Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (cascl-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 50.— lir NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALB
ŠT. 750
TRST, ČETRTEK 26. JUNIJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Sovjetska politika na Daljnem vzhodu
V zadnjih tednih se je sovjetska politika na Daljnem vzhodu obrnila v nove smeri. Njeni odnosi do Kitajske, severnega Vietnama in s tem v zvezi tudi do Združenih držav iščejo po zamisli Brežnjeva nova pola. Njegova temeljna misel je, kako izolirati Mao-cetunga in njegove načrte po nadvladi v Aziji in tudi v svetovnem komunizmu. Na svoj politični lok je napel dve puščici, ki pa ne bosta leteli vzporedno. Po eni strani skuša sovjetska politika pomiriti kitajskega zmaja z mirnimi dogovori. Po drugi strani pa si skuša pridobili vse kitajske sosedne države.
Po prvem načrtu so se že začela sovjet-sko-kilajska pogajanja v vzhodnosibirskem mestu Habarovsku.
Sovjetski zastopnik Smirnov se dogovarja s kitajskim tovarišem Cen-Fa-pingom za mirno in neovirano plovbo po obmejnih rekah. Pogajanja te vrste med obema komunističnima nasprotnima velikanoma niso nič novega. O obmejni rečni plovbi sla se poga jala od leta 1950 dalje že petnajstkrat. Po kitajski »kulturni revoluciji« 1967 sta se omenjena diplomata sestala prvič. O obeh gre glas, da sta znala najti in bosta tudi pri sedanjih pogajanjih našla srednjo pot.
S takimi pogajanji se skuša Kremelj rešili novih sporov s Kitajsko na sibirskih uiejah, čeprav so sovjeti spravili v mesecu juniju okrog milijon vojakov z ustrezno o-Premo na Daljni vzhod.
To je ena sovjetska pot, ki naj pripelje do bolj mirnega ozračja na viharnem kitaj-sko-sovjetskem ozemlju. Po drugi strani pa skuša sovjetska vlada pritegniti k sebi severno Korejo in severni Vietnam in na ta način ošibiti Maov vpliv v teh komunističnih republikah. Že pred moskovsko mednarodno komunistično konferenco je Podgorni, sovjetski državni predsednik, uradno obiskal Korejo. Pomembnejšega uspeha pa ni dosegel.
Sovjetom se kaže trdnejši prijem v Hanoju, ki mu ponujajo večjo pomoč. Doslej So Kitajci ovirali sovjetske dobave severnemu Vietnamu tako po kopnem kakor po 2raku. Peking se je namreč bal, da bo prišel Vietnam pod sovjetski vpliv. Kitajska ima pa Premalo sredstev, ki bi jih mogla nuditi Vietnamcem v vojni z Američani. Tu se je Pa Mao urezal.
V ponedeljek je namreč sprejel sovjetski minister za zunanjo trgovino svojega tovariša Phan Ana iz Vietnama. Dogovorila sta ®e. da bo Sovjetska zveza poleg dobave orožja na podlagi starih dogovorov, dajala odslej severnemu Vietnamu tudi velike količine zivil, rud in umetnih gnojil. Teh dobav pa bodo več mogli ovirati Maojevi letalci,
(dalje na 3. strani)
TABOR SLOVENSKE ZAVEDNOSTI IN PROSVETE
Slovenska prosveta v Trslu je priredila v nedeljo popoldne svoj tradicionalni vsakoletni tabor na Repentabru. Bil je že 22. po vrsti v povojnem času. Prireditev je bila kot vedno na trgu pred cerkvijo, kjer je bil postavljen oder, v skladu z okolico. Tokrat je treba pohvaliti izredno okusno in funkcionalno scena-rijo, ki je služila tako za pevske nastope kot tudi za poznejšo uprizoritev igre »Kje je meja?«. Sestavljena je bila namreč iz estetsko razporejenih kmečkih kraških orodij, kar je nekoliko spominjalo na znane kraške motive Lojzeta Spacala z njegovimi značilnimi kolesi.
Pohvaliti je treba tudi pobudo, da je bil letos tabor že v začetku poletja namesto v jeseni kot doslej, ker se zdi prvo poletje v vsakem pogledu najprimernejši čas za to.
Zbralo se je mnogo ljudi, katere so takoj v začetku spravili v dobro voljo člani glasbenega ansambla »Jana« iz Števerjana. Peli so slovenske popevke v ljudskem slogu in z ljudskimi motivi ob spremljavi električnih kitar. Lepi in močni glasovi — to velja posebno za glavnega pevca — natančen posluh, ubranost in zanos so potegnili občinstvo za seboj, da je vneto in hvaležno ploskalo. Za tem je nastopil moški pevski zbor »Srečko Kumar« z Repentabra, ki je pod vodstvom svojega pevovodje Srečka Guština ubrano in res dobro zapel tri pesmi. Pevovodja Guštin ima zbor trdno v oblasti, kar se je razodevalo v blago-glasnosti, ritmu in čutu za mero tako v fortis-simih kot v pianissimih. Opaziti je bilo tudi dobro zlitje glasov, tako da niso nekateri preveč izstopali, kar je sicer glavna napaka naših zborov.
Sledil je nastop pevskega zbora »Mirko Fi-lej« iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki je zapel pet pesmi in ponovno dokazal svojo že dolgo znano in cenjeno pevsko kulturo, s katero se je uveljavil že tudi na težkih tekmovalnih nastopih.
Goriški pevski zbor je končal svoj nastop slovenskih pesmi — izjema je bila le poslovenjena ruska ljudska o kozaku — s Prešernovo »Zdravico«, katere besedilo je bilo čisto v duhu tabora. Za svoja umetniško zelo dobra izvajanja je požel zbor »Mirko Filej« iskreno priznanje občinstva. Pred nastopom tega zbora je pozdravil tabor predstavnik goriških Slovencev.
Potem so nastopili Združeni cerkveni pevski zbori iz Trsta pod vodstvom Humberta Mamola in prevzeli poslušavce s svojim petjem. Ljudje so obžalovali samo to, da je bil njihov nastop prekratek, želeli so si namreč še več pesmi in tudi kakšne ponovitve. Toda to ni bilo mogoče zaradi bogatega sporeda prireditve, ki je zahteval, da se program hitro odvija.
Kot zadnji je nastopil mešani pevski zbor iz Ukev v Kanalski dolini pod vodstvom pevovodje Franca Sivca in izredno lepo, popolnoma v ljudskem duhu in slogu, zapel nekaj koroških ljudskih pesmi. Bil je deležen iskrenega navdušenja in ploskanja zbrane množice. Prav tako pa tudi pozdravne besede predstavnika Slovencev iz Kanalske doline, gospoda Šimna Prešerna, ki je poudaril, da tudi tam-kajnšji Slovenci pogumno in odločno vztrajajo v boju za slovenske narodne in kulturne ideale, čeprav na težavnih postojankah, ker žive na skrajnem robu slovenskega sveta.
Po prijetnem ponovnem nastopu glasbene skupine iz Števerjana, ki nastopa v ljudskih nošah, je bila uprizorjena stara igra Josipa Ogrinca »Kje je meja?«. Treba je priznati, da je bila res posrečeno izbrana za to prireditev in tudi odlično odigrana, tako da je popolnoma pritegnila pozornost občinstva, kar se sicer pri predstavah na prostem ne zgodi vedno. Igra je prikazala staro slovensko strast tož-barstva in trmoglavosti, kar pa je samo en odraz pozitivne poteze slovenskega značaja, čuta za pravico in vztrajanja pri svojem. Igrali so Marjanca Lapornik, Matejka Peterlin, Pavel Bajc, Miro Opelt in Angel Turk. Priznanje je prišlo ljudem, ki so resnično uživali nastop, prav od srca.
Deželni poslanec dr. Drago Štoka je imel med dvema točkama kulturnega sporeda kratek govor, v katerem je zbranim ljudem poudaril, da pomeni letošnji tabor spomin in počastitev taborov pred sto leti, na katerih so naši predniki poudarjali svoje slovenstvo in terjali svoje pravice od takratne države. Hkrati pa pomeni tudi spomin na čitalnice, v katerih se je takrat osredinjevala slovenska kulturna dejavnost v naših krajih. Pozval je zbrane k aktivnemu, zvestemu, odprtemu in ustvarjalnemu slovenstvu, ki bo trdno v samem sebi, hkrati pa odprto kot most na vse strani, zlasti tudi do matičnega naroda. Poudaril je tudi nujnost trdne povezave med vsemi vejami slovenstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Odločno ploskanje je pokazalo, da so vsi navzoči istih misli in pripravljeni na to.
Medtem ko so odrasli pazljivo sledili sporedu in besedam govornikov, se je najmlajši rod, zdrav, plavolas in vesel, igral v pesku in vzbujal upe v našo bodočnost. Nad zvonikom starodavne repentaborske cerkve pa so krožile in žvrgolele jate lastovk, kot simbolna obljuba na »jasnejša vremena« slovenstva.
Sonce je zahajalo, ko so se začeli ljudje razhajati. Neradi, ker je bilo res lepo. Tako bi moralo biti vedno, kadar se snidejo Slovenci. Marsikatera družba prijateljev pa je še posedela v kateri od prijetnih in tako domačih gostiln pod Repentabrom, da so si izmenjali misli in vtise.
NUJNA JE REFORMA SODSTVA IN JETNIŠNIC
Primer »Lavorini« je zahteval že drugo smrtno žrtev. Umrl je Adolfo Meciani, ki so ga lažnivi in pokvarjeni dečki zapletali v u-mor malega Ermanna Lavorinija. Meciani je poskusil pred tedni samomor, katerega posledicam je zdaj podlegel. Njegova mlada žena dolži preiskovalno sodstvo in osebje v zaporu, kjer je bil Meciani zaprt, da so krivi smrti njenega moža, ker so ravnali z njim
Delavce, ki so zasedli tovarno Safog-Nuo-va San Giorgio je obiskalo mnogo političnih in sindikalnih mož. Prinesli so jim izraze solidarnosti ter tudi denarne in druge prispevke. Deželni svetovavec LSS Štoka je delavcem že v deželnem svetu izrazil svojo
sar dokazati.
Zadeva z Mecianijevim samomorom je ponovno opozorila, da je potrebno italijansko sodstvo temeljite reforme, ker je močno zastarelo, enako pa tudi režim v ječah. Italijanski sdniki vse preradi obsojajo samo na osnovi »indicijev« in »ugotovitev« raznih sodnih izvedencev, ki se potem mnogokrat izkažejo za zmotne. Tako prihaja do krivičnih obsodb, tudi na dosmrtno ječo. Te dni
Jlaš gfas v deželnem svetu
V deželnem svetu se bliža konec poletne- tev dvojezičnih napisov v naši deželi, da se ga zasedanja. V pričakovanju poletnih po- tako omogoči lažje kretanje po cestah tiso-čitnic (avgusta in septembra) pa je svet imel | čem in tisočem jugoslovanskih turistov, ki cel kup dela. Izglasoval je zelo važne zako- prihajajo dnevno v Trst in Gorico, a jim ne, ki bi morali bistveno pripomoči k social- je večkrat težko najti pot domov zaradi poni in družbeni ureditvi deželnega prebival- manjkljivih cestnih napisov. Odbornik je što-stva. V maju je deželni svet zelo intenzivno, ki odgovoril, da se dežela zelo zanima za obravnaval zakon, ki predvideva znatne pri- probleme turizma, a da ni v njeni pristoj-spevke za kulturne dejavnosti. Tu sc je bitka j nosti postavljanje napisov, kar mora napra-slovenskih svetovavcev osredotočila na za-j viti občina, oz. država. Svetovavec LSS s ta- ]<0t z zločincem, četudi mu niso mogli niče-htevo, da zakon posebej imenuje kulturna | kirn odgovorom seveda ni mogel biti zado-prizadevanja slovenske manjšine. Svetova-j voljen in je zato pozval deželni odbor, naj vec Slovenske' skupnosti je zahteval, da se skuša to vprašanje rešiti, prispevki delijo pravično, s posebnim ozirom na specifične probleme, ki zadevajo slovenski živelj.
Nadaljnji važen zakon je urejeval lov na divjačino v naši deželi. O zakonu se je razpravljalo več dni. Naš svetovavec je svojo intervencijo razdelil na dva dela: v prvem se je potegoval za pravico do lova vseh državljanov; vsak državljan bi smel postati lovec po strogo opravljenem izpitu, ne sme pa lov ostati več privilegij samo nekaterih. V drugem delu pa je svetovavec zahteval, da se škoda, ki jo kmetu povzroča divjad, takoj in pravično povrne. Kot znano, dela divjačina tako na Tržaškem kot na Goriškem našim kmetovavcem ogromno škodo.
Na vrsti so bili nato zakoni s socialno tematiko: pomoč bolnicam za preventivno medicino, prispevki za hitrejšo pomoč pri cestnih nesrečah i Lel. V komisijah pa so odobrili zakon, ki predvideva znatne prispevke za športna društva pri gradnji športnih objektov in sploh pri športnem izživljanju. (Ta zakon posebej zanima našo športno mladino!). Prav tako pa je zdaj na vrsti zakon, ki urejuje položaj obrtništva. Tu je v komisiji svetovavec LSS prodrl z zahtevo, da bodo v pokrajinskih in v deželni obrtniški komisiji prisotni kot izvedenci tudi Slovenci.
Pri vseh teh zakonih je svetovavec LSS glasoval tako, da je vselej imel pred očmi koristi našega človeka: če je bil zakon dober,
ugoden našemu življu, ga je podprl (tako je sRc y,adc k(jt )>od tje<< za nadaljnja pogaja-glasoval proti zakonu, ki urejuje lov, ker	-	•	--	-	-	°	-	-
solidarnost v boju za pravično rešitev njiho- smo spet brali o tem, da so izpustili nekega vili problemov. Prejšnji petek pa je delavce f obsojenca na dosmrtno ječo, ker se je izka-obiskal v tovarni in se z njimi zadržal v dalj-! zalo, da je nedolžen, a v ječi je prebil že 21 šem razgovoru, v katerem so mu delavci let. Posebno hudo je to, da taki po krivici opisali vzroke njih sindikalnega boja. V pri- obsojeni ljudje nimajo pravice do nobene srčnem razgovoru se je svetovavec zadržal odškodnine, četudi je bilo njihovo življenje tudi s slovenskimi delavci, ki jih je v tovarni takorckoč uničeno po krivdi prelahkomisel-zelo veliko.	nih sodnikov in preiskovalnih oblasti.
V smeri večjega realizma?
Novo francosko vlado, po izvolitvi Pompi-douja za predsednika republike, je sestavil Jacques Chaban Delmas. Vlada je že prisegla. Dosedanjega zunanjega ministra Michaela Debreja je zamenjal Maurice Schumann, ki je znan kot »Evropejec«, sčij je bil v preteklosti zelo delaven pri ustanavljanju Evropske gospodarske skupnosti. V tem vidijo mnogi znak, da namerava Pompidou voditi bol j realistično evropsko politiko, četudi se v splošnem ne misli, vsaj za zdaj ne, odločno podati na iskanje kakih novih možnosti francoske zunanje in notranje politike.
V tujini si tolmačijo sestavo nove franco-
ni ta predvidel točne in pravične odškodnine za povzročeno škodo našim kmetom.) Zadrža-žanje svetovavca je bilo torej umirjeno, obje tivno, svobodno in je težilo le za obrambo koristi in pravic našega človeka.
Deželni odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje, ki mu ga je postavil svetovavec LSS Štoka in ki je zadevalo postavi-
nja o pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti. Vendar se niti v Franciji niti v Angliji s takimi pogajanji nočejo prenagliti, da bi česa ne pokvarili.
XI. KONGRES KRŠČ. DEMOKRACIJE
V petek, 27. L. m., se bo začel v Rimu 11. kongres krščansko demokratske stranke.
Že nekaj let si Slovenija samoiniciativno prizadeva navezati čimbolj dobre stike s sosednjimi deželami in preko njih seveda tudi z državami. Slovenska vlada je vzpostavila prijateljske stike tako z deželno vlado Furlanije - Julijske krajine kot tudi z deželnimi vladami avstrijske Koroške, štajerske in Gradiščanske, ki vse mejijo na Slovenijo. Pretekle dni pa je imela v gosteh vladno delegacijo Bavarske, ene izmed avtonomnih dežel Nemške zvezne republike. Delegacijo je vodil predsednik bavarske deželne vlade Gop-pel. Obiskala je tudi Hrvaško.
Stiki med Slovenijo in Bavarsko so stari že več kot tisoč let in so bili skoro vedno prijateljski. Tako so se npr. Slovenci in Ba-
varci že v 8. stoletju skupno bojevali proti Frankom kot bavarskim sovražnikom in proti Obrom kot slovenskim sovražnikom. Na Bavarskem živi mnogo Slovencev, zlasti delavcev, ki so začasno našli tam zaslužek. Pa tudi kulturni stiki med Slovenijo in Bavarsko so bili vedno in so tudi danes močni in plodni. V Munchenu deluje zelo aktivna nem-ško-slovenska založba dr. Trofenika, s katero redno sodeluje cela vrsta nemških jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev.
Med britansko vlado in Rodezijo je prišlo do dokončnega preloma. Smithova »bela« vladavina se je proglasila za neodvisno. Britanska vlada smatra Smithov režim za ilegalen, ker je velika večina prebivavstva črna.
Nad velikim odrom, kjer bo sedelo predsedstvo kongresa, visi tale napis: »Ideje, struk-lure, pobude Krščanske demokracije za obnovo institucij in za demokratični razvoj italijanske družbe.« V leh besedah je v strnjeni obliki zapopaden predmet kongresnih razprav. Krščanska demokracija bi morala, kot najmogočnejša italijanska stranka, z novimi idejami poživiti in obogatiti vsebino svojega programa, posodobiti strankine strukture, da bodo ustrezale zahtevam sedanjega časa, in hkrati z novimi pobudami prispevati k ob novi obstoječih institucij in demokratičnemu razvoju italijanske družbe.
če bo kongres v resnici opravil vse to ogromno delo, pa bo pokazala bližnja prihodnost.
ČLOVEŠKA NOROST NIMA MEJE
Blizu mesta Rajkot v Indiji, ki trpi na kroničnem pomanjkanju živil, bodo zažgali brahmani 9.000 ton živil kot spravni dar bogovom za »svetovni mir in blaginjo človeškega rodu«. S temi živili bi se enkrat nasitilo okrog 50 milijonov ljudi; vredna so o-krog 10 mili jard lir (16 mili ionov dolarjev). Med drugim bodo sežgali 1860 ton riža, 930 ton surovega masla in 375 ton sladkorja.
Nedaleč od tam, v indijski deželi Raistan, je pretekli mesec umrlo vsaj 260 ljudi od lakote. Sežiganju živil bo prisostvovalo 125.000 brahmanov. Do take stopnje fanatizma in norosti jih je nahujskal neki »sveti mož«, Brah-man Maharaj. Upati je, da bodo indijske oblasti to norost preprečile, če si bodo upale spričo divjega fanatizma brahmanov.
Iz tega pa je tudi razvidno, da je svet razdeljen ne le na bogati in revni del, o čemer se toliko razpravlja, ampak tudi na tisti del, kjer vlada racionalnost, in drugi del, kjer živi človeštvo še v znamenju mitov in iracionalnega odnosa do življenja. Tu tudi pomoč »razvitih« le malo zaleže.
LJUDSKE NOŠE ALI ŠEME?
V zvezi z letošnjo »kmečko ohcctjo« v Ljubljani smo imeli priložnost videti v raznih listih oziroma na ovitkih barvne 1'olo-graiijc slovenskih ljudskih noš, ki so morale vzbuditi v človeku, ki ima nekaj okusa in spoštovanja do slovenskih ljudskih tradicij, odpor in protest. Isti občutek se polasti človeka ob raznih drugih priložnostih, kjer nastopajo »narodne noše« in ob srečanjih z raznimi slovenskimi folklornimi skupinami. Mnogokrat — in celo največkrat — so te »narodne« noše bolj podobne šemam kot resničnim starim ljudskim nošam oziroma tistemu, kar naj bi predstavljale in s tem počastile, namreč čut za lepoto, dostojanstvo in izvirnost naših prednikov.
Očitno je, da si Slovenci še nismo na jasnem, za kaj pri »narodnih« nošah pravzaprav gre. Pri tem je treba najprej reči, da je pravilni izraz ljudska noša, saj nobena noša ni bila »narodna«, to je, da bi sc bil oblačil vanjo ves narod. Beseda »narodna« noša je le ostanek iz tistega obdobja slovenske zgodovine, ko je naša jara gospoda govorila raje nemško ali se pačila po hrvaško, češko ali rusko, da je bila bolj »gosposka« in se je s tem ločila od »preprostega ljudstva«. Isto velja seveda za »narodne« pesmi. Pravilna beseda je ljudske (in hvalevredno je, da je ta pravilni izraz začel uvajati tudi radio Trst v svojih programih).
Kar pa zadeva ljudske noše, bi se morali zavedati, da so bile zamišljene in skrojene pač za svoj čas in so bile takrat nekaj normalnega, odgovarjale so takratnemu ljudskemu estetskemu čutu in tudi modi. Danes pa je anahronistično, da se sprehajajo po Ljubljani ali kjerkoli Slovenke v ponarejenih, cenenih in kričečih ter zato nedostojanstvenih in neokusnih gorenjskih ljudskih nošah, ukrojenih po starodavnem vzorcu. Največkrat so v teh nošah nerodne in smešne, ker te noše niso več sad dolgega dela in ljubezni, ampak površne obrtne ali celo industrijske izdelave. Avbe niso niti sled nekdanje lepote, natančnosti in bogastva, barve
SOVJETSKA POLITIKA NA DALJNEM VZHODU
(Nadaljevanje s 1. strani)
ker bo imel sovjetski Aeroflot tedensko zvezo s Hanojem preko Taškenta, Pakistana in Indije. Vietnam se je na ta način otresel kitajskega vpliva. Pomagala sta mu pa še Pakistan in Indija, da prihaja pod sovjetsko varuštvo.
Pa še tretjo pot si prizadeva ubrati sovjetska politika, da bi Maocetunga na Vzhodu osamila in utrdila svoj majavi položaj na sibirskih mejah.
Začela se je obračati s posebnimi diplomatskimi obvestili na Združene države. V njih obvešča ameriško vlado — po poročilih torkovega »Daily Telegrapha« — o vseh svojih dogovorih in ukrepih proti Maojevi imperialistični politiki. Pekingški lisk pa seveda govori o tajnih sovjetsko-ameriških dogovorih.
Iz vseh teh političnih potez moremo sklepati, da bo prišlo do miru v Vietnamu in vsaj v bližnji prihodnosti ne do večjega voj-ncga spopada med obema komunističnima kolosoma, ker je pri tem odločevalna tudi riotja svetovna velesila — Amerika.
oblek in rut so naravnost divje, krila predolga. Žrtve lega so zlasti dekleta v folklornih skupinah. Pred leti smo lahko brali pritožbe članic neke slovenske folklorne skupine, ki je nastopala nekje v tujini, zaradi prenerodnih noš.
Tu bi bilo treba potegniti ostro mejo med tistim, kar je zgodovinsko dokumentirano in ima svojo etnografsko-muzejsko vrednost ter spada v etnografske muzeje, in tistim, kar naj bi ostalo živo in kar naj bi gojil iz ljubezni do tradicij tudi sedanji slovenski rod. Hoditi danes okrog v oblekah, ukrojenih tako (ali veliko slabše) kot v 18. stoletju, je
zabavne prireditve, folklorne plese, procesije in romanja pa naj bi nekdanje ljudske noše modernizirali, jih spravili v sklad z današnjim okusom in modo, čeprav naj bi ohranili nekdanje elemente. Predvsem naj bi avbe zmanjšali in jih napravili bolj ljubke (saj tudi nekdanje Slovenke najbrž niso nosile na glavah tako ogromnih našopirjenih nestvorov, kot jih vidimo danes), skrajšali krila in napravili vse skupaj bolj lahko in ljubko. To so že davno storili pri vseh drugih narodih, npr. Avstrijcih, Čehih, Slovakih, Hrvatih itd., tako da ponekod, kot npr. v Avstriji, dekleta spet nosijo modernemu času primerne ljudske noše kot ljubko vsakdanjo ali praznično obleko (dirndl).
Poskusi v tem smislu so bili storjeni
nespametno in smešno, poleg tega pa tudi pred vojno tudi že v Sloveniji, a morda niso
ni praktično, zlasti ne za ženske, ki morajo ves dan hoditi take okrog ali nastopati tako oblečene na odrih. Nekdanje Slovenke so šle take samo k maši ali k procesiji ali na svatbo, nakar so se seveda takoj preoblekle v delovne obleke.
Na prireditvah, ki naj bi bile etnografsko skrbno pripravljene in katerih namen je prikazati v dokumentacijske namene življenje v nekdanjih časih na Slovenskem, naj bi izdelovale tudi zgodovinsko pristne (pristne tudi po kvaliteti izdelave in blagu) ljudske noše, tako moške kot ženske. Za današnje
bili čisto posrečeni in so končno po vojni zamrli. To velja seveda predvsem za ženske noše, a delno tudi za moške. V vsakem primeru, pa naj gre za zgodovinske ali modernizirane noše, pa je treba odpraviti pri nastopih vse, kar naše ljudske noše smeši, razne rdeče marele (ki jih nosijo celo moški), divje barvane industrijsko izdelane rute, vsakovrstne obeske, da se zdijo ženske kot potujoča izložba kakega zakotnega »bazarja«, itd. Ne vemo, kdo je poklican, da napravi v tem pogledu red in nauči naše ljudi dostoj-(Nadaljevanje na 8. strani)
BLISK IN TMLSM,
Pratika kaže tudi v letošnjem poletju ! Med ljudstvom pa živi še dosti vraž proti precej groma, bliska in treska. Človek se ne- streli in hudi uri. V Avčah in na Krasu so še hote sprašuje, kako pogosti so ti vremenski pred leti molili »doplih očenaš«, tako da so pojavi, zlasti šviganje strele, ki se jih upravi- vsak molitveni stavek ponovili. Ob hudi uri čeno bojimo.	žgejo po deželi blagoslovljene oljke. Pone-
Vremenoslovci so ugotovili, da udari vsak j kod drezajo proti črnim oblakom z gnojni-dan na zemljo 44.000 strel. Seveda niso ne- . mi vilami. Stari so tudi verovali, da si izven vihte z bliski in strelami povsod enako šte- hiše varen pred strelo, če se skriješ pod ga-
vilne. Po naših krajih se jih vsako leto razdivja približno trideset. V Abesiniji in v Kamerunu pa tudi do 215 v enem letu. Prav tako je tudi razlika med mestom in deželo.
ber, bukov ali brinov grm, ker v druga drevesa rada strela udari. Najbolj gotov si pa pod staro hruško, v katero si zabil dvanajst žebljev. Naši predniki so poznali še dosti po-
V odprtih pokrajinah udarja strela dva do dobnih pripomočkov proti streli, ki so poma-
trikrat bolj pogosto kot v pozidanih krajih. Škode pa povzroča strela v naseljih več kot na odprtem.
Blisk in strela imata tudi svoje posebne muhe kot noben drugi vremenski pojav. Strela je res zahrbtna in terja več žrtev, kot se običajno misli. Znanstveniki so ugotovili, da se nahaja še v okrožju šestih metrov od udarne točke napetosti pol milijona voltov. Kljub temu smrtnemu krogu si strela izbira na poseben način svoje cilje. Poglejmo nekatere primere.
Pred hišo je sedel mož z otrokom v naročju. Pridrvi hudouren oblak, strela švigne, ubije moža, otrok v naročju je pa ostal popolnoma nepoškodovan. Nekoč je udarila strela skozi odprto okno v cerkev. Do smrti je zadela pridigarja, medtem ko je večino vernikov ožgala na rokah ali nogah. Ali: na paši je strela udarila v čredo ovac. Ubila je pa samo tiste s črno volno, belim se ni pa nič zgodilo. Včasih strela človeka tako ošine, da ga le sleče, drugega mu pa ne prizadene.
Taki muhavosti in samovolji se je težko ubraniti na prostem. V stavbah s strelovodi je skoraj gotovo, prav tako tudi v zaprtih in dirjajočih avtih. Strele se tudi obvarješ, če prekineš sleherno električno provodnost. Ob nevihti je treba zapreti okna in vodne pipe, izklopiti električne toke in podobno.
gali le slepi veri.
- ■-
Maksim Gaspari: Fant in detle
TVsfi/i /e vtj u
Zagotovljena raba slovenščine v rajonskih konzullab
Tržaški občinski svet je prejšnji teden z ogromno večino glasov odobril pravilnik, ki bo urejeval delovanje tako imenovanih rajonskih konzult, katere ustanovitev ima namen, decentralizirati in hkrati še bolj demokratizirati upravljanje tržaške občine. S pomočjo konzult bi občinski upravitelji bili neposredno seznanjeni s potrebami in zahtevami posameznih področij, občanom pa bi bila dana priložnost, da s postavljanjem predlogov in sploh z odkrivanjem problemov neposredno sodelujejo pri vodstvu občinskih zadev.
Ker gre za novost, so bile za poskus ustanovljene le nekatere rajonske konzulte, med njimi ozemlje, katerega naravno središče je Bazovica. V tej zvezi je nastalo, kot je razumljivo, tudi vprašanje, kako zagotovili v pravilniku slovenskim občanom pravico, da na sejah konzult oziroma med njihovim poslovanjem lahko govorijo v materinem jeziku. Prvotni osnutek pravilnika ni predvideval jasne formulacije; zato je izvršni odbor Slov. skupnosti zahteval posebno sejo voditeljev svetovavskih skupin, ki sestavljajo večino v občinskem svetu, in na tej seji je prodrl predlog, da mora pravilnik nedvoumno jamčiti slovenskim občanom pravico, da smejo v okviru konzult govoriti v materinem jeziku. Ta predlog je nato sprejel občinski svet in zanj so glasovali predstavniki vseh strank, razen misovcev, ki so v znak protesta zapustili sejno dvorano, in liberalcev, ki so se glasovanja vzdržali. Omeniti moramo, da so popravek pravilnika zahtevali tudi komunisti in social-proletarci.
V nedeljo, 22. t. m., je goriški nadškof msgr. Cocolin podelil v štivanu zakrament sv. birme večjemu številu otrok iz devinske župnije in še nekaterih župnij devinsko-nabrežinske občine. Ker je bil to prvi uradni obisk v enih izmed šestih župnij, kolikor jih je v devinsko-nabrežinski občini, je goriške-ga nadškofa ob prihodu pozdravil tudi devinsko-nabrežinski župan Drago Legiša, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal:
»Občina Devin-Nabrežina šteje danes 7216 prebivavcev, ki živijo v 16 vaseh in naseljih. Med drugimi značilnostmi občine je gotovo ena najbolj pomembnih njen narodnostno mešani značaj, iz katerega izhaja, kot je razumljivo in naravno, vrsta kompleksnih in kočljivih vprašanj. Se v bližnji preteklosti so ta vprašanja predstavljala vzroke hudih na-ke prahu. Mestni svet se mora namreč izreči petosti, vendar so se v zadnjem času začela, o pripombah deželnega urbanističnega ura- hvala Bogu, razreševati in urejevati, za kar
ZAČETEK RAZPRAVE O REGULACIJSKEM NAČRTU
Tržaški občinski svet je v ponedeljek začel obravnavati vprašanje regulacijskega načrta, o katerem smo v našem listu že večkrat pisali in ki je v določenih krogih dvignil obla-
da, kar pomeni, da jih lahko sprejme ali tudi zavrne. Ne da bi se spuščali v podrobno analizo stališč omenjenega deželnega urada, o-menimo, da je ta v določenih primerih znatno omejil in ponekod tudi prepovedal gradnjo kateregakoli objekta, s čimer so seveda prizadete koristi tako določenih lastnikov zemljišč kot gradbenih podjetnikov in ljudi drugih poklicev.
Župan Spaccini je na prvi seji obširno poročal o vseh teh vprašanjih, pri čemer je tudi omenil, da so stranke, ki sestavljajo večino v občinskem svetu, zavzele stališče do vseh pripomb deželnega urbanističnega urada.
Kar zadeva bodoči urbanistični razvoj Krasa, to je tako imenovano »kraško cono«, je župan dejal, da bi morali to vprašanje urediti posebni regulacijski načrti, ki jih bo pripravila občinska uprava. To pomeni, da
njegovimi značilnostmi ter bodo dopolnjevali ali izpopolnjevali obstoječa naselja. Zavrnil pa je predlog deželnega urbanističnega urada, po katerem naj bi bila tudi zasebni pobudi dana možnost za urbanizacijo določenega kraškega področja, če bi zasebnik razpolagal z najmanj 10 ha zemlje.
Kar zadeva obalno področje med Grlja-nom in Sv. Križem, ki bi po mnenju deželnega urada moralo biti namenjeno predvsem turistični dejavnosti, je župan omenil, da bi tudi to področje moralo postati predmet podrobne študije, ki naj bi jo opravili v okviru posebnega regulacijskega načrta, češ da nepravilno načrtovanje more smotrnemu turističnemu razvoju bolj škodovati kot koristiti. Tako imenovano severno gričevnato področje, ki se razteza nad Barkovljami in Rojanom, bi moralo biti proglašeno za zeleno področje, kjer torej ni dovoljena nobena gradbena dejavnost.
župan je še dejal, da je regulacijski načrt nekakšnega prehodnega značaja, ker ga bo treba vskladiti z bolj obširnim regulacijskim načrtom, ki ne bo obsegal samo tržaške občine, temveč tudi ozemlje drugih ob-gin, in sicer tistih ki sestavljajo ali bodo sestavljale homogeno gospodarsko enoto.
O teh vprašanjih bo svet razpravljal in
bo v sedanjih vaseh dovoljena gradnja objektov, ki bodo v skladu s kraškim okoljem in sklepal na prihodnjih sejah.
Jladš&of 'Cocolin pr vit v Silvanu
Na XXI. TRŽAŠKEM VELESEJMU
OD 15 DO 29. JUNIJA
IN SICER V
jugoslovanskem paviljonu
(PALAČA NARODOV)
RAZSTAVLJA
KNJIGE VSEH SLOVENSKIH IN NEKATERIH DRUGIH JUGOSLOVANSKIH ZALOŽB
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE
lin ,'ii'i'f/un/u na fre[ma!
imajo veliko in morda odločilno zaslugo plemenita in jasna načela, ki jih o teh problemih uči katoliška Cerkev in ki so jih dolžni upoštevati ter spoštovati zlasti in predvsem kristjani, delujoči v javnem življenju, pa naj pripadajo slovenski ali italijanski narodnosti. Prepričan sem, da more in mora prav naša Cerkev tudi v bodočnosti odigrati v tem pogledu važno vlogo, saj končno gre za izrazito moralne probleme, ki sodijo v njeno neposredno pristojnost, kar nikakor ne nasprotuje načelu suverenosti in avtonomije posvetne in cerkvene oblasti, načelu, ki je danes skupna last vsega prosvetljenega človeštva in ki je tudi sestavni del pozitivnega prava, kot jasno izhaja na primer iz 7 člena ustave italijanske republike.
Ko si dovoljujem, obrniti Vašo pozornost na narodnostno mešani značaj občine Devin-Nabrežina, želim samo naglasiti, da je to problem, ki se tukajšnjim javnim upraviteljem in javnim delavcem postavlja nekako navrh, kar pomeni, da obstajajo tudi pri nas vsi ostali problemi, ki so značilni za življenje dinamične in kompleksne družbe-no-ekonomske stvarnosti, kakršna se javlja v današnjem času tako v ostali državi kot drugod po svetu.
Ob koncu svojega nagovora je župan Legiša čestital nadškofu za njegov 25-letni mašniški jubilej, ki poteka prav te dni. »V tem zgodovinsko važnem kraju — je dejal — kamor so stoletja pobožno romale množice naših slovenskih prednikov, kot priča znameniti 'štivanski rokopis’, ki med drugim sodi v prve začetke slovenske kulture in književnosti, v kraju, kjer se je v letih 1915-1917 odigravalo eno najbolj strahotnih dejanj v tragediji prve svetovne vojne, se pridružujem vrsti vernikov goriške nadškofije, ki v teh dneh dvigajo svoj iskreni glas k Bogu s prošnjo, da bi Vas ohranil pri dobrem zdravju in da bi Vam naklonil oljilo svojega blagoslova pri Vašem odgovornem delu
Oslavje AVTOBUSNA PROGA
Vaščani iz Pevme in z Oslavja smo imeli pred leti redno mestno avtobusno progo. Takrat jo je upravljalo podjetje Ribi. Vsem prebivavcem, zlasti še dijakom in tudi izletnikom je bila kaj pripravna. Potem jo je pa goriška občina ukinila, češ da je premalo donosna. Zdaj pa menda ta ugovor ne drži preveč in tudi ljudje se pritožujejo, ker nimajo redne in pogoste prometne zveze z mestom.
Zato jih je prav razveselil predlog občinskega odbornika Rovisa, naj se obnovi avtobusna proga iz mesta do Oslavja. Odbor je predlog odobril; svoj pristanek bo moral izreči še mestni svet. Upamo, da se bo to kaj kmalu zgodilo.
Krmin JAVNA DELA
Krminski občinski svet je imel v sredo redno sejo, na kateri je razpravljal poleg sprememb v občinskem proračunu o vrsti javnih del, ki še niso izvedena.
Med te je uvrščena tudi ureditev osnovne šole na Plešivem. Svetovavci so razpravljali tudi o izpopolnitvi vodovodnih napeljav v industrijskem pasu in v okolici Sv. Kvirina. Okrog 30 milijonov izdatkov je še potrebnih za končna dela pri grezničnih odlokih. Sklenjeno je bilo tudi ojačenje javne razsvetljave in ureditev občinskega športnega igrišča.
Druge točke sejnega dnevnega reda so se tikale tekočih upravnih zadev.
is (jcSiibhv
Delavska stavka se nadaljuje
Delavska stavka v livarnah SAFOG in Nuova S. Giorgio v Stražicah se nadaljuje že sedmi dan. Doslej poteka mirno, za kar skrbe sindikalne organizacije, a med stavkajočimi se že opaža nervoznost. Delavci so imeli že več protestnih pohodov po mestu; nosili so transparente — med temi tudi enega slovenskega — s pozivi oblastem in meščanom, naj podpro stavkovno gibanje.
Včeraj je bila izvedena splošna stavka v industrijskih podjetjih, ki je trajala od devete ure do poldne. Trgovine in vsi obrati so pa bili zaprti od devete ure do 10.30.
Javnost podpira stavkajoče z izdatnimi nabirkami živil in denarja. Tudi zastopniki javne uprave, predvsem goriški župan in pokrajinski predsednik, so se zavzeli z vsemi močmi za posredovanja pri osrednjih oblasteh. Sinoči so se zbrali na ministrstvu za delo v Rimu zastopniki delavcev in ministrstva k posebni seji. Včeraj dopoldne so se pa stavkajoči zbrali na protestni shod na Battistijevem trgu. Sindikalni vodje so govorili o težkem položaju zlasti v podjetju S. Giorgio, kjer je bilo v desetih letih odpuščenih že 600 delavcev in se s počasnimi odpusti stalno nadaljuje. Brezposelnost visi kot mo-1 ra nad stoterimi delavskimi družinami iz I mesta in okolice. Zato je tudi vsa goriška
javnost odločno podprla delavce in upa, da se bo položaj kmalu uredil.
Na goriških višjih slovenskih srednjih šolah se je pokazal letos prav dober učni uspeh. Večina dijakov je izdelala. Na učiteljišču sta tudi en odličnjak in ena odličnjakinja-, na gimnaziji-hceju so odlično končali šolsko leto trije dijaki in dve dijakinji.
V 1. učiteljišču je razred končalo z uspehom 7 dijakov, 4 imajo popravne izpite, 1 je bil zavrnjen.
V II. razredu jih je 5 izdelalo, dva imata Popravne izpite.
V III, razredu jih je vseh sedem izdelalo.
Dijaki in dijakinje IV. razreda so vsi pripu-
sčeni k usposobljenostnim izpitom.
Na gimnaziji-liceju so izidi naslednji:
V IV. gimnaziji so trije izdelali, dva imata Popravne izpite, en dijak je bil zavrnjen.
V V. gimnaziji je vseh pet izdelalo; dva z odliko.
V I. liceju je vseh pet izdelalo; dva z odliko.
II. liceju je vseh pet izdelalo; eden je odličnjak.
Vse dijakinje III. liceja so pripuščene k zrelostnim izpitom.
Te polagajo goriški slovenski maturanti že Več let v Trstu. V izpitne komisije so imenovani trije profesorji z goriških slovenskih višjih srednjih šol, in sicer prof. Bratina in prof. Vončino-va na učiteljišče, prof. Bednarik na klasični li-Cei. Poleg teh še prof. Premrl in prof. Hrovatinova. ki poučujeta v Vidmu, na klasični, oziroma ^a znanstveni licej. Drugih 17 članov komisij, Poleg dveh predsednikov iz notranjosti države, 10 s tržaških slovenskih srednjih šol.
Na novem Državnem strokovnem zavodu ža trgovino s slovenskim učnim jezikom je bilo fr\o leto vpisanih deset dijakov. Od teh jih J® izdelalo devet, eden ima popravni izpit, ena “•iakinja pa je zavrnjena.
Novi slovenski učni zavod, ki ima za ravnanja prof. Benedetta Massenzia in za državnega komisarja industrijskega izvedenca Stanisla-a Prinčiča iz Krmina, ima za letos samo od-elek za uradnike trgovskih podjetij. Predvideni o Pa trije letniki te šole.
Gabrje
DOMAČA »ŠAGRA«
Po daljšem času so se pokazali tudi naši domači fantje in dekleta s svojo prireditvijo. Niso sicer nastopili s kakim kulturnim sporedom, ampak le s tradicionalno šagro v soboto, nedeljo in ponedeljek. Lepo vreme, dobra organizacija in prijetno okolje so privabili dosti ljudi, ki so v veseli družbi gabrskih in sovodenjskih godcev in pevcev popili kozarec dobrega vina in segli po okusnem prigrizku. Občinstvu je zlasti ugajalo, da so med popevkami slišali tudi marsikatero slovensko. Mladina je pa prišla na svoj račun s plesom.
Vsekakor pa moramo omeniti, da tudi take »šagre«, v primernem okviru, koristijo medsebojnemu zbližanju in spoprijateljeva-nju ter da utegnejo roditi kako zamisel za delo na višji prosvetni ravni.
LETOŠNJI NOVOMAŠNIKI
V nedeljo, 22. t. m., bo posvetil nadškof Cocolin pet dijakonov v novomašnike. Posvečenje se bo izvršilo v oglejski baziliki ob peti uri popoldne. Letošnji novomašniki so vsi iz bližnjih furlanskih vasi.
Slovenskega novomašnika v goriški nadškofiji nismo imeli že več let.
Pač pa bo škof Jenko posvetil v vipavskem Logu 29. junija sedem primorskih no-vomašnikov. Ti so: Bogdan Berce iz Dornberka, Pavel Bratina iz Kamenj, Slavko Hrast s Sedla, Franc Raspor iz Vrhpolja, Adolf Savelj iz Idrije, Viljem Stegu s Prema in Vid Premrl iz Hrenovic.
Vsem iskreno želimo obilo blagoslova pri njihovem bodočem delu za duhovno rast naših rojakov.
OTROŠKA RAZSTAVA
Ob koncu šolskega leta so se pokazali tudi naši mali iz otroških vrtcev. V nedeljo in ponedeljek so razstavili otroci občinskih šolskih vrtcev svoja ročna dela v prostorih vrtca v Marconijevi ulici. Poleg del dvanajstih italijanskih vrtcev smo videli tudi ročne spretnosti malčkov iz treh naših vrtcev, iz Šolskega in Novega doma ter vrtca iz štmav-ra, ki so tudi pod občinsko upravo.
Razstavili so različne risbe, izdelke iz rafije, podstavke in podobne male »umetnine«. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Odlikovali so se otroci iz vrtca v Novem domu, v ul. Randaccio.
PEVSKE TEKME
Kot že več let, bo tudi letos v septembru veliko mednarodno pevsko tekmovanje. To bo že osmo tekmovanje pevskih zborov, ki ga pripravlja pevsko društvo »C.A. Seghizzi« v Gorici. Pevski nastopi bodo trajali tri dni, od 19. do 21. septembra. Letos se je priglasilo k tekmam kar 41 pevskih zborov. Poleg domačih iz naše dežele in od drugod iz Italije še iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije.
Priprave so v polnem teku in kaže, da bo ta kulturna prireditev na še višji ravni kot lanska.
TRINKOVA PROSLAVA V ČEDADU
V nedeljo popoldne je priredilo prosvetno društvo »I. Trinko« spominsko proslavo ob 15. obletnici smrti podmatajurskega očaka Ivana Trinka.
Spominska svečanost je bila bolj skromna po obsegu in sporedu, a vendar gre vsa čast društvenim odbornikom, ki so se zanjo potrudili.
V društvenih prostorih v Čedadu je nastopil mešani cerkveni zbor »Rečan« iz Ljes pod vodstvom kaplana Rina Markiča. Zapel je štiri pesmi. Drugi domači pevski zbor »Idrja«, ki ga vodi znani glasbenik Birtič, se je oglasil s štirimi domačimi skladbami.
Dijaki in dijakinje, ki obiskujejo goriške slovenske šole, so recitirali Trinkove pesmi. Otroci so pa prav ljubko zapeli ob spremljavi harmonike več pesmic. Društveni predsednik Predan je govoril o liku in delu Ivana Trinka.
Prireditev je še kar dobro uspela, posebno, če pomislimo, da so jo izvedle same domače moči; med temi tudi take, ki jih doslej še nismo poznali.
Pripominjamo, da bi morali imeti v Trin-kov spomin ustrezno večjo proslavo, ki bi se je udeležili predstavniki vseh zamejskih Slovencev.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
..Teorija in praksa" o posebnem položaju malega naroda
Pred kratkim je izšla peta letošnja številka položaja malega naroda, ob tem pa tudi malega slovenske revije »Teorija in praksa«, specializi- jezika, male kulture, skratka, posebnosti pri rana za družbena vprašanja. Tako je ta revija, j ustvarjanju in družbeni reprodukciji na taki ki je prej zelo redno izhajala, zadnji čas neko- i kvantitativni podlagi, kot je slovenska.« Drugje
liko v zaostanku s svojih izhajanjem, za kar se uredništvo v tej številki opravičuje in obljublja, da bodo jesenske številke spet redno izhajale.
Na uvodnem mestu je objavljen članek Fran-čeka Mirtiča pod naslovom »Razmišljanje o vlogi Zveze komunistov«, v katerem se zavzema za napredek Zveze komunistov in slovenske družbe na splošno v duhu večje demokratičnosti, ko piše: »Zveze komunistov ne obnavljamo samo zato, da bi jo »biološko« pomladili, marveč
pravi, »da bo v jugoslovanski skupnosti pri obravnavanju položaja zlasti Slovencev in Makedoncev postopno treba bolj upoštevati tista dejstva in potrebe, ki izhajajo iz specifičnih pogojev njihove eksistence.«
Zanimivi so tudi teksti iz obširne ankete oziroma posvetovanja o krizi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, ki so jo priredili letos februarja. Gre za pojav apatičnosti, ki jo je opaziti v slovenski javnosti do te organizacije
jo obnavljamo predvsem zato, da bi se v njej in za katero so navajali govorniki mnogo vzro-razvijale ideje, da bi prišlo do boja za nove kov. Zvonimir Tanko piše o merilih za uspeš-vrednote, za večjo svežost demokracije in za nost gospodarjenja, Lojze Kernič o finansiranju odgovornost, in to v njej sami in v vsej naši investicij, Drago Zajc o zavesti o narodni obram-družbi. Če teh hotenj ni, oziroma kjer jih ni, 1 bi v ljudstvu, Zdenko Roter o »Vlogi Cerkve
postaja partija mnogokrat sama sebi namen.« V bistvu je torej to še en kritični in svarilni glas spričo sedanjega popuščanja pri izvajanju gospodarske reforme in nekaterih drugih pojavov, ki opravičujejo taka svarila najnaprednejših elementov med jugoslovanskimi komunisti.
Znani sociolog Jože Goričar piše o sociološki opredelitvi javnega mnenja. To razpravo je bral na posvetovanju Društva sociologov Slovenije, na katerem so razpravljali o temi »Demokratizacija družbe in javno mnenje«. Posvetovanje je bilo sredi aprila v Ljubljani. V njej zlasti opozarja na to, da je javno mnenje zapletena zadeva. Posebno zanimiv je članek Erne-
in javnem mnenju«, Janez Šmidovnik o neustreznosti razdelitve Ljubljane na več občin, in poleg nekaterih prevedenih razprav najdemo na koncu še razne aktualnosti.
PESNIŠKI PRVENEC NA KOROŠKEM
Tudi slovenska Koroška postaja pomembna po svojem doprinosu k duhovni in kulturni podobi slovenstva. Te dni je izšla tam nova pesniška zbirka z naslovom »Zemlja molči«. Njen avtor je Andrej Kokot. Zbirko je izdala založba »Drava«. To je Kokotova prva knjiga. Uvod ji je napisal Slavko Jug, opremila pa jo je akademska slikarka Zorka VVeiss.
O pesniku Kokotu je zapisal neki koroški slovenski list: »Takih dogodkov smo razumljivo najbolj veseli koroški Slovenci, saj so nam dokaz, da je v nas še dovolj življenjske sile in usLvarjalne moči, in so nam v ponos in zadoščenje, da kot živ del slovenskega naroda tvorno prispevamo v skupno zakladnico slovenske kulture. Ob pesniškem prvencu Andreja Kokota se nam zdi to še posebno važno — nadaljuje koroški list — saj je ravno avtor teh pesmi morda bolj kot vsak drug značilen primer, kaj pomeni v naših razmerah ubirati pot umetnika. Ne samo, da mu takratna šola ni posredovala slovenske izobrazbe, marveč mu je sploh bila »ljudska šola« — izseljeniško taborišče nekje daleč v Nemčiji, kjer je že v mladih letih namesto domače topline in ljubezni okusil krivico in prezir tujega »nadčloveka«. Prav to pa ga je očitno le podžigalo, da se je še bolj oklenil materine besede in s pravo samorastniško trmo začel prodirati v njene skrivnosti in odkrivati njene lepote. Da mu je to uspelo, zgovorno priča njegova prva pesniška zbirka — »Zemlja molči«.
Zadovoljni bi bili, ko bi mogli kupiti Koko-tovo pesniško zbirko tudi v slovenskih knjigarnah v Trstu.
Starejša in tudi srednja slovenska generacija se gotovo še dobro spominja, kako priljubljen je bil pri Slovencih roman flamskega pisatelja Felixa Timmermanna »Župnik iz cvetočega vinograda«. Prav iz tega razloga ga je v dramatizirani obliki svoj čas prikazal tudi naš tržaški Slovenski oder na odru v Avditoriju, kjer je
.delo tudi doživelo lep uspeh. Na nekaterih slo-sta Petriča »Posebnosti politike malega naro- . venskih odrih pa so pred vojno uprizarjali neko da«, glede na avtorjevo spoznanje, »da dolo- j Timmermannovo božično igro o svetih treh čeni kvantitativni obseg polno formiranega naroda, to je naroda, ki želi biti ustvarjalno pri-
čujoč na vseh področjih človeškega delovanja, že sam zahteva neke specifičnosti pri urejanju posameznih družbenih vprašanj«.
»Ob tem menim — piše Petrič — da se v širši jugoslovanski politiki v preteklosti, pa tudi sedaj, ni vedno dovolj upoštevalo posebnosti
kraljih.
Felix Timmermann je bil tipičen predstav-
nik moderne flamske literature malega naroda, katerega usoda je v marsičem zelo podobna usodi slovenskega naroda. Tudi Flamci so narod brez lastne države, v vednem boju za ohranitev svoje narodne in kulturne samobitnosti. V Belgiji, kjer živi večina flamskega naroda, so še vedno potisnjeni v kulturnem in jezikovnem pogledu v položaj neenakopravnega
Nov glas o pesniku Francetu Balantiču
Pokojni pesnik France Balantič spada po sten je bil njegov konec tudi zato, ker je tedaj sodbi mnogih resnih slovenskih literarnih kri- zgorela še zbirka njegovih zadnjih pesmi in tikov med najboljše, kar je dala slovenska nam je neznana njegova poslednja človeška in poezija v letih okrog druge svetovne vojne in ' pesniška izpoved. Že ponovno se je slišal glas, sploh v tem stoletju. Vendar je tragična usoda na) k* Franceta Balantiča že vendarle priznali hotela, da je ostal, če že ne pozabljen, pa vsaj ; zaradi pesnika v njem. Napovedan je bil že nje-prezrt, in njegove pesniške stvaritve še vedno S°v izbor poezije pod naslovom »Muževna stebli ne uživajo takšnega priznanja in spoštovanja, ^a<<- Izdaje te knjige, gi naj bi ne pomenila le pri
kot bi ga zaslužile. Temu je vzrok v glavnem pesnikova osebna usoda.
V zadnjem času je ponovno načel vprašanje priznanja in ovrednotenja Balantičeve poezije urednik Mohorjeve družbe v Celju, Jože Dolenc. V zadnji številki »Književnega glasnika«, ki je glasilo te družbe, je zapisal v članku pod naslovom »Pozabljeni pesnik France Balantič« med drugim naslednje: »Usoda Franceta Balantiča je doslej vsekakor najbolj tragična med sloveskimi pesniki. Tragična zato, ker je bil tako strašen njegov človeški konec. Ko je umiral, je plapolal kot »bakla nem«. Konec novembra 1943 je zgorel z nekaterimi pripadniki vaške straže ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem pri Cerknici. Žalo-
znanje Balantičeve pesniške veljave, marveč tudi tudi dejanje resnične tolerantnosti, doslej nismo dočakali. O pesniku, njegovem delu in njegovi tragični usodi je po vojni prvi sprego-ivoril šele Anton Slodnjak v knjigi »Slovensko slovstvo«, ki je izšla lansko leto «
Urednik Jože Dolenc potem razlaga ciklus šestih sonetov, ki jih je Balantič — verjetno leta 1941 — poslal Mohorjevi družbi za objavo v njeni reviji »Mladika«, a je nemška zasedba to preprečila. Ciklus, ki ima naslov »Na blaznih poteh«, se je zdaj našel med starim rokopisnim gradivom Mohorjeve družbe in tako pomembno dopolnil Balantičevo pesniško delo. Vseh šest sonetov je objavljenih v »Književnem glasniku«, pa tudi faksimile enega izmed sonetov v Balantičevi lastni pisavi.
naroda, iz česar se porajajo spori, o katerih tolikokrat beremo v dnevnem časopisju. Pri tem pa Flamci v mnogih ozirih kulturno prekašajo drugo narodnost v državi, Valonce, in to velja posebno za njihovo literaturo. Lahko se reče, da je flamska literatura svetovno znana in da predstavlja bistven del svetovne literature naših dni. Dela flamskih pisateljev prevajajo v mnoge jezike, in tisto, česar Flamci vse do danes niso mogli doseči na političnem polju, namreč lastno državo in s tem popolno priznanje svoje narodne individualnosti in samobitnosti, so že davno dosegli na kulturnem in posebno še na literarnem področju, kjer je flamski literaturi priznan lasten značaj, ne samo jezikovno ampak tudi duhovno in vsebinsko.
Začetki flamske literature segajo še v srednji vek, vendar so bili pozneje Flamci izpostavljeni potujčevanju s strani Francozov in francosko govorečih Valoncev, ki so bili dolgo in so pravzaprav še danes vladajoči narod v Belgiji, kljub temu, da so jih Flamci številčno že presegli. Potujčevanje pa je povzročilo, da so izobraženi Flamci dolgo pisali v francoščini in da je velik del flamskega naroda izgubil narodno zavest, kljub temu, da si je ohranil svoj jezik. Mnogi pa so se seveda tudi jezikovno potujčili, zlasti v velikih belgijskih mestih, kot je na primer prestolnica Bruselj.
Šele leta 1837 je objavil pisatelj Hendrik Con-science prvi roman v flamskem jeziku. Imenoval se je »Flamski lev«. Zanimivo je, da ga je začel pisati v francoščini, a potem se je prebudil v njem narodni ponos in ga je začel na novo pisati v domačem flamskem narečju, (dalje na 8. strani)
O ČEM BODO LETOS RAZPRAVLJALI V DRAGI?
Pobudnika in organizatorja študijskih dni v Dragi, prof. Jožeta Peterlina, smo vprašali, o čem bodo letos tam razpravljali. Kot znano, so ti dnevi vsako leto posvečeni kakemu posebno aktualnemu problemu vsega slovenskega naroda. Lani so udeleženci obravnavali odnose med vernimi in nevernimi in vprašanje slovenskega izseljevanja (tista predavanja bodo izšla v kratkem v knjigi).
Prof. Peterlin nam je povedal, da teme za letošnje študijske dni v Dragi še niso dokončno določene kot tudi še ne predavatelji; vendar bo verjetno glavna tema razprav »Slovenska kultura danes». Na študijske dneve bodo povabljeni, kot že predlanskim in lani, tudi ugledni predavatelji iz matične Slovenije.
llbrlofitio hwietiibtuo
Varstvo pred točo
Letos nas je toča že večkrat obiskala in ponekod zlasti v miljski in devinsko-nabre-žinski občini povzročila precejšnjo škodo kmetijskim rastlinam, posebno trti in zelenjavi. Sedaj se na eni strani pojavlja vprašanje, kako ohranili zdrave poškodovane rastline, na drugi strani pa o pomoči, ki bi bila potrebna za odškodnino prizadetih kmetovalcev in nazadnje o sredstvih, ki jih imamo na razpolago za preprečitev škode, ki jo povzroča zlasti toča.
ŠKODA NA TRTI
Toča najbolj prizadene vinogradnike. Teh je največ in le-tem prinaša vinogradništvo če-clen glavni in postranski zaslužek. Toča lahko, po časovni dobi pač, v hipu uniči vinograd. Posledice so vidne čestokrat za dalj časa. Letošnja junijska toča je zlasli prizadela razvite mladike. Nemogoče je, da bi trta pognala nove mladike, ki bi dozorele do jeseni. Pridelek bo torej manjši, če ne kar zelo majhen. Toča pa poškoduje tudi poganjke in liste. V ranah se razvijejo glive in bakterije. Nevarna je zlasti okužba s sivo plesnijo. Trte je treba po toči takoj škropili z modro galico oziroma pripravki, ki temeljijo na zinebu (Aspor, Vitex, Vitene itd.), dodajati pa je treba koloidalno žveplo. Po potrebi je treba škropljenje ponovili, pozneje pa vršičkati in redčili. Primerno je tudi dodatno gnojenje s sestavljenimi gnojili (približno 3 kg gnojila 10-10-10 na vsakih 100 kv. metrov).
SREDSTVA ZA OBRAMBO PRED TOČO
Najučinkovitejše sredstvo proti toči je mreža, ki jo napnemo nad trtami. V krajih, kjer se toča pojavlja le redkokdaj, je priporočljivo zavarovanje pred točo. Tako za mrežo kot tudi za plačevanje zavarovalnine, ‘laje deželna uprava neposrednim obdelovalcem prispevke na podlagi zakona št. 33. Pridevki znašajo pri mrežah do 50 odst. stroškov, za zavarovalnino pa največ 40 odst.
DRŽAVNA OZIROMA DEŽELNA POMOČ OB TOČI
Zadevna zakonska določila vstopijo v veljavo le takrat, ko gre za precejšnjo škodo, ki se nanaša na celotno proizvodnjo. Prispevki in posojila so predvidena za ponovno u-sposobitev zemljišč, nasadov, popravilo poškodovanih poslopij, cest, odtočnih kanalov, zidov itd. Predhodno pa mora država oziroma dežela določiti obseg škode in določiti prizadeta področja.
 •---
ŽENA IN DOM
SHUJŠATI ZA VSAKO CENO
Pred kratkim sem diskretno pobarala mlado znanko, kako to, da je zadnje čase tako shujšala. Malo nerodno mi je bilo, ker sem si mislila, da je dekle bolno: hodila je z upognjenimi rameni, oči so ji bile malce izbuljene, ličnice štrleče. Pa mi reče, da se je podvrgla shujševalni kuri, pod zdravnikovim nadzorstvom sicer, in da je v kratkem času izgubila brez večjih muk odvečne kilograme. Kar sapo mi je zaprlo in to tembolj, ker je bila znanka prej čisto normalno raščena in o odvečnih kilogramih ni bilo govora. Ko sem ji to poudarila mi je odvrnila, da se je odločila za shujševalno kuro, ker hoče tudi ona nositi kratka krila, široke pasove in obleke, ki zahtevajo pač suho postavo. Na to njeno izjavo nisem odgovorila, ostala pa mi je v spominu in vam jo citiram kot primer neumnosti in neodgovornega ravnanja z lastnim zdravjem in estetskim videzom na čast muhave in kratkotrajne mode.
Ko	smo že v	času kopanja in	predstavlja
izbira	kopalnega	kostima	precejšen problem,
bi rada svetovala našim bravkam, da so ta oblačila narejena zato, da izpostavimo blagodejnim sončnim žarkom, če že moramo biti oblečene, čim večjo in čim manj prekinjeno površino naše kože. Torej, dvodelne kopalne kostime	za tiste,	ki jim	postava	to dovoljuje,	enodelne	klasične	kostime	za krep-
kejše postave in seveda za starejše žensko, da ne zakrivimo zločina do estetike. Vse tiste novosti trenutne mode, ki odkrivajo luknje in kolobarje na bokih, prsih in trebuhu, pa odsvetujem, in verujem, da bo dober čut večine žensk pri nakupovanju sam pokazal, da nobena ne želi biti marogasta.	MARTINA
S Tržaškega
ŠPORT MRD NAŠO MLADINO
Zmaga Sokola v promocijskem prvenstvu
Namiznoteniška ekipa nabrežinskega Sokola ie kronala svoje letošnje napore in priprave z 2mago na letošnjem promocijskem prvenstvu. ^ odločilnem spopadu je pretekli teden premagala ekipo Julija s 6:3. Mlada ekipa Sokola je Vstopila v postavi: Ukmar, Cattonar, Fabjan. J^ladi nabrežinski pingpongaši so se odlično izkazali, saj sta za Julijo nastopila že izkušena 'Sralca Pierberger in drugokategornik Conti.
„ Najboljši v nabrežinski ekipi je bil po pri-cakovanju Peter Ukmar, ki je premagal vse tri [Jasprotnike. Zelo dobro je igral tudi Cattonar, k| je prisilil na poraz Pierbergerja v samih dveh n*zih. Tudi najmlajši član ekipe Fabjan je doprinesel svoj delež z zmago nad precej starejšim Puppinom.
Prihodnje leto bo Sokol igral v C ligi, kjer bi se moral nadvse častno odrezati, če bodo n)egovi mladi igralci še naprej tako napredovali.
Ukmar, Dobrila in Cattonar zmagovalci
Namiznoteniški turnir, ki ga je ob priliki vinske razstave priredilo Š.D. Sokol iz Nabre-zine, je zelo dobro uspel.
Najbolj kvalitetne tekme so bile na sporedu ?ed mladinci, kjer so poleg odličnega domačina *=tra Ukmarja nastopili še drugi Nabrežinec
Fabjan ter Tržačana Venuti in Peterlini. Favorit za končno zmago je bil brez dvoma Venuti, ki je letošnji mladinski deželni prvak. Tudi Pe terlini je zelo napredoval in na nedavnem držav nem prvenstvu zasedel celo mesto podprvaka med pionirji. Vendar pred svojim občinstvom je nadarjeni Ukmar obema prekrižal račune. Najtežje delo je imel v prvi tekmi proti Venu-tiju. Potem ko je klonil v prvem setu, se je v drugem zbral in ga osvojil z rezultatom 24:22,
v odločilnem setu pa se je razigral in gladko zmagal. Peterlinija je Ukmar odpravil celo z 2:0 in potrdil svojo odlično formo. Ukmar je tako brez poraza osvojil prvo mesto pred Ve nutijem, Peterlinijem in mladim Fabjanom, ki stalno napreduje.
Na turnirju v F.I.Te.T. nevčlanjenih igralcev je najbolj navdušil komaj 11-letni Nevo Radovič, ki je premagal s samozavestno igro kar tri tekmovalce in šele v finalu po ostrem odporu klonil starejšemu klubskemu kolegu Do brili. V končni lestvici je zmagovalec Dobrila pred Radovičem (oba Sokol), Lavriho (Bor) in Mervičem (Devin-Štivan).
Kot zadnji je bil na sporedu turnir neuvršče nih tretjekategornikov. Po pričakovanju je zma gal Cattonar pred Biasijem (C.G.S.).
Tako so mladi igralci nabrežinskega Sokola odnesli vse tri zmage, od katerih je predvsem Ukmarjeva zelo prestižna.
Nabrežina: TUDI LETOŠNJA VINSKA RAZSTAVA DOBRO USPELA
V nedeljo zvečer se je v Nabrežini zaključila 8. razstava domačih vin, na kateri je sodelovalo 21 vinogradnikov iz devinsko-na-brežinske občine. Kot je poudaril župan Drago Legiša ob odprtju razstave v petek, 20. t. m., je ta prireditev poslala za Nabrežino že tradicionalna in občinska uprava smatra še vedno za veljavne glavne razloge, zaradi katerih nadaljuje s prirejanjem vinskih razstav. Z njimi namreč želi prispevati k vedno boljšemu poznavanju domačega vinskega pridelka in hkrati vzpodbujati vinogradnike k vedno večjemu zboljšanju kvalitete pridelka, kar je v zvezi zlasti s tehniko pridelovanja in s kletarjenjem.
Tudi letošnja razstava je privabila veliko obiskovavcev in je zalo popolnoma dosegla svoj namen. Omeniti moramo, da so bili ob tej priložnosti koncerti nabrežinske godbe na pihala in občinske godbe iz Tista, tombola, vrsta športnih manifestacij, od katerih omenimo namiznoteniški turnir, ki ga je organiziralo športno društvo »Sokol« ter nogometno srečanje med ekipama »Ljubljana« in »Nabrežina«. Ob odprtju razstave so bili tudi nagrajeni udeleženci mladinskih iger v Nabrežini.
Ocenjevalna komisija se je sestala v ponedeljek in takole ocenila razstavljena vina: prvo nagrado za bela vina je prejel Celestin Pertot iz Nabrežine-kamnolomi; drugo nagrado je dobil Dušan Radovič iz Nabrežine, tretjo pa Angel Legiša iz Slivnega. Nagrade za črna vina pa so bile takole porazdeljene: prvo nagrado je prejel Angel Legiša iz Slivnega; drugo nagrado je dobil Danilo Radovič iz Nabrežine, tretjo pa Mirko Košuta iz Sv. Križa.
ZAHVALA OPENSKIH STARŠEV UČITELJEM IN PROFESORJEM
Slovenska osnovna šola na Opčinah je priredila v nedeljo in ponedeljek razstavo risb in ročnih del svojih učencev. Razstava je bila prava paša za oči. Obiskovavci so se iskreno čudili, kaj vse zmorejo otroške ročice pod skrbnim vodstvom učiteljic.
Tudi slovenska nižja srednja šola na Opčinah je priredila razstavo, ki je bila zelo bogata. Prikazovala je je kar umetniško izdelane risbe, kipce iz raznih materialov, ženska ročna dela, ki so bila nadvse mikavna in bogata, npr. vezenine, vezene rjuhe, jopice itd. pa tudi zvezke (slovenske spise) in drugo. Razstavljeni so bili tudi športni pokali in diplome, ki so si jih pridobili učenci in učenke openske nižje srednje šole pri tekmovanjih v orientacijskem pohodu, v odbojki (dijakinje te šole so postale pokrajinske prvakinje) in v košarki. Tudi take razstave dokazujejo kvaliteto slovenske šole.
Vzgojitelji, ki so naučili učence vse to in ki so tudi organizirali razstavi, zaslužijo vse priznanje. Starši se jim prisrčno zahvaljujemo za vso njihovo skrb in trud, enako tudi vsem drugim učiteljem in profesorjem z obeh šol.
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE
V tečaj za popravne izpite se vpisuje vsak delavnik od 8. do 12. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v Trstu v ul. Ginnasti 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26).
Vpisovanje se zaključi 30. junija.
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 29. junija, ob: 8.30 Kmetijska odda ja; 9.00 Sv. maša, 9.50 J. S. Bach: Fuga v g-molu za orgle. Igra Gabrijel Devetak; 10.00 Mercerjev orkesf-"'; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem t^”1u; 11.15 »Marjetica, hčerka Matjaževa«. Pravljica; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in nač čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Ivan Pregelj: »Božji mejniki«; 17.05 Plošče za poletje; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 28.30 Vesel »Kino, včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 20.45 Kvintet Boruta Lesjaka; 21.00 Semen plošč;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 30. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Misli in nazori; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Zbor »P. Carniel«; 18.50 Igra Mr. Trombone;
!».10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znane melodije; 20 00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fan-si; 21.05 Odlomki iz svetovnih romanov; 21.35 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Sopr. Maruša Patik Smerkolj, pri klavirju Luk-čeva. Samospevi E. Adamiča, G. Kreka, J. Pavčiča, I. Grbca, A. Lajovica in J. Ravnika; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 1. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Čelist Adriano Vendramelli, pri klavirju Repini; 19.10 Dogodivščine iz vsega sveta; 19.20 Pianist Lut-tazzi; 19.45 Zbor iz Škednja in Mačkovelj; 20.00 Šport; 20.35 Anton Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v 3 dej. Orkester in zbor ljubljanske Opere vodi Simoniti.
♦ SREDA, 2. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Najlepši trgi Italije; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (7); »Cavendish izvede prve električne meritve«; 17.55 Ne vse, toda o vsem -rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost; 18.30 Ljudske pesmi; 18.55 Veliki orkester Peta Rugo-la; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.20 Za vašo knjižno polico; 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 3. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Beseda in glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 17.35 Moj prosti čas; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji;
18.50 Trovajolijev jazz kvartet; 19.10 Iz mitologije filma; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Clotilde Masci: »Izven časa«. Enodejanka; 22.00 Kvarteti; 22.20 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 4. julija, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Violinist Silvestri; 12.10 Kam v nedeljo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce:	Glasbeni	mojstri;
17.35 Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (8) »Coulomb izmeri privlačne in odbojne sile med električnimi naboji«; 17.55 Naši športniki; 18.15 Umetnost; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori, včeraj in danes; 19.45 »Beri, beri, rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo;
20.50 Koncert operne glasbe; 21.35 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 5. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Tone Penko; »Gozdni sadeži«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 »Varna pot«, oddaja o prometni vzgoji; 16.05 V tričetrtinskem taktu; 16.30 Bevk: »Kresna noč«. Povest. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Moj prosti čas-, 18.00 Ne vse, toda o vsem - rad. poljudna enciklope-
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 21 ■
SOČA. Kalendar izbjeglica iz Istre, Trsta i Goričke za god. 1938. Peto godište. Zagreb. Iz-danje Saveza jugoslovenskih emigrantskih udruženja. Naklada konzorcija lista ISTRA. (Tiskara C. Albrecht (P: Acinger:)) 108 str. + (III) str. zapisnika. 11x7,5.	170
ŠTEMPIHARSKI koledar za leto 1938. VIII.-IX. Izdali in založili Fjok-Šču-Čajci. Mesece ilustrirala Marma. Klišeje izdelala Štempihar-ska klišarna. [Trst.] 1938. (I) + 68 str. [=f.] z ilustracijami in 5 fotografijami. 34x21,5. Tipkopis.
171
VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1938.
[Uredil Ferdo Kleinmciyr.] Letnik XX. (Trie-ste. Libreria - Cartoleria J. Štoka. Tipografia Consorziale 1937-XVI.) (160) str. 13x9.
172
1939
KOLEDAR za leto 1939. [Uredil Damir Feigel. Opremil Josip] Srebtrnič. Zaglavja za mesece Julče Božič.] [Gorica.] Unione Edito-riale Goriziana. (Tipografia Consorziale -Trieste) 1938-XVI E.F. 88 str. 28x20,5. Ilustr.
173
KOLEDAR za navadno leto 1939. [Uredil Anton Kacin.] (Naslovno stran je naslikala Mara Kraljeva. Zaglavja za mesece Fr. Gorše) Gorizia. Sodalizio S. Ermacora. Tipografia Consorziale - Trieste. 1938-XVI.) 104 str. + ovoj. 24 x 17. Ilustr.
174
PRATIKA za navadno leto 1939-XVII. (Pratiko sestavlja Rado Bednarik. [Ovitek risal] Domen = Peter Butkovič].) Gorizia. Editrice »Sigma«. Tipogr. Consorziale - Trieste 1939. 128 str. + ovoj. 13/2x9,5. Ilustr.
175
VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1939-
XVII.	[Uredil Ferdo Kleinmayr.] Letnik XXI. (Trieste. Libreria - Cartoleria J. Stoka. Tipografia Consorziale 1938-XVII.) (158) str. 13x9,5.
176
1940
KOLEDAR za prestopno leto 1940. [Uredil Damir Feigel. Naslovno stran in zaglavja za mesece narisal Josip] SrebCrnič]. Gorizia. Unione Editoriale Goriziana. Tipografia Consorziale - Trieste 1939 - XVII.) 80 str. + (II) str. oglasov. 28,2 x 20/6. Ilustr.
177
KOLEDAR za prestopno leto 1940. [Uredil Anton Kacin.] (Naslovno stran in zaglavja za
dija; 18.15 Umetnost; 18.30 Revije zborov z Goriškega; 19.10 Umetniki o sebi: »Karel Sancin», pripr. Adrijan Rustja; 19.20 Zabavali vas bodo;
20.00	Šport; 20.50 Resničnost domišljije; 21.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. junija, nedelja: Peter in Pavel
30. junija, ponedeljek: Emilija, Milka
1. julija, torek: Bogoslav, Teobald
2. julija, sreda: Obisk. Marije
3. julija, četrtek: Nada, Hijacint
4. julija, petek: Ulrih, Uroš
5. julija, sobota: Ciril in Metod
mesece naslikala Ksenija Prunkova.) Gorizia. Sodalizio S. Ermacora. Tipografia Consorziale - Trieste 1939-XVII. 112 str. + ovoj. 24,4 x 17. Ilustr.
178
PRATIKA za prestopno leto 1940-XVIII. (Pratiko sestavlja: Rado Bednarik [Ovitek narisali Domen [= Peter Butkovič.) Gorizia. Editrice »Sigma«. Tipograf. Consorziale - Trieste 1940. 128 str. + ovoj. 14x9,7.
179
VEDEz. Splošni žepni koledar za leto 1940-
XVIII.	[Uredil Ferdo Kleinmayr.] Letnik XXII. (Trieste. Libreria - Cartoleria Stoka. Tipografia Consorziale 1939-XVIII.) (158) str. 13x9.
180
(dalje)
ovloo po svatu
V Beogradu je odstopil ravnatelj tiskovne agencije »Tanjug« Momčilo Pudar, ki je bil spoznan za odgovornega, da je objavila agencija na predvečer konference komunističnih strank v Moskvi komentar, ki je napačno prikazal jugoslovansko stališče do konference in vzroke, zakaj se je Zveza komunistov Jugoslavije ni hotela udeležiti.
Te dni je bil na kratkem obisku v Trstu prof. Rado Lenček, predavatelj za slavistiko na univerzi Columbia v New Yorku. Iz Trsta se je podal tudi na obisk v Ljubljano. Pred tem je bil na nekajmesečnem študijskem obisku v Sovjetski zvezi in v Bolgariji.
V Trstu je v tisku knjiga nabožnih razprav monsinjorja Jakoba Ukmarja. Tudi ta knjiga bo že v bližnji bodočnosti v prodaji.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
LJUDSKE NOŠE ALI ŠEME?
(Nadaljevanje s J. strani)
nega odnosa do ljudske tradicije, vsekakor pa je to stvar kulture.
Pripomniti je še, da slovenske ljudske noše niso samo gorenjske, ampak tudi tiste iz drugih krajev, zlasti tudi koroške, ki smo jih, kot kaže, čisto prepustili nemškim Avstrijcem, da se ponašajo z njimi. A ker so gorenjske najbolj pripravne za šcmljenje in smešenje, zaradi svoje slikovitosti, košatosti in bogatih elementov, so se pač te najbolj »uveljavile« pri nastopih, ki so bolj ali manj sorodni pustu.
MODERNA FLAMSKA LITERATURA
(dalje s 6. strani)
S tem je položil temelj moderni flamski literaturi, ki je pred drugo svetovno vojno dosegla že svetovno raven. Značilno za tedanje flamske pisatelje je bilo, da so znali sijajno združiti intimnost flamskega življenja in pokrajine s splošno človeškimi motivi, tako da so bile njihove knjige iz obojega razloga izredno zanimive tudi za tuje bravce. Ravno zato so se tako priljubile tudi slovenskim bravcem.
To pa velja tudi za današnjo flamsko literaturo. Flamski pisatelji so se po drugi vojni popolnoma otresli vsakršnega provincializma, hkrati pa so ostali zvesti svojemu ljudstvu in povezani s flamsko zemljo in flamskim življenjem. Po mnenju tujih kritikov je flamska literatura ravno v letih po drugi svetovni vojni dosegla najvišjo raven in najvišjo veljavo v svetu, četudi so ji vojna in prva povojna leta zadala hude udarce. Dela flamskih pisateljev Timmermanna, Ernesta Claessa in drugih so prevedena že v kakih dvajset tujih jezikov. Na žalost pa smo Slovenci po drugi svetovni vojni izgubili stik s flamsko literaturo, ki še vedno zasluži vso našo pozornost in to ne le pripovedništvo, ampak tudi pesništvo in dramatika.