r, Nftjvečji tloveiuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - -Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA n ban List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in | the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 199. — ŠTEV. 199. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at Mew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, SATURDAY, AUGU ST 24, 1929. — SOBOTA. 24. AVG USTA 1929. volume mm — USTNIK xxxvii. "GRAF ZEPPELIN" NAD PACIFICNIM OCEANOM KOMAJ JE ZAPUSTIL TOKIO, JE ŽE ZAŠEL V STRAHOVIT VIHAR Včeraj zjutraj ob dveh je odletel proti Los Angeles, kamor namerava dospeti v torek. — Dr. Eckener se je zahvalil japonskemu vojaštvu. — Poveljnik tokijskega letalnega polja je vložil prošnjo za odpust. TOKIO, Japonsko, 24. avgusta. — Nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin" si bori v velikem viharju svojo pot proti Los Angelesu na tretjem delu poleta okolu sveta. Ko je bil oddaljen dobri dve uri od Tokio, je zašel v strahovit vihar, kate-rega je pa uspešno premagal. Ob eni uri zjutraj (petek opoldne po newyor-škem času) se je nahajal "Zeppelin 640 milj vzhodno od Tokia. Dr. Eckner je rekel, da upa dospeti v torek v Los Angeles. BERLIN, Nemčija, 23. avgusta. — Iz Tokio poročajo, da leti "Graf Zeppelin" preko Pači-fica z naglico stotridesetih kilometrov na uro. Ko so letali skozi vihar, so morali odvzeti radijsko anteno, da bi ne privabljala bliskov. Predno so se dvignili, se je dr. Eckener zahvalil poveljniku Kosumigaura letalnega polja ter izrazil svoje občudovanje, ker je japonsko vojaštvo tako uspešno rešilo svojo nalogo. Navzlic temu pa tokijski listi še vedno dolže vojake, češ, da so s svojo neprevidnostjo zakrivili poškodovanje motorja. Komandant letalnega polja ie vsledtega baje vložil prošnjo za odpust. Mikado je zahteval e dogodku posebno poročilo. WASHINGTON, D. C., 23. avgusta. — Kot je objavil nocoj mornariški department, je mornariška postaja v Cordovi na Alaski v zvezi z "Graf Zeppelinom". TOKIO, Japonsko, 24. avgusta. — "Graf Zeppelin" leti proti severu, hoteč zadobiti severno smer, iz katere ga ie pognal vihar. Ob sedmih zjutraj (ob šestih zvečer po newyor-tkem času) je brzojavil dr. Eckener, da je oddaljen 1 1 00 milj vzhodno od Tokia ter da leti "Zeppelin" z naglico osemdesetih milj na uro. EMPRINGHAM ZAPUSTIL CERKEV Protestantcvski pastor, katerega dolže raznih nečednih dejanj, je izstopil iz cerkve ter grdo ozmerjal škofa Mannin-ga. USMRČENJE MATERE IN LJUBIMCA Usmrčena sta bila, ker sta s strihninom zastrupila moža, ki jima je bil na poti. ANGLEŠKI KAPITALISTI j ZMAGALI Lastniki predilnic v Lan-c&shirju so zmagali v ar-bit^aciji. — Odbor j e glasoval za šestodstot-no skrčenje plač in pol. LONDON. Anglija, 23. avgusta Delodajalci v lancashirski bombažni industriji so zmagali v svojem slučaju pred abttracijskim svetom, ki se je sestal po štirinajstdnevnem prekinjen ju obratovanja. Več kot 500,000 delavcev se je udežilo stavke in več kot tisoč predilnic jc bilo zatvorjenih radi spora. Dva dni potem, ko se je sestal ar-bitracijski svet v Manchestru je objavil sodnik Swift, da je bil slučaj delodajalcev dokazan ter je določil. naj se skrči mezde za šest odstotkov in pol, za polovico svote, katero so skušali delodajalci doseči. Skrčenje bo postalo učinkovito dne 14. septembra. \ Obe strani sta prisiljeni sprejeti odločitev. Sodnik Swift je rekel pri objav-Ijenju razsodbe, da so pričevanja pokazala, da je bombažna industrija skrajno deprimirana ter rekel, da Je več faktorjev prispevalo k temu položit ju. DOMA NAPRAVLJENO VINO POSTAVNO RICHMOND. Va , 23. avgusta. — Pijače, napravljene iz sokov rastlin, zraslih na lastni zemlji za domačo porabo, morajo biti dejanski upijančljive, predno se lastnik izpostavi kazenskemu zasledovanju, — je odredilo danes tukaj zvezno prizivno okrožno sodišče Več kot pol odstotka alkohola ni še nikak dokaz upijancljixvih lastnosti do-tične pijače — je izjavilo dotično sodišče. Ta sklep je bil podan v slučaju Sam Picalisa, ki je priznal v okrajnem sodišču severozapadne Virgi-nije, da je napravil šestdeset ga-lon vina, ki je vsebovalo 5 odstotkov alkohola, a trdil, da ni vino upijančljivo. Okrožno prizivno sodišče je vče-1 raj razveljavilo pravorek ter odredilo nov proces. JAPONEC SKUŠAL PRITI NA "ZEPPEUNA" j KASUMIGUARA, Japonska, 23. avgusta. — Prvi orijentalski stowaway je okušal včeraj priti na "Graf Zeppelin*ko so mehaniki pripravi? zračne križarko za potovanje preko Pacifika. Policija je i objavila, da je skušal priti slaboumni deček na križarko. da pa so 1 ga hitro zapazili ter izročili očetu. Rev* dr. James Empringham ki je imel v Bronxu kliniko, na kateri je zagrešil z mladimi ženskami razna kaznjiva dejanja ter je bil svo-jetasno tudi navdušen suhač. se je odpovedal vsem svojim cerkvenim častem. Škofu Manningu je pisal, da že "celih petnajst let ne veruje v nesramno laž, katero imenujejo ljudje krščanstvo". Dr. Empringham pofcuje iz Cali-fornije proti New Yorku. Tukaj se bo zagovarjal proti obdolžitvam, da je izvajal medicinsko prakso brez dovoljenja, da je izkoriščal paci-jente in tudi radi tega, ker se je ločil in zopet poročil. Skof Manning ga je takoj odpustil iz duhovništva ,nakar je Empringham naslovil iz Fontane pismo na škofa. V pismu pravi: — Pred petnajstimi leti sem izgubil vero v episkopalno pojmovanje Boga ter hotel resignirati. Vsled nasveta pokojnega Charlesa An-drewsa, glavnega sodnika prizivne-ga sodišča ter enega starešin cerkve, pa nisem resignial, pač pa se lotil križarske vojne, najprej za prohibicijo, pozneje pa za zmernost. — Vedno bolj sem postajal prepričan, da je krščanstvo, kot ga razlagajo možje vaše šole. ne le nesramna laž, pač pa tudi ovira ter prokletstvo človečanstva, ker proizvaja bedo in nemoralnost Dr. Empringham je izjavil, da ima čisto vest in da ni nikdar nastopal kot zdravnik. V Californijo> je odpotoval radi slabega zdravja, sedaj se pa vrača v New York, da stopi na prste vsem svojim obrekovalc-em OBISK KRALJICE MARIJE BUKAREŠTA, Romunska, 23. avgusta. — Romunska kraljica Marija in njena hčerka Ileana, sta se vrnili danes semkaj s pomočjo hi-droplana, potem ko sta obiskali kralja Mihaela. Kraljica Marija in njena hčerka sta preživeli dalj časa v poletni palači kraja v Ma-maia, ob Črnem morju. j HULL. Quebec, 23. avgusta. — j Danes sta bila tukaj obešena Mrs. Maria Viau, mati osmih otrok, in njen ljubimec Philibert Lefevre, i ker sta priznala, da sta zastrupila s strihninom Mr. Viau-a, da bi se nato lahko poročila. Dve nadaljni zavlečenji tekom j noči sta -nudili obsojenemu paru | par dodatnih ur življenja. Ona je stara dvainštirideset let, njen ljubimec pa dvaintrideset let. } Ob osmih zjutraj je napočila njuna | smrtna ura. Obešena sta bila na | vislice, katere so privedli semkaj iz Montreala. j Mrs. Viau je bila šesta ženska, : ki je bila obešena v provinci Quebec. Obsojenca sta sprva precej junaško prenašala zadnje trenutke in priprave na obešen je. Potem sta jokala. nazadnje je pa le malo manjkalo, da se nista onesvestila. POSVETOVANJA V HAAGU Vsled sklepa, da se ne bo vršila danes seja glede Ycungovega načrta, je izginil strah, da se bo konferenca razšla brez uspeha. RIBIŠKI FANT LOVIL j KOKOŠI S TRNKOM HARRISON, N. J., 22. avgusta. — t Tatovi kokoši se poslužujejo v tem mestu trnkov in vrvi. Henry Solkusvic z Ogden ceste, je pričel izgubljati kokoši dan na dan. Včeraj je šel na svoj vrt ter videl kokoš, ki je požrla trnek, pritrjen na motvoz, ki je visel preko ' sosednega plota. Trnek je imel za i vado črve. Na drugi strani plota J sta bila dva majhna dečka z ribi-biško pripravo ter vrečo, polno ko-! koši. Dečka sta ušla, a Solkusvic je • dobil nazaj nekaj kokoši. MORROW SE JE VRNIL NA PAUSE POČITNICE ENGLEWOOD, N. J., 22. avgusta. Dwight W. Morrow, ameriški poslanik v Mehiki, je dospel včeraj I popoldne semkaj iz Mehike, na pr-. ve počitnice, izza časa, ko se je po-i ročila njegova hčerka s polkovni-i kom Lindberghom. Zdaj namerava 1 ostati dalj časa v Združenih dr-' žavah ter se pošteno odpočiti. HAAG. Holandska. 23. avgusta. Delegati, ki so navzoči na tukajšnji reparacij ski konferenci imajo še vedno upanje, da se bo konferen ca ugodno zaključila. Za jutrišnji dan določena plenarna seja, o kateri so vsi domevali, da bo usode-polna, je bila odgodena in vsledtega domnevajo, da bo mogoče priti do uravnave. Odgoditev plenarne seje je bila objavljena danes zjutraj po seji konferenčnih udeležencev, ki hočejo dovesti do -kompromisa med Ar.giijo in štirimi drugimi upniškimi narodi. Nemški zunanji minister dr. Stre-semann, francoski ministrski predsednik Briand ter angleški zunanji minister Henderson, ki ^o se vsi nameravali vrniti domov po jutr-šnji plenarni seji, se pripravljajo na nadaljr.o tukajšnje bivanje, ki bo trajalo najbrž do srede prihodnjega tedna. Včeraj zvečer je bil baje izdelan nov predlog, vsled katerega naj bi Anglija dobila večji delež pri nemških reparacijah. Zastoipniki upniških narodov Francije, Belgije, Italije in Japonske, so prišli po daljših prizadevanjih do sporazuma glede ponudbe, ki bo baje zadostila 75 odstotkom angleških zahtev. Usoda konference je sedaj odvisna od tega. če bo angl, zakladničar SnowUen sprejel ta novi predlog ali ne. Če bo on privolil, bo mogoče preostalo delo konference zaključiti v par dneh, dočm bodo izvedenci zaključili vse podrobnosti in statute za nameravano mednarodno banko. Ce pa bi Snowden to ponudbo odklonil, bi to najbrž pomenjalo. da ni dosegla konferenca ničesar in da mora pričeti iznova, potem ko bi vlade premotrile položaj ter se odločile za nove korake v luči tukajšnjih razvojev. Soglasno z novim načrtom upniških narodov, naj bi dobila Anglija vse prebitke, ki bi_se pojavili iz nemških plačil izza aprila meseca po Dawesovem načrtu in reducira-nih letnih plačil po Youngovem načrtu. TRENJE MED ! KITAJCI SO ITALIJO IN USTAVILI VATIKANOM RUSKI NAPAD Urednik lista "Civita Rusi so skušali podmini-Cattolica" naj odstopi.! rati nekaj tračnic iz-Papež se strinja z njego-1 tečne mandžurske že-vimi nazori, —v "Osser-| leznice, kar so jim pa vatore Romano" naj se Kitajci preprečili, opraviči. RIM. Italija. 23. avgusta. — Običajno dobroinformirani krogi so izjavil danes, da bo kmalu odstopil Father Rosa, urednik lista "Ci-vita Cattolica". Italijani bodo zahtevali, naj Rev. Rosa odstopi radi uredniškega članka, ki je bil natiskan dne 20. julija v njegovem magazinu. Ta izdaja je bila zaplenjena in policija je dvignila obdolžitev, da je bil uredniški članek v vsakem oziru protiitalijanski in protifaši-stovski. List "Civita Cattolica" je najbolj avtoritativen list svoje vrste na svetu. Njegovo politiko inšpirira baje papež sam, ki sam prečita vse korekture, predno je list natisnjen. Prihodnjega urednika bo baje izbral papež sam, ne pa kot dosedaj, jezuitski general. V zvezi s tem opazarjajo na dejstvo, da je poslal papež dn£ 3. avgusta Rev. Rosi-u veliko zlato svetinjo ter pismo, v katerem mu je izrazil Zaupanje in ljubezen. Ultra-lašističnl list "Impero" zahteva v svojem današnjem članku, naj zahteva Italija, da se Vatikan diplomatskim potom opraviti. List "Civita Cattolica" je trdil, da ima papež kot suveren pravico, o-brniti se na katerokoli silo, da mu pomaga braniti njegove pravice. "Impero" trdi, da je s tem papeževo glasilo razžalilo Italijo. LEGIJONARJI V RIMU RIM, Italija. 23. avgusta. — Trideset ameriških legijonarjev. katerim načeljuje poveljnik Paul Mac-Nutt in ki se nahajajo na poti na konvencijo legijonarjev v Beograd, je položilo venec na grob Nepoznanega laškega vojaka. Legijonarji 6odo zadnje dni v tednu gostje različnih italijanskih organizacij. LONDON. Anglija. 23. avgusta. — Kitajski vojaki so razpršili četo Rusov, ki je polagala mine pod tračnice kitajske iztočne železnice v bližini Mančulija. Tako je javil pei-pinški poročevalec Daily Expressu Nadalje je sporočil, da so Kitajci ujeli štirideset ruskih vojakov tekom bojev pri Dailainoru ter jih posiali v Harbin. SANGHAJ. Kitajska. 23 avgusta. Kitajska in Rusija sta se nahajali danes na robu vojne. Opazovalci so javili danes, da se bo vkratkem zavšil večji spopad med obema oboroženima silama na sibirsko-mandžurski meji. Ta napovedovanja so temeljila na dejstvu, da so se na obeh straneh premaknili večji oddelki v po-zicie, ki so strategično zelo važne. General Čang Sue Liang, mladi mandžurski vojni lord; je odredil mobilizacijo vse rezervne sile vseh treh skrajno sevemoiztočnih provinc. Domneva se, da se bo na ta način zbralo nekako 120,000 vojakov. Oficijelna poročila iz Peipinga javljajo, da se je 50.00ft mukdenskih vojakov pomaknilo' proti severu in da se pomikalo proti severu tudi vlaki vojaštvu iz province Kirin. LINDBERGH OBISKAL M0RR0WA ENGLEWOOD. N. J.. 23. avgusta. Polkovnik Charles Lindbergh in njegova žena, prejšnja Ana Morrow, sta dospela včeraj semkaj, da obiščeta poslanika Morrowa ter njegovo ženo. Poslanik se je v četrtek vrnil na počitnice iz Mexico City. Dvojiea ni hotela povedati, kam da sta namenjena po obisku. IsagsaaKiiamumiiBHfisa NAJVEČJI PARNIK NA SVETU' Pred kratkim so splovili v Angliji parnlk ^Britannic", ki je največji na svetu. Pravijo, da bo posekal vse dosedanje rekorde. Parn ik je last White Star line. J DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-nakazila v dinarjih in lirah po sledečem šujemo I ceniku: I < v Jugoslavijo I Dta. 600 ........ 9 9.80 " 1,000 ........f 18.40 " s,500 .,...... % 45.75 - 5,000 ........ $ 90.50 M 10,000 ........ $180.00 t Italijo Ur 199 .............9 9.79 " 900 ........... 911.90 M 800 ......................919 80 800 ....••..*.. 937.40 " 1000 ........... 954.36 BfranJte, ki nam naročajo ieplaSUa v amonikfk dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporaekma t svesam v starem kraju v stanu eniiati pristojbino ta taka ispločUa od 3% na f %. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do$30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih meakov kot gora) navedene, bodi*! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfe pogoj«. Pri velikih j ■lih priporočamo, da m poprej s nam iponsunete glede j j izplačila PO poftti so redno izvrlkna v ovc* do trim tipnil | ffUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT EE fj I PRISTOJBINO 75a. t 3AKSER STATE BA1& | 93 OOBTLANDT BTREBT, N1W fOlJC. R. Z* *GLA8 NARODA" NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 24, 192« The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. Kjmmmr. Owned and Published by • SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedi*. Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers £16 W. 18th Street, Borough of Mash&tan, New York City, N. Y.) "GLAS NARODA (Vaice of the People)' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................................$«.00 Za pol leta ...................................$3.00 Za četrt leta ...............................$150 Za New York za celo leto-----»7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol letia .........—........................$3.90 Subscription Yearly $«.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj L- praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prt občuje jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovniki "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3871 NEUSPEŠNO DIKTATORSTVO Zanimivosti iz Jugoslavije. Vefea iholitev nt ozdravljenje J Zcpet težka železniška nesreča pri očesa. 1 Subotici. V oblastno bolnico v Valjevu so J Med Subotico in Sento se je pri-pred mesecem pripeljali 30-letnega petila težka železniška nesreča. Ve-kmečkega sina Dragomira Kotar- ' letrgovčeva uslužbenca Jovan Na- ca iz Zgornje Bukovice. ki si je po nesrečnem naključju s koščkom železa opasno ranil levo oko. Šef o-česnega oddelka dr. Milivoj Milen-kovlč je poškodovancu posvetil vso nego in Izvršil tudi malo operacijo, da prepreči gnojenje. Tekom leče-nja pa je nekoč dopoldne prišel v bolnico svečenik Miladin Tasič, spremljan z ženo in materjo bolnika. V prisotnosti bolniškega osob-ja in bolnikov je začel pacijentu gyabOnny in Matija Meszaros iz Sente sta peljala na vozu različne blago za stranke v Martonoš. Ko sta pri Dvaju hotela pasirati železniško progo, je pridrvela motorna drežina, ki je zagrabila konja in voz. Oba konja sta bila ubita, do-čim so morali uslužbenca s težkimi notranjimi poškodbami prepeljati v bolnico. Njuno stanje je brezupno. Nesreča se je pripetila za to. ker je prelaz brez zatvornlce in vozni- POZDRAV! Kotarcu čitati "veliko molitev", da bi ozdravil gnojno oko, in je za ta ■ ka nista opazila vlaka sveti optavek prejel honorar 20 dinarjev. Cim je to doznal dr. Mil^n-kovie, je pri duhovniku ostro protestiral. češ. da ne dopušča, da bi Velik razvoj. Skopija. Pa zaključenem ljudskem štetju in- po ureditvi vsega statističnega se brez njegovega dovoljenja z mo- materijala je občinska uprava me- 44Tlie Christian Soienc: Monitor" jo objavil te dni <*lan< k, iz katerega posnemamo sledeče: — A ko kdo promatra diktatorski poskus kralja Aleksandra s še tako dobro voljo ter pripisuje sedanjim vladarjem Jugoslavije najboljše motive in najbolj nesebične i-deje, mora biti nehote razočaran vsled pielili uspehov, ki so bili doseženi tekom sestih mesecev, ki so potekli, odkar je kralj odpravil ustavo. Uveljavljenih je bilo par dobrih postav, ki pa iihs"> posebne važnosti. Administracija »se je v nekaterih ozirih izboljšala, lia drugi strani se pa administracije ne sme kritizirati. Kdor kritizira v Jugoslaviji dejanje kakega uradnika, se pre" meši proti državi. To pa Vfwli v brezprimemi dezpotizem in v korupcijo. Gospodarski položaj je izredno težaven. Največje dejanje, ki ga je napravila vlada na finančnem polju, je bila ustanovitev 14Privilegirane Agrarsks Banke1*. Banka je bila osnovana s posojili, izsiljenimi od ljudi, ki so jih le s težavo dali. To je povzročilo velikanski liezadovljstvo. To smatrajo za zlorabo" oblasti, za kar je kralj direktno odgovoren. Kljub vsem naporom policije in drugega aparata se je pa nakupičilo v banki primeroma le malo denarja. Ničesar se pa ni storilo za rešitev najvažnejšega problema: ureditve odnosa j ev med Srbi in Hrvati. Vlada ni napravila niti najmanjšega poskusa, da ir veljavi so glasje med tema dvema narodoma. Diktatura samo zatira govore in debate. V Jugoslaviji je pa zdaj več sovraštva kot ga je bilo kdaj prej. Nikdar izza ustanovitve Jugoslavije niso Hrvatje tako iz srca hrepeneli po popolni ločitvi s-Srbi. Nikdar niso bile zahteve večine Hrvatov tako ekstrenr ne in odločne kot so danes. Tisočeri Hrvatje so izgubili vero v kralja in v Jugoslavijo. Hrvat Ante Pirtrelic, ki je bil obsojen na smrt, ker je ščuval proti Srbom, je med Hrvati ena najbolj popularnih oseb. Hrvatje so v splošnem prepričani, da noben položaj ne more biti slaiiši od sedanjega. Pa ne samo med Hrvati, tudi med Srbi prevladuje splošno nezadovoljstvo. * Diktatura jim je odvzela vso svobodo, ni pa odpravila niti ene zle stvari, vsl-ed katere so'trpeli! Ko je pred šestimi meseci razpustil kralj politične stranke in ustanovil diktatorstvo, so -se nadali od novbga režima lepših časov. To upanje je pa popolnoma izginilo. Danes niti ena skupina vplivnih Jugoslovanov ne podpira vladfe z veseljem. - . . . . •> - 4_| "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Anwnrikil — Nhartroča5^ 8Ta* lltvami zdravila vnetja, ker je to nesmisel Ostri nastop zdravnika je imel hude posledice. Udruženje svečenikov valjevske oblasti se je zbralo k posvetovanju in javno obsodilo dr. Milivoja Mi-lenkoviča v svojem sklepu: "Ta primer jasno kaže težnje brezbožnikov, ki se nekaj časa že naglo širijo med našim narodom. Dr. Milenkovič je s takšno gesto žalil duhovništvo cerkve, zakon in k&none".... Končno so svečeniki sklenili še to. da boda dr. Mllenkoviča obtožili kot verolomnika. Ta nenavadni religiozno-medi-cinski konflikt je vzbudil v javnosti tem večje zanimanje, ker se je v beograjskih novinah razvila o-stra polemika. Z Zadevo se bo pečala tudi zdravniška zbornica. Porod v goreči hiši. Te dni je v hiši dobrovoljca Joče Štefanoviča v Bašadjidu v Banatu izbruhnil okoli polnoči požar, ki se je od gospodarskega razširil tudi na stanovanjsko poslopje. Posestnika ni bilo doma. odšel je bil po babico, ker je bila žena noseča. Ko sc je vrnil, je našel hišo v plamenih, a žena je medtem povila zdravega in čvrstega dečka. Posestvo je bilo k sreči zavarovano. Uboj pri Karlovcu. V selu Mosten je pri Karlovcu je bil te'dni ubit med prepirom seljak Stjepan Škrbič. rodom iz sela Pod-nožic. Škrbič se je prepiral s Stje-panom iz Turna in seljakom Kri-žaničem iz Zastneja. Vsi trije so ga strahovito pretepli in mu razbili glavo. Prepeljali so ga v karlova-ško bolnico, kjer je pa podlegel poškodbam. 14-Icthi deček žrtev pasje stekline. StraLSne. smrti je te dni umri 14. letni glmnazijalec Peter Sanader iz sela Gardinovci v Bački. Dečka je 1. julija napadel in ogrizel stekel pes. Roditelji so fanta takoj drugi dan preplejali v Pasteurjev zavod v Novem Sadu. V bolnici so deaku injicirali protisredstva in že čez nekaj dni je lahko zavod zapustil. Zdravnik, ki je imel opravka z bolnikom, je dal dečkovim roditeljem celo primerno količine sredstva za cepljenje proti steklini s seboj. češ. naj ga izroče*okrajnemu zdravniku, ki naj nadaljuje z injekcijami. Starši so storili tako. kakor jim je bil zdravnik naročil. Toda 26. julija so se pri fantu nenadoma pojavili simptomi pasje stekline. Prepeljali so ga takoj v Pasteurev zavod, toda vsaka pomoč je bila zaman. Čez dva dni je nesrečni dečefk v strašnih mukah umrl. Tragična smrt mladega fanta je vzbudila splošno sočutje, a še večjo pozornost, zakaj to je prvi smrtni slučaj pasje stekline od obstoja Pasteurjevega zavoda v Novem Sadu. Tudi med zdravniki je vzbudila dečkova smrt veliko pozornost; kajti znano je. da je Pasteurjev zavod v Novem Sadu eden najboljših na svetu: Vodi ga dr. Adolf Hempt, zdravnik svetovnega slovesa. Saj je bas čr. Henipt odkril novo metodo Zdravljenj a" pasje stekline. Nova metoda se je izkazala kot prvovrstna in na isti način so pričeli zdraviti od stekline okužene bolnike tudi v drugih državah. fVrztn roparski napad. Te dni' popoldne je odšel trgovec NlWbla PreradoviČ iz Korenove pri Bjeknraru na sejem v Križevce. Med potjo ga je napadla drzna roparska tolpa in ga prisilila, da ji je izročil ves denar. Vzeli so mu 160 tisoč dinarjev. Roparje zasledujejo orožniki. sta Skoplje izdala obširnejše poročilo, ki dokazuje, da se mesto lepo razvija. Skoplje ima 73,196 prebivalcev in to 41,811 moških in 31,385 ženskih. V tem številu pa ni všteto prebivalstvo novih predmestij Duša-novca Zlokučan, Gornje Vodne in Butelja. Razdelitev po verski in narodnostni pripadnosti se še ni dala izvesti zaradi preobilice materijala. Izgleda pa. da je kristijanov dobre dve tretjini in le ena tretjina muslimanov in vseh drugih veroizpovedi Ta popis dokazuje ogromen razvoj središča Južne Srbije tekom zadnjih 10 let. Po pripovedovanju starih meščanov je imelo Skoplje v 70. letih prošlega veka, ko je bil prenešen vali j at iz Prištine v Skoplje in ko je bila otvorjena železniška zveza Skoplje-Solun, komaj sedem do osem tisoč prebivalcev. To število se je leta 1892 dvignilo na 18 do 20 tisoč. Najvišje število prebivalstva je bilo beleženo v dobi turške revolucije 1^08 in 1909, ko se je v Skopi ju naselilo mnogo ljudi z juga. Pozneje pa je prebivalstvo tega mesta zopet padalo in je bilo ob osvobojenju v Skopliu največ 32,000 prebivalcev. Od osvobojenih pa se je Skoplje naglo razvilo. Leta 1921 je bilo že okrog 39,000 prebivalcev in se je to število, kakor vidimo, tekom osmih let skoraj podvojilo. Vnuki umorili deda. Pred novosadskim sodiščem se je te dni vršila senzacijonalna razprava proti rodbini Radakov in njenim pomagačem. ki so obtoženi. da sc umorili svojega lastnega deda Ilijo Radakova. Posestnik Radakov je umrl letos 22. marca. Ker je bil mož že star, so bili vsi preprint da je umrl naravne smrti in ker tudi zdravnik ni ugovarjal, jc bil Radakov naslednjega dne pokopan. Po njegovi smrti pa so se pričele širiti vesti, da jc bil umorjen. Zadeva je prišla tucli orožnikom na ušesa in pričeli so poizvedovati. Rezultat preiskave je bil presenetljiv. Orožniki so ugotovili, da sta Radakova zadavila listna vnuke 14-let-na Jela in 8-Ietni Gliša Radakov ki ju je naščuvala njuna mati in starčeva snaha Danica Radakov. Na Radakovo je vplivala pogubo -nosno Katica Milinov. hčerka starega Radagova, ki je sovražila svojega očeta in si hotela prilastiti njegovo imetje ter ga deliti s svakinjo. Preiskava je dognala, da je bil Radakov zadavljen. Naščuvana vnuka sta mu med spanjem s predpasnikom zadrgnila vrat. Pomagala jima je njuna mati. Ko sc truplo na zahtevo državnega prav-dništva izkopali, so se poznali na vratu znaki davljenja. Zločinci so bili seveda takoj aretirani, pa so sprva vse trdovratno tajili. Šele kasneje, ko so uvideli, da jim zakrknjenost nič ne pomaga, so se udali in priznali zločin. Državno pravdništvo je Danico Radakov in njenk otroka obtožilo zavratnega umora, Katico Milinov pa nagovarjanja k zločinu. Razprava je bila preložena, ker dve priči nista prišli k razpravi. Strašen poskus samomora. V Vršcu se je te dni 48-letni krojaški mojster Nlka Djordjevič pola r bencinom in zažgaf. Nesrečnež je gorel kakor živa baklja. K sheči so ga opazili sosedi in ihu pril -hiteli na pomoč. S težkimi opeklinami so DjordjeviČa prepeljali v bolnico. Kb so ga vprašali, zakaj je hotel t smrt, je (tej&t da je že dovolj Žive! in da" se je žvljenja naveličal • -..... Predno odphijem iz New Yorka s parnikom "Vulcania" dne 23. gusta, še enkrat prav lepo pozdravljam sledeče družine v Clevelandu, Ohio: družino Vrh, družino Pibro-vec, družino Meršnik, družino Mer-šnik. na E 167. St., Mr. & Mrs. Ce-hovin, Mr. Strekelja, Mr. Meršni-" ka, celo obitelj Čermelj. V Toledo, Ohio: družino Valen-čit\ družino Kert, družino Iskra, Mr. Leopold Valenčiča, Miss Pavlino Grahor, Mr. Prelvšeka. Mr. Pir-ca, Mr. Plahuta, posebno pozdravljam vse sledeoe: Prelovšgka, Mr. & Mrs. Kalza. Mr. & Mrs. Vrh, v Cleveland. Ohio, družino Šprohar, Mr. Jce Klobučar in druge xojake, kateri so me spremili na koiodvor. Iskrena Vam hvala za vso izkazano mi gostoljubnost. Tem potom se tudi prav iskreno zahvaljujem tvrdki Sakser State Bank. za vso postrežbo, s katere sem v vseh ozirih prav zadovoljen, ter jo iz lastne skušnje vsem roja-kem širom Združenih držav in Kanade na j topleje priporočam, ker sem popolnoma uverjen, da bo vsak, ki se bo na to tvrdko obrnil, deležen iste postrežbe, kakor spodaj podpisani. Kličem Vam vsem skupaj na veselo in srečno svidenje! Zdravo! Vaš udani rojak RADIO KONCERT Pondeljek, 26. avgusta s postaj WABC in W2XZ 10.30 New York Daylight Time j 9.30 Eastern Standard Time . 2. a> Gaiavusa; b> Al su liepc Karlovačke seke. (Moški kvartet "Jadran*. 3. LJubio je goluban iz opere "Zrinsk.". Pij mila. pij; b> Cin can crgudam; c> Zibu ha ju; d' Išei bum na vizitku. (Štiri medjumur-ske popevke. Moški kvartet "Jadran"*. 6. Moma dragom. (Sopran soio Mme. de Flondon. 7. a> Jadnlk; b> Na nočištu; e» Saj Ciro. (Moški kvartet 'Jadran'). 8. San Ličanina. (Kuharčev orkester*. 9. U boj. u boj. »Moški kvartet "Jadran". 10. Hrvatska narodna himna. (Kuharčev orkester«. Anton Počkaj, na potu v Smerje št. 44, p. mano. V. G.. Italija. Pre- velika poneverba v Senti, Bivši biagajnik državne paro-brodne družbe v Senti Čeda Nasta-sijevič je poneveril 160,000 Din in pobegnil. Tc dni so ga pa prijeli in izročili sodišču v Subotici. Subotiško sodišče je defravdan-ta izročilo okrožnemu sodišču v Novem Sadu, kjer se bo blagajnik zaradi poneverbe po zakonu o korupciji zagovarjal, za kar subotiško sodišče ni pristojno. Uboj. Seljaka Stjepan Katavič in Anton Kanj kovic v Odvorcih sta se sprla, ker so Kanjkovičeve svinje zašle v Katavičevo polje in mu povzročile precejšnjo škodo. Beseda je dala besedo in končno je med prepirom Katavič Kanj kovica udaril z vilami po glavi. Kanjkovič je začel bežati, na begu se je pa okrenil in zabrusil Kataviču v obraz, da ga bosta njegova brata osvetila. Ka-taviča je to ujezilo, stekel je za njim in ga še enkrat udaril z vilami po glavi, tako da se je siromak nezavesten zgrudil na tla. Ko sta prihitela Kanjkovičeva brata, je Katavič pobegnil. Težko ranjenega Kanjkoviča so prepeljali v bolnico, kjer pa je drugo jutro težki poškodbi podlegel. Kataviča so orožniki aretirali. Silno neurje nad Srcmom. Te dni jc divjala nad Sremsko Mitrovico huda nevihta, med katero jc večkrat treščilo. Strela jc udarila v pelje in zažgala žito, o-genj se je pa razširil tudi na gozd. K sreči je hud naliv ogenj pogasiL Pretekle dni je spet divjala nad Sremsko Mitrovico huda nevihta. Vihar je na polju zalotil štiri delavce, ki so vedrili pod drevesom. Delavci so bili samo lahko poškodovani, trije konji so pa obležali takoj mrtvi. ROPARSKI Že včeraj sem malo omeBil o For-dovem stališču napram prohibiciji. danes pa še nekaj dostavim; Ford pravi, da bi takoj zaprl v Ameriki vse svoje tovarne, če bi sc pijava- vrnila. Kaj pa njegove tovarne v Kanadi. v Nemčiji in drugod po Evropi? V Kanadi ni suše ni tudi v Evropi je še ni zaenkrat. Zakaj milostno dovoli, da izdelujejo po teh mokrih državah Fordove kare in se ljudje vozijo v njih. Če bi bil dosleden in če bi bil res tako unet suhač, bi kaj takega nikdar ne dopustil. Toda ni dosleden, ampak je tak kot so vsi drugi. Nihče ne bo zagovarjal pijanega šoferja, in sodišča jim stopajo ja-ko strogo na prste, kar ni nič več kot prav. Dogodili so se slučaji, ko je dobil voznik nenadoma tako hude krče. da se je onesvestil. Posledica: nesreča. Pozneje se je dognalo, d i ni voznik zaužil niti kapljice alkohola, pač pa dve vroči irankfurtarici in dve čaši ledenomrzle limonade. Užival je torej dijeto. katere su-hnči ne morejo prehvaliti. Baš ta dijeta mu je pa povzročila krče. Fordu bi jih mogoče nc. Tod;» k < zarec piva ali vina bi v hudi vročini vozniku prav gotovo ne .škodoval. Fordu bi morda škodil. S te:n pa še ni rečeno, da bi re morali vsi ljudje prokrojiti po njegovi pameti, po njegovem okusu in njegovem želodcu. NAPAD V AVTOMOBILU. Te dni se je piipetila na cesti pri Jablanici na Češkem težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Oblasti so mislile. da je zakrivil nesrečo pijan šofer. 26-letni šofer Čenek Klemmt je obležal mrtev, potnik Engelbert Mizera je umri med prevozom v bolnico, drugi potnik Friderik Har-tig pa leži težko ranjen v bolnici. Pod razvalinami avtomobila so pa našli orožniki nabasan revolver, iz katerega so bili iztreljeni štirje naboji. Dva naboja sta bila še v re- „The christian Science Monitor" volverju. Najprej so mislili, da je prayi< da 5e diktatura v Jugoslaviji revolver last mrtvega šoferja, toda ni 0tjnesja preiskava je pokazala, da je last preprosto ljudstvo ne občuti dik-ponesrečenega natakarja Mizere. taturp ter jc 2adovoijno kolikor pri katerem so našli v mrtvašnici pa- more biU zadovoijno v Jugosla-še 42 nabojev. Državno pravdništvo je odredilo1 JLe takozvana mU?ilgenca SC ne obdukcijo trupelj in v aferi je na- strin kajti pod diktaturo stal presenetljiv preokret. Na tru- mcrajo delati tudi gospodje, plu šoferja Klemmta so zdravniki škricarija naj se potolaži Dik-našli dve rani. eno za desnim uše- , taUjra ne bo vcčnQ trajala. Nat0 bo som, drugo v vratu. Obe sta bih , ^ ZQpQt nap3Čj]a krasna doba ie-smrti. Natakar Mizera je sedel za narenja šoferjem in je streljal nanj z na- j ^ menom oropati ga ali pa polastiti' avtomobila. Ker je bil šofer takoj' Kralju očitajo, da se mu po-mrtev, se je avtomobil prevrnil v j polnoma izjalovil peskus. da bi po-jarke in Mizela se je tako močno botal Srbe in Hrvat?. Nisem prijatelj kralja, rečem pa le toliko, da tam, kjer zdrav človeški razum nič ne opravi, tudi kraljevo prigovarjanje dosti ne zaleže. pobil, da je med prevozom v bolnico umrl. Drugi potnik Harting je v bolnici izjavil, da ničesar ne ve. Preiskava je dognala, da je bil Mizera na slabem glasu in da je bil že večkrat kaznovan. Državno pravdništvo je odredilo, da so aretirali Hartiga, ki je o-sumljen soudeležbe pri roparskem napadu. VAŽNO za one, ki nameravajo v stari kraj ter žele imeti gotovino varno in priročno naloženo. SAKSER STATE BANK Sporočiti Vam moram, da sem sprejel ček št. 3233 in svoto. Toraj se Vam najlepše zahvaljujem ker ste mi tako hitro in pošteno Izplačali. Dolžan sem, da priporočam še drugim rojakom širom Amerike, da se obračajo le na Vašo banko, ki tako hitro in pošteno posluje. Martin Blazich, Kamen Vrh 23, Sv. Peter pri Novem mestu, Slovenija. a sik, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je pbleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti po 4k% mesečno obrestovan je. Sakser State Bank 82C4M-dmndtStreet New York, N. Y. srna Italija in Vatikan sta se že zacc-la gledati postrani. V Vatikanu žive dobri diplomati, pa tudi dober diplomat sc v časi zaleti. Če so bili papeži nad petdeset let prostovoljni jetniki v Vatikanu, naj bi bili še par let ter bi nato sklepali pogodbe z drugačnimi možmi kot je Mussolini. Monsignor Seipcl jc voditeli avstrijskih fašistov. Bili so časi. ko je duhovnik oziroma visok cerkveni dostojanstveni kaj dal na svojo čast. -Včeraj me je obiskai iz Gowande. N. Y., moj ožji rojak s svojo soprogo m očetom. Pravijo, da me vsi po Gowandi pozdravljajo in me vabijo na Šub-ljev koncert. Ne utegnem in ne morem. Dozdaj zastran vročine nisem mogel, zdaj bodo pa drugI opravki. Hvala lepa za pozdrave. V zveznih novčarnah kujejo dosti več nikljev in dajmov kot so jih prej. S tem seveda ni rečeno, da je povpraševanje po dolarjih ponehalo. Ker sem že zgoraj Forda omenjal, naj ga še tukaj enkrat. Nad Pacifikom leti nemški vodljivi balon "Graf Zeppelin". Na krovu ima dvajset potnikov in štirideset mož posadke. Pri vsaki jedi pijejo močno rensko vino. Dr. Eckener je nadvse previden človek. Kar se vožnje tiče morda celo bolj previden kot Ford. Upati ie, da ^>o njegovo potovanje okolu sveta uspešno, in da ne bo napravil štrbunka. Če se pa pripeti nesreča, naj bo Ford prepričan, da je ni zakrivil aikohoL . NEW YOttk. SATURDAY. AVGVŠT St.m* The Strokovnjaka za kanalizacijo. V tehničnem svetu sta dobro londonskega vodovoda. Poleg tega znani imeni dveh angleških civil- mu je angleška vlada poverila ra nih inienjerjev, ki sta si postavi- zna tehnična dela na Helgolandu, la z znamenitimi tehničnimi deli zlasti gradnjo velikega nasipa, trajen spomenik skoro v vseh ev- Lindley je sodeloval tudi pri načr-ropsknh državah. To sta William: tih razna komunalna dela v Ber-Lindley in njegov sin William H.1 linu, Kielu, Stralsundu, Stettinu in gtssmaMHCS?' m —raa—CTP MAURICE RENARD SKRIVNOSTNI VALOVI Lindley. Oglejmo si vsaj potezah njuna dela. v glavnih Proti poldnevu scai prišel v Prago. Prvo. kar mi je padlo v glavo. je bilo, da sem se telcfonično javil staremu Desu Tiski. Ves vzra-doščen me je povabil na večerjo. Prišel sem točno ln sem našel starca istotako veselega in mla-dc^tnega. kakor ob svojem zadnjem obisku. Objel me je in vprašal: "Zakaj ml jc brzojavil?" "Skrbelo ffa te". Skrbelo? Kaj?" "Kako jc z vašim zdravjem?" Tiska 50 jc nasmejal: William Lindley je bil rojen 1 • Saj sem vam že povedal, da jc glasovir in orkester, ki je bila na 1808 v Londonu kot sin bivšega a- zdelan ln nevrjetno občutljiv. Prc-l*ričan je bil. da mu je prišla iz daljave skrivnostna vest. da niste zdravi. Zato ga je tudi tako gnalo domov". Deso Tiska je zmajal z glavo, •"lako občutljiv", je rekal sanjava. "A morda jc prav v tej občutljivi ^tl skrivnost njegovega geni-Samo predvčeraj j j a Ali su ga ze kdaj slišali igrali Ilacndlov "Large"? Nlkdo ga nc igra tako. kakor on. Kako brezkončno mu drsi lok. In kakšni gla-j sovi?!... Ali pa tudi joznate kaj i lepšega, kakor je Hacndlov "Lar res s. svojimi živci ^o"? Vam, dragi prijatelj, ki ste "Moj sin jc prava ženska!" "O. ne! Ali velik umetnik je ln dolga turneja po Ameriki ga je precej utrudila". "Res", je odgovoril stari Tiska in jsc ponosno vzravnal "Prav ste rekli. dragi prijatelj: zelo velik u-metnik! Brez dvoma prvi goslač na svetu!" Francoz, naj povem, kaj je Hand-lov "Largo". To jc stebrovje Lou-vra v muziki". Nisem sc mogel vzdržati, da sc nisem nasmejal. Navdušenost starega Tiske za "Largo" mi je že bila na. "Ne .smejte se", jc dejal. "Še ni-i kdo ni napisal ničesar tako arhi- sporedu. Gospod Tiska ni bil iz tistih amaterjev. ki neprestano vrte gumbe na aparatu v nesmiselnem upanju, da bodo tako bolje prestregli skrivnostne valove. Sedel jc v naslonjač povesil glavo na nasklonilo. zaprl oči in z naslado užival čudovite glasbo, ki jc bila tako daleč, a hkrati tako blizu. Zvočnik jc razločno in jasno podajal pijanistovo igro. Utrnil sem vse luči razen ene. Tako sva poslušala konccrt malodane v popolni temi. ki je tako prijetna za občutke godbe. Naposled so zvoki zamrli. Začulo Mali Oglasi ststenta narodne zvezdarne v Greenwichu in že kot trimesečno dete je postal sirota. Študirati je začel v slavnem angleškem mestu Croydonu, od koder je odšel kot 16-letni deček v Wandsbeck blizu Hamburga, da dovrši študije. Kot 19-letni mladenič je stopil v pisarno ing. Francisa Gilesa. kjer je bil zaposlen z železniškim načrti. Kmalu mu je poverila londonsko-south-amptonska železniška družba gradnjo mostov. V tem času se jc pečal tudi z regulacijo reke Mersey v Angliji. L. 1837 do 1838 je bil za- Leipzigu. Tudi vodovod v Budimpešti so delali pod njegovem nadzorstvu. Njegovo zadnje delo je bil načrt kanalizacije in vodovoda v Varšavi in kanalizacije »v Petro-gradu. Koncem 1. 1879 je stopil v zasluženi pokoj. Umrl jfe 1. 1900 star 92 let. Njegov sin Willam Hcerlein je bil rojen L 1853 v Hamburgu, študiral je pa v Londonu. Praktično se icj gf začel udejstvovati že kot 17-letni p mladenič v Budimpešti, kjer je po-1 gj magal očetu graditi vodovod. Po-1 j| zneje je odšel z očetom v Frank-' ti furt. kjer je sodeloval pri' kanalizaciji mesta. Ko je stopil oče v po- imajo (i f koj, je sin nadaljeval započeta de-; la. Občina mesta Frankfurta mu j je poverila kanalizacijo, postal Je j fic je prasketnje in napovedovalec je sporodil. katero rapsodijo smo | izdelal načrt za njeno zvezo z glav-pravkar slišali. Nato je napovedal; no progo, ki vod: do Berlina. Za to da bo sedaj Igral sloveči virtuoz j progo je bilo treba izsušiti veliko Samo Tiszka Dvorakov "Concerto", j močvirje za Hamburgom. Lindley poslen pri gradnji železnic v Nem-. 4 , , , .. . . . . , . .„• , • . I stavbni svetnik m kot tak je vodil; čiji in Italiji kot višji lrtženjer ham-l...^.....-u « bUrško-bcrgerdorfske železnice gradnjo vseh večjih stavb v Frank- ■ furtu. Napravil je tudi načrt za tr- "Pred unevi . sem govoril, "ga srci am v Parizu pred postajo. Štirje meseci potovanja po Ameriki malone vsak večer koncert — vse to ga je očlvidno utrudilo in mu zrahljalo živce. Nekoliko bled je bil Sicer videt! in oči so mu gorele bolj nego pri odhodu. Mnogo mi jc govoril o vas. gospod Tiska, in zelo žal mu je bilo, da ni mogel takoj v Prago". "Da. pozvan je za celi mesec dni v Nemčijo". "In ravno to ga draži. Rad bi sc naravnost odpeljal v Prago. Prosil tcktonlčncga, tako prostranega, tako pretresljivega. "Largo" je spokojnost v vellčastvenosti". Da Samo ga zna božansko, s čudovitim občutkom interpretirati. pa. .. saj ga lahko sedaj baš poslušava v radio. — Toda preči-tajte pismo!" "Da, da, pismo!.... 'Dragi moj oče!'.. To vas ne bo zanimalo... Slutim da pri Vas ni vse dobro'. Pustiva to.... Oh! 'V soboto zvečer, ko sprejmete to pismo, igram v Ra-dio-Lyrique v Parizu. Če bodo at- me je, naj vam to sporočim in vam mosferske prilike ugodne, me lah-predam to pismo.. Neizmerno vas ko slišite. Igral bom Dvorakov Jiubi. gospod Tiska! Pravi, da ste "Concerto" točno ob desetih. Mislil mu dvakratni oče, ker ste ga rodili žilvljcnju ln umetnosti. Rekel mi je, da so med vama skrivostne vezi".... "Skrivnostne vezi? No. tega nc verjamem", je smeje odgovril Dcsc Tiska. "Res pa je, da se Samo in jaz ljubiva iz vsega srca. Tudi je res, da sem ga. ko je bil še majhen, podpiral z vsemi močmi ih mu dal priliko, da se izuri v glasbi. Saj veste?" "D8, spominjam se. Rodil sem se v Pragi, kjer je bil takrat moj occ konzul. In mbj otroški tovariš je bil Samo Tiska, poznejši virtuoz. ki jc bil žc z osmimi leti pravcati "čudo-biti otrok". Bil je sin organista De-sa Tiske, ki jc vcokrat igral v hiši mojih roditeljev. Spominjal sem se še dobro, kako je mladi goslač jokal, ko ga jc vzel oče iz moje družbe ter mu potisnil v roke lok, da se vadi po štiri. pet. šest ur na dan ... s solzami v očeh". "Morda mi danes nekoliko zameri", jc vzdihnll starček. "O. ne. gospod Tiska! Nasprotno. Čc bi ga samo videli, kako nestrpno je čakal vašega brzojavnega odgovora!...." "Glejte, ravno tega ne razumem", sc je začudil moj gostitelj. "Zakaj se je vznemirjal? Počutim se dobro in o meni ni nikdar dobil ni-kakih vznemirljivih vesti". bom na to. da me poslušate in to mi bo zelo milo. Videl Vas bom pred seboj....' Koliko je ura?" "V Franciji je dest minut do desetih". odgovorim. t "Dobro. Ravno še utegneva pri-piaviti aparat.... Ali bi hoteli poslušati?" Aparat je bil eden izmed najbolj dovršenih, kar jih je dobiti na trgu. Samo, ki pogosto igra pred mikrofonom, ga je poklonil očetu. Po nekaterih poskusih sem se prcpriual, da imam v aparatu pariško postajo Radio-Lyrique. Igrali so ravno LIsztovo rapsodijo za Začelo se jc iznenada in mogočno. Kar videl in slišal sem nervozne mojstrove prste, kako obdelujejo strune staroslavnega kuaaani-nija, enega iz najvočnejših instrumentov. kar nam jih je osta-vil stari mojster. Strastni trepet strun je iz daljave skrivnostno napolnil prej tko mirno sobo. Ničesar nisva govorila. Niti ganila se nisva. Čutil sem, kako se stari Tiska utaplja v svoji muzikalni vznesenosti in v očetovskem ponosu. Čar čudežne godbe v etru mu je bil še zmeraj nov. "Cccerto" je bil odigran. .. In zdaj glej, je brez prehoda in spremstva vztrepetal na slavnih goslih veličasten spev. "Ah", je zamrmral stari Tiska "Haendiov Largo'!" 'Saj ni bil na sporedu", sem vzkliknil zavzet. "Toda Samo zna. da ga vi poslušate in zato...." "Tiho! Tiho! Molčiva!" Umolknil sem in poslušal. O. da to je tisto nesnovno in vedro stebrovje.... Vendar vzlic vsemu navdušenju nisem mogel kaj^. da bi sc ne vprašal, zakaj je Samo Tiska zaigra1 očetu tako dragi "Largo".... Ah so ga zopet prevzele neznane slutnje? Ali se ga je zopet polotil bolestni strah, ki je bil nocoj gotovo brez vsake podlage? je napravil načrte za izsušitev moč-: virja in na tem kraju je zdaj zgra-jen znaten del Hamburga. 5. maja 1840 je izbruhnil v Ham-. burgu velik požar, ki je trajal en! dni in dve noči. Uničil je velik del mesta. Ker divjega elementa ni bilo mogoče ukrotiti drugače, je Lindley predlagal pognati v zral. mnogo poslopij, med njimi tudi! mestni magistrat. Njegov predlog je bil sprejet in tako se je posrečilo strahovito in pretečo katastrofo govsko pristanišče, za živilski trg in za mnogo druge komunalne naprave. Lindley mlajši je izdelal načrte za kanalizacijo in vodovod tudi v mnogih drugih mestih. Tako so ka-nalizirali po njegovih načrtih in večinoma tudi pod njegovim vodstvom Duesseldorf, Zagreb. Elber-, feld. Hannover, Mannheim. Prago, Tiflis, Beograd, Samaro, Lodz, Lvov, Baku ob Kaspiškem morju itd. Pod njegovim vodstvom je bilo kanaliziranih 27 večjih mest, vodovodne naprave je pa vodil v 19 mestih. Angleška kraljevska komisija za prelive ga je imenovala pomo PEČEN VOL NA L0RD0Y1 POJEDINI Če se je mogel masti ti svetopi- vsaj deloma omejiti. Toda pri tem žnim komisarjem za upravo vodnih je bilo njegovo življenje v nevar- komunikacij ^ Franciji. Nemčiji, nosti. kajti razširila se je vest, da Belgiji in na Hoiandskem. Lindley je Lindley angleški agent m da ho- je velja, 2a največjega strokovnja- čejo Angleži pognati v zrak ham- ka na pQlju kanalizacije in vodo_ burško pristanišče. Oblasti so mo- yoda N- bilQ skorQ konference 0 rale poskrbeti za inženjerjevo te- moderniaaciji mest> katere bi se ne lesno varnost. Hamburškl senat je m udeležil Za 2asiuge na polju pozval Lindley a, naj izdela načrt moderne tehnike je dobil nešteto semski izgubljeni sin s pečenim t letom, zakaj bi se vzoren sin ne MINNESOTA mogel mastiti s pečenim volom, posebno če je njegov oče lord Birkenhead. sin lord Fureneaux? Sin lorda Birkenhaeda je postal te dni polnoleten in oče je hotel ta radostni dogodek v rodbini primerno proslaviti. Stari lord ima v Char-tonu krasen grad. kamor je pova- ^fjgsojRI bil mnogo prijateljev in znancev. Priredili so veliko gostijo, za katero so zaklali in spekli na ražnju o-gromnega vola. Gostija se je vršila v soboto. V petek so naložili vola na nizek voz, okrašen s cvetjem, in ga peljali skozi vas. Za volom so se peljali v avtomobilih lord s -soprogo in sinom ter vsi povabljeni gostje. Zaklanega vola so v soboto nataknili na debel kol in ga pekli od poldne do šestih zvečer. Prvi kos MARYLAND Steyer. J. Čeme. | Kitzniiller, Fr. Vodopivec. ' MICHIGAN 1 Calumet, M. F. Kobe i Detrcit, J. Barich, Ant. Janezlch Pa- Chisholmn. Frank Oouzc, A nian. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sckula. Eveleth. Louis Gouže. Gilbert. Louis Vessel Hibblng, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda. Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. odrezal mladi lord, potem so pa sle ,e OHIO Barberton, John Balar.t, Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek. Pomoč za oslabele, bolehne in nervozne ljud; za obnovitev uničenega dela mesta, odlikovanj in denarnih nagrad. diU l0!"d0V Tk™VT^ ^ Karlinger, Louis Rudman, obenem je bil pa Lindley sprejet v_________________ vojvodinja Marlborough in drugi _ ... Angleški kralj mu je podelil naslov. Ch&s. Anton mafeistratno službo. Izdelal je na- ^ tehnika y Darmstadtu ga je pa> odlični gostje. Stari vojvoda je po- Simcich. Math. Slapnik. črt za obnovitev uničenega dela izvolila za častnega doktorja. Naj-, mesta, za kanalizacijo in za vodo-( večje delo njegoVega očeta je bila j vod. Načrt je bil za takratne čase iZ5UŠitev močvirju v Hammerbro-j fantastičen in zato so gostil tudi vse vaščane. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagodc. Lorain, Louis Balant in J. Kumš« Niles, Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Klkelj. naravnost fantastičen in zato so ckenu ter kanalizacija Hamburga' USODA GOSPE ZUBKOVE mnogi dvomili, da bi se mogel uve-; tn Frankfurta. Nejgovi načrti *oj sestra bivšega cesarja Viljema in 1 javiti. služili za vzor kanalizacije nemških,'sedaj zena _ aii mai0 manj _ 2na_ OREGON Leta 1844 je predložil Lindley z avstrijskih in tudi angleških mest. nega ruskega pustolovca Zubkova je Oregon City. J. Koblar. inženjerjem Mytaom načrt pre- Lindley_sin je očetova dela nada- prišla čisto na kant. Na željo u- PENNSYLVANIA- ___________,______________skrbo Hamburga z vodo iz Labe,ka-( ljeval in izipoipolniL Kot angleški pravitelja svoje konkurzne mase,' Igral je tako dobro, tako nežno tero bi bll° treba Preje flltnraU- državljan je moral začetkom sve-j se je morala izseliti pred kratkim in občutno, da ni mogoče povedati j Njemu se ima Hamburg zahvaliti, vojne zapustiti Frankfurt in i2 svoje zadnje palače v Bonnu in z besedami Kako neki? Potem bij da je dobil vodovod. Njegov načrt nasellI se je v Londonu, kjer je u-j odpovedati se svojim zadnjim slu-bilo slovstvo enakovredno z glasbo.' se je pa uveljavil v polnem obse-( mfl 3Q decembra 1917, star 65 let.1 žabnikom. Edino eno družabnlco A vsakdo zna, da ni. I «=u šele 1. 1892-93 v času strahovite Ko je utihnila poslednja nota, I kolere, ko Lindley ni bil več v služ- Xupa-Toiic jc izkazal K'jt resnično <>lajt«-valn<> srcUtvo milijonom moi«'tn in žctiiini. bodisi .^tiiriin all mlaa jt; to sredstvo | litkn »i»«|H*.3no, j«' vzrnk to. ker v»»el>uje j najboljši 8. .stavin«- 7.a povzdigu in<'<"i il\ -rtm tudi povroOiiJufih bolezni, urejajo prebav« na|>r3vljajo mu<'no zdravo kri. >Cato ttidi isboijša tek do jedi poinajca prebavi, odpravi napenjanje in p'ine žel"dca. ureja vnetje led vie in mehurja. po\rne zdrav, ">krep tem skušnjo, zalo pravi :"ftll sem nervozen in izčrpan, toda steklenica Nuca-Tonr mi je stanje zelo ola jfiala," Tu skušnja, je uplošna pri ljudeh, k ito zdravilo uživajo. L>obi s«- v vseh trgovinah z zdravili. Ako tr-fjovee nima v zalogi, tedaj naj pa vam naroči ml zalafrabdja z zdravili - aij.- vsebuje' . . Ni„„ov Dhraz ie bil mrtva-zdravila. ki čistijo telo vseh klic, »jacu. wjegov ooraz je ou inrwva ško bled. Razumel sem. zakaj je Samo v Parizu igral "Largo"! Njegove slutnje, res, niso bile prazne. Njegov ljubljeni oče jc umrl, od ka-j pi zadet. Umri je, poslušaje z vso dušo tri bogove, ki so mu peli v prostoru in času: Haendel, Guada-nlni in sin. .. I. V. i a i t Pošljite nam Si n H bi Hamburga. Poleg vodovoda in kanalizacije je vodil Lindley v Hamburgu tudi gradnjo, plinarne, velike javne kopeli in modernizacijo pristanišča. L. 1851. je izdelal Lindley načrt STRAH PRED MRLICf ORIGINALEN ZAKON m mi vam bomo pošiljati Ž meseca "Glas Naroda" in prepričam smo, da boste potem stalni naročnik. V Edmontu, državi Alberta v Canadi, sta se te dni poročila naj-debelejša Američana, znana pod imenom "vesela in debela Berta Cillye in najbolj mršav Gerald Lin-dioff ali kakor so ga krstili Američani "živo okostje". Srečni ženin tehta 44 in pol kilograma, nežna nevesta 207 in pol kilograma. Lindioff in debela Berta sta člana nekega potujočega cirkusa. Zlobni jeziki pravijo, da gre za staro ljubezen. Pri poroki je nastala zapreka, ker za nevesto niso mogli dobiti avtomobila, v katerega bi jp lahko naložili. Končno so jo spravili na veoji avtobus, ki je srečna zaročenca popeljal pred oltar. Novoporocenca sta se takoj po poroki vrnila v cirkus, kateremu o-staneta zvesta. Direktor jima je obljubil boljšo plačo, kar končno tudi zaslužita. Sa.< je reklama, kar sta jo aapravila s poroko, naravnost zlata vredna. Vprašanje je seveda, kako se bo mož v zakonu počutil in kaj poreko njegove košči-ce če se 207 kg težka Ksanttpa razkadi in ~ga pograbi za vrat. ADVERTISE in "GLAS NARODA* Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili; seznami držav, mest, rek, gora itd. * icBffliras^iaiffliiS Brez dobrega zemljevida nehnorete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . ESEPi'irxEnrsa CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET New YORK Cim preprosti. ljudje pokopljejo Uirtvc se začno bati, da bi se ne vrnil in ne vzel s seboj koga, da bi mu delal na onem svetu druščino. Poleg tega so preprosti ljudje prepričani, da jc duša umrlega prve dni po smrti nesrečna, prepirljiva in celo nevarna. Prebivalci otoka Tonga poseča-jo umirajoče, jim prinašajo jestvi-ne in jih prosijo, naj bodo tako prtJaznT in naj jih definitivno za-puste, če so že sklenili preseliti se na oni svet. Med Igaroti na Filipinih je razširjen običaj, da pojejo starci in starke mrliču več dni zapored. da je nirtev, da so mu dali vse. kar potrebuje on. da so ga dostojno pokopali. Zato ga prosijo, naj se ne vrača po kakega sorodnika ali prijatelja. Tudi Parahu-mari v Severni Ameriki prosijo mrliča, naj se ne vrača z onega sveta. Zatišnejo mu oči in prekrižajo roke na prsih, potem se pa poslcrve od njega po vrsti vsi rodbinski člani. Vdova pretaka ob mrtvaškem o-dru solze in pravi svojemu možu: Če si že odšel in nisi hotel ostati pri meni, se tudi vračati ni treba, da bi strašil svoje sinove in hčerke. Mati pa' pravi mrtvemu otroku: Pojdi in ne vračaj se, če si že umrl. Ne vračaj se ponoči, da bi sesal moja prsa. O&e pa pripomni: Ne vračaj se in ne zahtevaj, da bi te vodil za ročico in se igral s teboj. Ne poznam te več. so ji pustili ln s to si je najela sedaj dve preprosto opremljeni sobi v Mehlemu. Kakor poročajo, bodo prodali vso opravo njene palače v Bonnu začetkom oktobra na javni dražbi, a tvrdka, ki bo dražbo izvedla, izda v septembra bogato i-lustriran katalog vseh predmetov, ki jih bodo prodali. POZOR, ROJAK! Iž naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte loraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem slede- ' čih naših zastopnikov. KJE JE FRANK ZEK, leta 1917 do 1920 se je nahajal v Btier mu, Pa., dober prijatelj rojaka STEFAN HUMAR-JA, ki se sedaj nahaja v Argentini. Sakser State, Bank, n Cortlandt St„ New York. N. Y. I2x24&28) CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Sallda, Louis Costeilo. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banich ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. SpeDch. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Korvath. Waukegan, Frank' Petkovšek in Jože Zelene: KANSAS Girard, Agneš Močnik. Kansas City, Frank Žagar. Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge. A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-člč, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City ln okolico, Frank Fe-rcnchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway. John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdlrc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jcrvan Willocfc, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River,. Anton Svet. . WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik J Jos. Koren, j Racine in okolico, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West A1Us, Frank Rkok'. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. in Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.: za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York' City je IT- celo leto. Naročnina xa Evropo je «a celo leto. v .i -o ODA" NEW YORK, SATURDAY. AUGU ST 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY tal t7. S. A. ass Mlada ljubezen ROMAN Za Olas Naroda priredil G, T. was (Nadaljevanje.) Raumigas se ni čutil naravnost po aščenim vsled tc priznali.c sodbe kuharice, a je bil kljub temu vzr;. doščen radi tega. — Obraz se mi je torej posrečil. — si je rekel. — Sedaj pa moram paziti, da .* mi prav tako posrečijo lasje. V" t« namen je posegel po koži ovna, katero je spretno pristrigel ter prilepil nato nad masko. — Natančno tako kot moji lastni skuštrani lasje. — si je mislil Roumigas ter pokril glavo s staro, oguljeno čepico. Ostali del života ni poteboval naiake umetnosti Izedelal bi ga lahko otrok Čarovniku je bilo ie treba natlačiti eno svojih sukenj in hlač s slamo. Za pas Je pritrdil eno svojih rdečih šerp ter vtaknil nogi strašila v stare čevlje Krasno. — si je mislil sam pri sebi. — Ptice se me boje sedaj in rad bi videl ono. ki bi si upala v bližino Kljub temu pa je bila duša skrbnega vrtnarja danes zatemnjena od številnih drugih skrbi, čarovnika so vedno na novo vznemirjale ter mu delale prokleto dosti zadreg Od časa do časa je Roumigas vstal, pustil strašilo ter odšel na konec vrta, da pogleda, če se ni pripetilo v Gargosu nič posebnega. Nevrjetno je. — je mrmral. — Orožništvo v Aigues-Vives ni vredno niti počenega groša! Ko se je oziral po vasi. je zapazil naenkrat Silverja Montguilhe-ma teti proti njemu. — Ej. da' - je si je rekel čarovnik in dostojanstvenih korakov se je vrnil v utico, da opravi zadnje delo pri strašilu. Silver pa je medtem prihitel ter Izgledal skoro iz uma. Odprl je železno ograjo, ki je mejila vrt od ceste ter pohitel proti hiši. — Hej, dobri prijatelj, — je vzkliknil tedaj čarovnik, ki se je pri-1 azal pred utico — Kam za vraga, pa letiš v takem diru? Silver se je obrnil, videl Gastonovega očeta ter se mu približal Kaj naj reče da omehča tega moža? Kako naj ga naprosi, naj reši Emila? Pomišljal se je ter čutil, kako mu leze mraz po celem životu, prav v konce las. &<• predno je dospel do uticc, je snel čepico ter jo držal povešenc glave med rokama. Gospod Roumigas. — je stokal. — prišel sem prosit vas odpu-Sanja zase in Gospodično Marcadieu Nikdar nimava namena žaliti vas in raditega vas prosiva, da se ne jezite na naju. — Jaziti, zakaj? — je vprašal čarovnik, ki je igral presenečenega. Jaz ne vem ničesar, o tem govoriš, sinko moj! Ti mi moraš naj- prvo povedati, za kaj gre pravzaprav. Gospod Roumigas, — je pričel iznova vodnik, — Vaš gospod sin je mogoče mislil da se hoče gospodična Marcadieu poročiti z menoj. On pa se je zmotil Gospodična niti ne misli na to in jaz sem bi si ne drzni! prositi za njeno roko. » Ej, zakaj naj bi se jaz brigal za to? Meni je v resnici popolnoma vseeno, 6e se ta oseba poroči s Petrom, Pavlom ali Janezom. Moj sin je nekoč mislil, "kot domnevam, vzeti jo za svojo ženo. Dovolj pa je drugih dckjic. ki bi se rade poročile! Na kratko stvar nima niti najmanjšega pomena in moj sin je že odpotoval v Toulouse. Da dokaže kako malo mu je mar cela stvar, je nadaljeval: Oglej si to moje strašilo, mali! Ali misliš, da bodo imeli ptiči re-ipekt pred njim? Pustim se precej obesiti, če bo zletela le ena ptica na črešnjo! Poln občudovanja je sial pred svojim umotvorom ter se delal skrajno brezbrižnim. Kaj hoče ta fant od njega s svojimi povestmi, ki so toliko dolgačasne. da bi čloevk takoj zadremal pri njih? Silver pa se kljub temu ni čutil pomirjenega. , Gospod Roumigas. — je pričel zopet, z drhtečim glasom, — ker obljubljam, — da se ne bom nikdar poročil z gospodično Marcadieu. upam tudi, da mi boste ohranili svojo naklonjenost ter ne razžalili mojega očeta. Imejte tudi usmiljenje z menoj, kajti... Sram mu je prestrigel nadaljne besede. — Kaj misliš, sinko moj? — je vprašal čarovnik, z najbolj nedolžnim obrazom na svetu. — Vi veste vendar, kaj je storil Emil, — je zajecal Silver. — Ah. prav, to je res! Naj me vzame vrag. če sem mislil na ta! Ubogi fant, kako se mu godi sedaj? — Smatram ga za zelo bolnega, gospod Roumigas! — Zares? — In mi bi vam bili hvaležni vse svoje življenje, če bi hoteli bi tako dobri, — če bi hoteli še nadalje ohraniti skrivnost, — skrivnost.... Gastonov oče se je nahitro obrnil. — Upam. da ne dvomite o meni? — je vzkliknil. — Vi mi najbrž nočete naprtiti sramote, da bi mislil.... Pri moji veri! Jaz, Roumigas! Pojdite vendar! Povejte svojemu bratu, naj mirno spi! Jaz bi gotovo ne. Hvala Bogu! Če bi se slučajno našle še druge priče, če bi bila dvignjena obtožba, če bi moral nastopiti pred sodiščem, potem bi razumeli. pred sliko Križanega.... da bi moja vest ne dovoljevala ... Vse to pa so le domneve! Stvar je delinitivno uravnana, pri moji veri! Vi ne boste nikdar več slišali govoriti o tem! — Gospod Roumigas, mene je prestrašilo, ko sem videl preje na gori dva orožnika — Bah! — je rekel čarovnik ter prot lastni volji zardel. — Dva orožnika,, ali si uverjen o tem? — Da, gospod Roumigas. eden se je baš pripravljal kopati zemljo med skalama. — Kopati? Ali zares? Saperlot! Na katerem mestu? — Pri smreki, na konci vasi. V rokah čarovnika, ki sta počivali na strašilu, se je pojavilo nenadno drhtenje in na levem licu je bilo opaziti* močno tresenje. — Pri smreki? Potem je seveda prostor, pri moji veri! Kdo, za vraga. jim je mogel to povedati. Stvar so brez dvoma naznanili! V istem trenutqu sta se oba obrnila, kajti orožniški stražmojster iz Algues-Vievs je ravno stopil na vrt. — Tako, — je vzkliknil veselo, ko je korakal proti Roumigasu. — fedaj ga Imamo! — Koga? — je vprašal čarovnik. — Morilca Laroqua! — Vi se hočete šaliti? Nikakor ne. Tekom zadnjih oseminštirideset ur sta prišla na sodišče dva anonimna pisma in nam je bilo le treba slediti navodilom, ki so bili vsebovani v pismih. Našli smo orožje, s katerim je bil izvršen zločin in naši ljudje so ravno pri tem. da aretirajo morilca! — Kdo pa je to? — Neki Emil Montguilhem! Nato pa se je Roumigas obrnil proti Silverju ter dostavil: — To mi je vrlo žal, mali! — Podel lopov! — je vzkliknil Silver, v strastnem izbruhu zaniče-1 anja. — Ti si'ga naznanil! Ko bo prišel moj brat pred poroto, se boste vi nahajali ob njegovi strani, Roumigas! Nat^JUf planil proč, proti vasi. Gt^l Od slepega ogorčenja je tekel sopihaje naprej, dokler ni do-rpel do" prvih hiš vasi. Videl je, kako'so se vsepovsod odpiiala vrat* ter »O ^si, prebivalci radovedni hiteli proti koncu vasi. 2e so dospeli ljudje pred kočo Emila, na koje pragu je stal orožnik, dočim so drugI vršili notri hišno preiskavo. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE MODRI KADI Silver pa je hitel naprej, do farovža. Prekoračil je vrt. odprl vrata ler našel abeja. ki se je razgovarjal z Jakobino. — Gospodična Jakobina. — jo je nagovoril z mirnim glasom. — vi ste hoteli vedeti, zakaj nisem mogel postati vaš mož. Sedaj pa vam lahko povem: — Ker sem brat morilca! Emil je umoril Laroqua! Po teh besedah je zopet odšel. »Dalje prihodnjič.) S KRAMPOM NA VERSKE SVETINJE V Moskvi so te dni podrli staro- ; davno iversko kapelico, v kateri je bila čudodelna podoba iverske Matere božje, ki velja v Rusiji za največjo svetinjo. Iverska kapeljica je stala pri vhodu na prvo dvorišče Kremla. Iverska ikona je veljala dolgo za najlepše delo te vrste in šele moderni strokovnjaki i-1 konografije se uvrstili pred njo tako zvano vladimirsko ikono. Iverska se je nazivala ikona po svojem izvoru. Iver je bil del bivše gruzinske države. Ko se je Gruzi-nija, ki je ohranila pravoslavje tudi pod tatarskim jarmom, prosto- Nekega večera se je izprehajal modri kadi a. Ch«-rhoi:rg America, Cherbourg. iJirin«-n 29. vagusta: Uresden. Cherbourg. Bremen 30. avgusta: 01>ni|)ic Cherbourg Pennlarid. Cherbourg. Antwerp«-n Berlin. Cherbourg. Biemen New Amsterdam, Cherbourg, Ilot-terdji m 31. avgusta: Xt. i^ouis, Cherbourg. Hamburg C"Ti te Bistvu tuano, Nainjll. »»eno*« 2. septembra: Kratice. Havre Keliuroe. (.'liti hour«. Hamming 4 septembra: Mauritania. CherUiurK President Harding. Cherbourg. t»rt-men _ 5. septembra: MuencUen, Boulogne ^ur i!«r. Bremen. 6. Septembra: i le de Frame Havre Humeric. Cherbourg Be Uren land. Cherbourg. A nI« <-rj«eii Republic. Cherliourg. Bremen Statendam. Boulogne »ur M»-r. Rotterdam Kotna.. Napoll. Oenova Minnesota, Cherbourg 7. septembra: New York. Cherbourg. Hamburg I.ueizow, Bremen Leviathan, Cherbourg 10. septembra: Sat urn.a Trst 11. septembra: •Karlsruhe. Bremen Aquitania, Cherbourg President IJooeevelt, Cliei bourg, Bremen. 12. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 13. septembra: J "a ris. Havre Majestic, ClitrlHtnrg Arabic. Cherbourg. Aiitw.-rpen 14. septembra. 1 leutsrhlaiid. Mierl»ourtr H;unhurg Ytendam, lUjulogm- Mir Mer, Rot- dam C<>nte Grande v"ai«>Ii. (it-nova 18 septembra; Ucrmsirui. Ot'rtwor* Ceurge Washington, Cherbourg. It' emen R> udara. Boulogne »ur M> r. Rotterdam v 19. septembra: stuttg.ut. Boulogne stir Mer. Bremen 20 septembra: Krame. Havre O'ympb-. Cherbourg i.ai'lanil. i/Jierboui K, Antwcrpen Augustus, .Noi'O.i, Cettova 21 sepjtembra: M ilw auk.-e. CherlMiurK Hamburg Yolenduni, Boulogne »ur Met. Rut- lerda in Mlnnekatida. Cherbourg 23 septembra: Resolute. Cherbourg. Hainbuig 25. septembra: M.turetania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 26. septembra: !»re»den. Cherbourg. Bremen 27 septembra: is- de France. Havre \ uUaji.a. Trst Homeric. Owrbuurg l'»nnh.nd. Cherbou:g. Antwerpen Berlin. Cherbourg. Bremen Rotterdam, Boulogue »ur Mer. Rotterdam. 23. septembra: A'bet t B..Ilire, Chert»ourg, Hamburg. Be via than. Cherbourg 1. Jesenski izlet, — sep. I., "I!a a« France". 2. Jesenski izlet. — okt 18. "II* d» Franc-" Božični skupni Izlet. — i. dec., "II* de F-»nca". krajev in zanimivo je bilo gledati, kako romajo pobožni Rusi k dvema svetinjama. Na istem trgu se jc namreč pojavila kapelica boljševi-ške Rusije, Leninov mavzolej." In voljno priključila moskovski drža-; pobožni ruski mužiki so posečali obe kapelici. Toda romanje k iver-ski Materi božji je bodlo v oči o-ficijelne brezbožnike. Na zadnji strani kapelice se je pojavil nekega dne ogromen napis: Vera je o-pij za ljudstvo. vi, je prinesla posebna deputacija Gruzinov takratnemu carju Alek-' seju Mihajloviču to ikono, ki je kmalu zaslovela sirom Rusije in j zato so zgradili nalašč zanjo ob vhodu v Kremi kapelico, ljudstvo pa je tako častilo iversko ikono, da so jo začeli svečeniki kmalu nositi po moskovskih cerkvah in privatnih hišah, da so ljudje pred njo molili. Dobiti iversko ikono za do- \ mačo službo božjo, je veljalo v Rusiji za posebno čast in zato je bilo toliko reflektantov, da so morali ustanoviti posebno pisarno, kjer so sprejemali prijave in vodili evidea- | co. Ker so morali ikono neprestano nositi po mestu, je dala duhovščina napraviti kopijo, kar pa vernega ljudstva ni motilo. Pred ko-pelico se se zbirale dan za dnem množice vernega ljudstva, ki je pobožno molilo in poljubovalo ikono. Vsako opoldne je bila originalna i-kona razstavljena in od vseh strani so romale h kapelici nove množice vernikov. Toda napis očividno ni zadostoval. Neke noči so boljševiki prvaki "poklicafi delavce, ki so kapelico podrli in zjutraj se je Moskva prebudila brez največje verske svetinjo. Nedvomno je igral pri tem odločilno vlogo protiverski motiv. Z Rdečega trga so boljševiki odstranili star kulturen spomenik, vprašanje pa je, če so s tem ubili v ljudstvu vero. To je samo ena neštetih epizod proti verskega boja v Rusiji, ki spominja na prve korake sovjetske vlade proti pravoslavni cerkvi, ko so začeli pobirati po cerkvah dragocenosti in ko niti r onštrancam niso prizanašali. UOLLANft C J AMERICA UNE»# invEBT18K I« ULAS NAHODA Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 I POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Modri kadi je padel pred njiir. na kolena in zaklical: — Obešen bom! — Tako je! — je vzkliknil kalif '; osorno. — Ej, vsemogočni kalif, mar hočeš prelomiti svojo prisego? — je vzkliknil kadi. — Če me daš obesiti. sem govoril resnico in če sem govoril resnico, me moreš dati u-smrtitl z mečem. Tako se je glasila tvoja prisega. Kalif se je popraskal za ušesi, rekoč: — Torej boš obglavljen. — Kako to? — se je začudil kadi. — Če bom obglavljen, sem lagal, saj si dejal, da bom obešen. Če sem ja lagal, moram biti obešen, j Kalif si ni znal pomagati in po- ; klical je na pomoč modrijane. Dol- j go so se posvetovali, pa niso mogli; dati kalifu dobrega nasveta. Ker ni bilo drugega izhoda, je poklical ka- j lif kadija in mu dejal: — Ti si najmodrejši sodnik v mo- j ji deželi. Izreči sodbo sam. — Vsemogočni kalif, tudi jaz ne ; najdem izhoda iz te zadrege. Za- j konu je treba zadostiti in smrtna i kazen mi ne more biti odpuščena. I Svetujem ti torej, da me pustiš ži- , veti še 99 let in prisegam ti, da bom ta čas našel svojega krvnika, da me usmrti, seveda, če bom še živel. Mislim, da bo to najpametnejše. Kalif se je zasmejal in izpustil kadija. Modri kadi je živel še 30 let. 3 mesece in 3 dni v veliko veselje svojih sodržavljanov. POTUJTE UDOBNO HITRA iN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-aur Mer, FRANCIJA Znižanje vo±n|a v BI. razredu: Od New York* do LJub'jane' In nazaj: In voir' aaiek. S198 Potovanje s pr»rriikl Holland-A merica L.ine pomenja udobnost. domafe razpoloženje, neprekosl jlvo kuhinjo In postrežbo — Za podrobno*«! vprašajte svojega lokalnega acer.ta aH — HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST., NEW YORK CITY R DNI PREKO OCEANA N ajkrt jta In najbolj ugodna pot sa ootovanja na oor°mnih oarnlklh: PARIS 27. augusta; 13. hept. (Ob polnoči) FRANCE 2. sept.; 20. septembra (6 P. M. i Ob polnoči) ILE DE FRANCE 6. sep.; 27. sep. (7. P. M.) 'Ob poln • NaJkraJAa pol IH> ttleaniel \ nakd-le v ponebrl krtblnl * vaemt m -deml ml udobno.«!! — Plja'-a in »lavna francoska kuhinja lara^no nirke cene Vj.raiU.jt« kateregakoli oooblatdenaga agenta al! FRENCH LINE It 8TATE STREET NEW YORK. N. Y. MADŽARSKI LANDRU Leta 1912 so izsledili v madžarski vasi Czinkota morilca, ki se je specializiral na ženske. Bil je to klepar Bela Kiss, ki je nekega dne prodal svojo dušo in brez sledu Izginil. Novi gospodar je dal dal hišo podreti in v kleti so našli več železnih sodov, v vsakem sodu pa že razpadajoče žensko truplo. Bila so trupla Kissovih žrtev. Madžarski Lan-dru je najemal gospodinje in vse so brez sledu izginile. Policija je napela vse sile. da izsledi drznega morilca, kar se ji pa ni posrečilo. Začele so se širiti ve- [ sti, da je vstopil v francosko tuj-, sko legijo odnosno, di je padel na srbskem bojišču. Te dni so pa Kissa slučajno izsledili in sicer v arad-j ski kaznilnici pod tujim imenom Friedricha Wimmerja. Mož je svoje zločine odkrito priznal, yest, da so morilca čez 17 let našli, je bila objavljena že pred dvema tednoma v nekem rumunskem listu, toda budimpeštansko sodišče še ni imelo nobenih poročil o.njegovi identiteti. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z naiiml inanim" parn'kt: Nanadkriljiva postreiba In kuhinja v vaeh razredih. —$198.— t s NEW Y0RKA d o LJUBLJANE NAZAJ w modernem 1. razredu (Vojni davek »5 posebej i HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja In druge Informacije se obrnite a* lokalnega agenta aJI na — Hamburg-American Line M BSOiDWAT, SEW TOKE ANEKDOTE Lessing je opazil, da mu večkrat izginjajo manjše vsote denarja. Odločil se je ,da preizkusi svojega služabnika in je pustil pest drobiža na mizi. "Koliko ga je bilo?" na vpraša neki prijatelj, kateremu jc pripovedoval o svojem domisleku. Šele sedaj se je Lesing spomnil, da denarja — sploh ni preštel. Pesnik Lenau se je vrnil nekoč pozno ponoči domov. Ključa od ve-žnih vrat ni imel in zaman se je trudil, da bi vratarja pregovoril, naj mu odpre. Ta se je izgovarjal, da ne sme odpreti. Šele ko mu jc potisnil dukat skozi špranjo, je odprl. Tedaj se je Lenau naredil, kakor da je bil pozabil nekoliko korakov od hiše knjigo in je prosil vratarja, naj mu jo gre poiskat Vratar je stekel. V tistem hipu je Lenau zaklenil vrata od znotraj in jih ni spet odprl, dokler mu ni oni vrnil dukata skozi špranjo. Kako se potu* je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovwnjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec j./ed nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da t prošnji označijo, naj >e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ' STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljivo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedeleov. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanoT, ki so bili postavno pripuščeni ▼ to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANflT STREET NEW YORK i St.: ' -i' .Ti':