUl 1Y1111V>1\1 J "'Vfcv/ J/w • haložkim in obliž- se še za gotovo ne vé. Med pogorelci so bili žalibogt neki otrok z vžigavnimi klinčki zapalil; kdo pa drugo ? njim rodoljubom. Edini duh, enaka iskrenost vse za dom m rod ! matici." Naprej, naprej ! ševčanje, ker je toča, ko je 9. junija 10 vasi same Iz Gorice. Program velike besede 12. dne t. m. v ljanske fare pobila, tudi njih polje močno zadela. samo trije zavarovani! S v. Florijan še zmiraj zastonj Pri tej prilíki je tudi pristopil častiti kliče hišne gospodarje v pogorelsko družbo. Revež je sploh vsak pogorelec; veliki reveži pa so posebno Mra-ševčanje, ker je toča, ko je 9. junija 10 vasi same cerk- Po- g. Petanjek Levoslav kakor osnovatelj k „Slovenski naprej čitavnici naši v spomin začetka omike med Slovenci po magajte tedaj blagi dobrotniki nesrečnikom, m vsaj kršanstvu in národnem pismenstvu pred 1800, oziroma tistim, ki niso bili zanikerni in so imeli zavarovane 1000 leti je prav mično sestavljen. Obsega 12 predme- svoje poslopja; vsaki še tako majhni dárek bo hvaležno ako se ne dodá morebiti še kaj. Le-ta je: Pozdrav sprejet. — Trta pri nas prav lepo kaže; če kaka uima tov gostom jeva i „Pozdrav Gorici", „Na jezeru a 7 > G odovni govor, govoril bode dr. J. Tonkli pesem Vilhar- čez njo ne i ii Ss. l^CZi Ai j U lie pride , WVJ-UV .n-caj uvuív pili; oboje se bo životu pa tudi mošnjici dobro prileglo* L HUiU £/JL U) ? \J X\ CV /J « vv bomo kaj dobro kapljico dober kup 215 Narodnost in domači jezik pri Polancih blizo hrvaške meje od i še kaj eljata imeniku tistih gospodarjev ki so kmetij na 7 Novice", da sta si „predrznila iC gospod štacuno. Bil je pozneje na Dunaj z nekimi pevci, s kterimi je potoval pevaje po svetu Pel je Ile neki več let v francozkih kazališčih zadnj 7 m na- županove govore v Idrii v resen prevdarek vzeti kakor se mora vsak o či ten govor v prevdarek vzeti ki ga govori kaka veljavna oseba. Pisatelj pri tej 7 7 se Je bil ustanovil v Londonu na Angležkem, od priliki o neki „vermittelungu u m versohnungu des kodar je o binkoštih domů přišel. Mož je kakih 50 let star, in sicer trdnega života, samo da revež sicer drugač boleha. . Iz Koinende pri Kamniku kiinstlich erzeugten und kunstlich genahrten Nationali-táten-Haders" tište znane variacije gode, ki se že gnju julija. C.... sijo vsakemu poštenemu člověku. Ker gosp. župan sam najbolje vé, kaj je o tem „Hader-u" prinesel 221. list Laib. lanskega „Wanderer-ja" in pa 115. list letošnje 77 Včeraj nas je zadela tista velika nesreća, ktera je tudi Zeitg.", se tedaj njemu na ljubo ne spuščamo v to, kar kakor „Novice" naznanjajo že marsikje drugod tako rekoč na beraško palico spravila. 7 ljudi Ob popoldne der besonnenen Bevolkerung Laibachs" so se přivlekli čez 3? P tištim, ki danes ne pozabijo 7 kar V • v, x------ --------- - - - 1 ~ i. I I T wxutiillj 1X1 -U. U ^J U ći Č* V 1 J VJ y rvai SO VCCTc!] UL CXI! y cerkljanske hribe erno-sivi oblaki predobro znano. Tudi se nam ne ljubi svoje glave ubi- brali to je > proti komenski fari. Začelo je grometi in šumeti, da je jati 7 da bi odgovorili tistemu „Einenť c 1 zato ,poslanici u bilo groza! Koj se vlije huda ploha in med tem se vsuje toča, ki je strašno razsajala in pokončala lepe naše poljske pridelke, da se Bog usmili! Nevihta s jlvcv^aí v ^^ Alvm vu točo je skoro celo uro trpěla in razširila se je od Cerk- jass das Vaterland in Gefahr sei, weil auch die sla- Ijan do Komende in od tod še proti Vodicam in Mengšu, vischen Volker sich an dem Borne der Constitution er- kjer je nek še huje razsajala in popolnoma vse po- frischen wollen' njegovi pošljemo le, kar je ravnokar přinesla „Drau-Post" , ktera med drugim pravi, da so nekteri časniki, kteri v eno mer „mit Trompeten und Pauken verkiinden ( tolkla. Res, da rez so 7 P J0 bilo še veliko zunaj vendar Pšenica in drugi pridelki so tu pa tam že poželi 7 in nadaljuje tako-le: „Es hâtte nie einen Nationalitàtenstreit gegeben, wenn es nicht Blatter pa strašno izmlačeni. Bodi Bogu potoženo ! Iz Ljubljane. Sejm ljubljanski, ki ga imenujemo ČeŠnjev sejm, se je letos prav slabo obnesel. gebe 7 deren Redacteure nach dem verdáchtigen Ruhme von Nationalitátenknikern haschen, um so im Durchein-ander einer Partei zu dienen, welche der freiheitlichen Bilo Je naša utjzeia rou.na îeios sua veiiKO, m laKU iz vrstnu pioe uujjioum i^ juju-uijciuc. „j^cj o^a »ivi- lepe smo vidili teden za tednom na trgu, da so se ču- fach aufgefallen, als am 29. v. M. an der Pforte der dili p tujci, ki še toliko tako lepih češinj niso vidili St. Peters kir che bei der Feier des Kirchenpatrones ..........~ '" " Es celó malo ljudi, tedaj tudi malo barantije. Cešinj pa je kažejo, kdo so pri nas ti „trompetarji. dežela rodila letos sila veliko, in tako izvrstno „Tagespošte" piše dopisun iz Ljubljane: Entwickelung nicht giinstig ist." Naši dveletni „poberki" kažejo, kdo so pri nas ti „trompetarji/1 —- V št. 148. viel- Es nikj er. zwei blaurothweisse Fahnen angebracht wurden. Naši štacunarji, ki prodajajo špecerijsko fiel schon desshalb auf, weil Heilige Kosmopoliten sind od nedelje naprej ne bojo vec ob nedelj ah in und sich in ihrem Leben^gewiss nie mit Nationalitáts- blag0' ~ praž ni kih popoldne in zvečer imeli štacun odprtih. politik befasst haben." Oeravno pisunu 7 ki okoli Prav tako. pa ne gre, ne verjamemo da .Ie cerkve hodi, v cerkev legendo" svetnikov kdaj tako bral. da bi vedil. da svet- * ) V črnomaljskem kantonu so letos volkovi že dokaj ovác pograbili, pa jih grabijo Se zdaj skor vsaki dan. Vred. jjic^cuuu ovciuirvu » laivu Ml, «U WI. i VU.H, niki so bili kosmopoliti, ga vendar o tem nočemo dre- zati. Predmet našega pretresa je le prvi stavek. Da 216 res „es muss vielfach auffallen", vratmi šenpeterske cerkve da je dop gledal, česar nob< pred dovoljen z volitvami v erdeljski deželni zbor - r--- -----j — ~ —-------- ----U..VUU —,, pravi, člověk da so zmôgli Rumuni in Saksonci. Kmali pride poziv m ^ il • m + m m. m — — A- pazil ni in tudi zapaziti ni mogel. Postavljen je bil iz Dunaja, da naj volijo poslance v državni zbor smrečicami slavolok, nad njim in po smrečicah se bo pokazalo, ktera stranka premagui 1 • w -./ti -»• 111«. V« 1* .V w ^ ? tu vihralo ne dvoje, temuč 16 banderic, med kterimi med je ni bilo ne enega modro-rudeče-belega, kakoršnih je beznjivi dopisún auffallend" v oči pa vrancni volj Po kugi strašne suše na Ogerskem je samo vidil dvoje, ki ste ga tako „vielíach bodle. Menda je preskrbnemu gospodu Pečki do 10. junija v mali Pečki poginilo 550 kónj, 117 volovr 304 krav, 118 žebet, 941 ovác, 1111 v • V presicev pa v véliki 2457 različnih živmčet; ovác še šteli niso, pa samega hrepenenja, da bi kaj denunciral, kri v možgane jih je moglo sila veliko biti, ker so cele vozove cerk zašla da je vse narobe vidil. Tudi ni bilo med vsemi njene drobnice domů vozili Go vej —----- v^v/v^j«, kuga, luui li 16 banderci nobenega slovensko-národnega: belomodro- Laškem divjá v papeževih deželah in na Napoljskem tudi na rudečega, kar je celemu svetu dovolj jasen dokaz, da okinčanji cerkvenega vhoda ni nikdo politiziral, Na Napolitanskem samo na posestvu kneza Torlonija poginilo je 1200 gl T pri kakor edini dopisún, glava meša, da bo ,, kteremu se pa v politiki že tako mu slovesa ne dá ? so y udj jedli meso bolne ži se v Lugenpost" prekrstil Tagespost", ako Da b dežela v vine, kaže se kuga ljudska, koleri podobna. — Turinski čižmari (čevljarji) so naredili kralja Viktora Emanvela % i 1 • ^ • m ^ za Avstrii naši nima takih likega moj stra svojega ceha zato ker pokazala je „Triesterca* i . j-' w V W V M W VlVUWiV. . " •-"» » w A A u V ^ U lu v/J w u 1 « Q y \JJ V^C« vvua , Zj& lu , ?, rv C1 J ' čljivih pisúnov kakor naša, dobro naredil národno čižmo". (Laska dežela ima po i a mt* à» . m 1 # 1 1 w 1 t • V -w 1 A a A A _ ____X te dni zopet prav očitno. Tudi dobo škorinj). Kralj jim je za to čast podařil zastavo Ćehi in drugi Slovani imajo gadjih pisúnov dovelj v z napisom Dar domaćih in dunajskih ćasnikih; al nikdar nikoli še nismo brali ? da bi se kteri korespondent kakor „ljubljanski*, lil nad tem, da ima kak vrednik tiskamo i časnik ta ali ZJ na^iouiu . ,,i_/ai -^J* » ci. JVli turinskih čižmarskih moj stro v Vel. kralja talijanskega društvu u vasi Reofal poleg ubila je unidan strela nekega kmeta z ženo p r a v d o in da zavoljo tega utegne j e nj a t uni! „Solche edle Manner habet nur ihr in der Partei vstopiti pod drevj J "U1 /-H1-YV-* CC v-1 n Wi i a 4-rk Hrii I nûLT in detetom, ki so se vstopili pod hrast, da bi se silne toče ognili. Nov dokaz, kako nevarno je. se ob hudi um der „Eintráchtige Vse druge politične novice se še > nam je te dni rekel nek pošten Nemec. zmiraj skrivajo pred tem, kar se godi na Polj skem, ne toliko za tega voljo, da trpi krvavi boj še zmiram, Novičar iz domaćih in ptujih dezel. ampak volj wx xx ÍÍH.IUJjv tega, JtVcVJ UU UU^UVUlUđi IU S iv Cl > pismom angležke, francozke in avstrijanske vlade, jih je přejela 27. junija „Beri. Borsenz." pravi, da ruska vlada ne bo nasprotovala, in zlasti zboru (kongresu) kaj bo odgovorila k a vlada ki Državni zbor komaj se Je začel y že praznuje m bode praznoval, kakor se sliši, do 15. t. m. — Predsjednik zbornice poslancev je tištim gosp. poslancem iz Českega, ki so protest poslali državnemu zboru m m- M • • 1 • 1 ^ A • 1 • • ne; vendar francozki časnikarji in angležki ne misli j y 26. dne da se bojo te homatije poravnale m. pisal pismo , naj pridejo do 10. julija v zbor, če ne, zgubijo svoje poslanstvo. Po pismu, ki so ga pisali polj sk zahtevaj oni zadovolj hočej lep ker u s t a j n i k tem, česar omenjene tri vlade m o s t oj n o Poljsko, kakor državnemu zboru, težko da pridejo v zbor. 1 pisan v , um nuv/^ju a a, m u is i u j u u j: uijsj^u, ivćiivur Gotovo je bilo leta 1772. Časnikarji tedaj pravijo, da velika je, da ostane pri tem, da velika izložba (razstava) obrt-nijskih izdelkov in poljodelskih pridelkov na Dunaji bode leta 1866, čeravno je za leto 1867 napovedana enaka izložba v Parizu. — Ker lakota žuga ogerski deželi, je Njih Veličanstvo cesar ukazal vojsk se bo gotovo y priho dnj leto to še ni gotovo, ali že letos ali ? naj se začno nektere velike stavbě in zidarije, pri kterih si ubogi ljudje morejo kruha zaslužiti; zato je že zdaj iz državne kase odločenih 500.000 gold., pa pride še več pomoči Loterijne srećke: V Trstu 4. julija 1863: IO. 54. 30. 63. 10 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 15. julija 1863. prvih Popravek. V pesmi „Vrednost žensk" , mescih letošnjega leta se je V slednje „Novice", naj se za vrstico „Stavi, zida i• i j._____i _i _ • ___ ^____ „ x x ~i m „„ ki so prinesle po- pozneje našem cesarstvu*zopet veliko tobaka popuhalo in po- drugač si spet želi" „Danes kaj za prav itd. noslalo; prodalo se ga je namrec za 13 milijonov in # # u " bere: „Vse 17.383 gold., tedaj za 291.010 gld. vec kot lani v tem času. Mestni odbor na Reki je sklenil 1. dne t. m. da se zahvalnica pokloni Njih Veličanstvu kralju, svet-lemu banu in si. dvorni kancelarii, ker je odobrena že-leznica od Zemuna do Reke in pa cesta od St. Petra na Reko. Za jugoslavensko akademijo darovalo se je 2000 gold. " ~ ......... 8. julija 1863. Kursi na Dunaji v novem denarji Deržavni zajemi ali posojila.IDruge obli^acije z lotrijami. 5% obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100. g. 133.10 5% nar posojilo od 1. 1854 5% metalike . . . . Pragi je dr. Bel sky, dozdaj podžupan, izvoljen za mestnega župana, za podžupana pa trgovec z lesom gosp. Dietrich. — Dokaj je danda- našnji tiskarnih pravd in druzih njim enacih; zadela je 1% „ . . . .„ —.—|KnezSt.Genoisovipog.40 taka pravda poslednji čas tudi svetlega kneza Thurn- Obligaci je zemlišn. odkupa. |KnezWindischgraz.pog.20 4 V2 4% 3% 9 1/ o 1% 11 11 11 11 11 11 11 11 11 91.00 93.50 37.50 37.25 Taxis-a v Pragi, ki je kot predsednik neke poddruž-nice kmetijske, v očitnem zboru ojstro zagovoril zoper neki ukaz c. kr. deželnega poglavarstva, in je zavoljo tega bil tožen od c. k. pravdnika; c. k. sodnija ga ni v novem dnar. po 100 g. g. 72.8014 % Teržaški lozi po 100 „ 115.00 81.6015% Donavsko-parabrod-76.35 ski po g. 100 . . . 68.60 [Knez Esterhazy. po g. 40 60.25[Knez Salmovi po g. 40 45.50[Knez Palfyovi po g. 40 38.00|Knez Claryovi po g. 40 „ 34.50 36.25 21.25 22.50 14.75 34.00 li v li li li li ii (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 5% ogerske.....„ 5 % horvaske in slovanské Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 ii 87.50 75.60 |Budimski 74.25 po g. 40 ii ii Denarji. 5% krajnske, »tajarske, krivega spoznala; al c. k. pravdnik je tožil dalje pri koroške, istrijanske c. k. deželni nadsodnii ; ta ga obsodi za 14 dni v zápor, ii Cesarske krone 86.001 Cesarski cekini & m c. k. naiviša Gosp. sodnija dunajska potrdila je to razsodbo. Zajem od leta 1860 . Deržavni zajemi z lotrijami. I Napoleon dori 20 (frankov) vetolik Lazarević, vrli srbski rodoljub v Novem Sadu, dobil je dovoljenje, da odprè knji-garno. Novosadski listi hvalijo ga enoglasno, daje vreden vse podpore. — Madjarski list „Kornuk" ni za- • ii „ „ „ I860 petink. „ ii ii ii 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 5% narodni od leta 1854,, Dohodkine oblg. iz Komo „ 17.00|Srebro (ažijo) 99.40|Souvraindori . . , 99.60IRuski imperiali . , 153.75 Pruski Fridrikdori , 150.50|Angleski souvraindori 95.50 Louisdori (nemški; ii ii ii ii ii ii ii » 15.20 5.28 8.86 15.28 9.08 9.29 11.13 9.65 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj