Grško časopisje poroča obširno o pravdi, ki je trajala 562 let in je padla razsodba šele pred kratkem. V zadevi gre za prepir med grškima samostanoma Docheiarion in Kostomoniti na sv. gori Atos, ki je izbruhnil leta 1351. Šlo je za kos zemlje, katerega se je polas-til vojskovodja bizantinskega cesarja Janeza V., ki je pripadal samostanu Doclieiarion. Menihi so poskusili vse mogoče, da bi postali zopet pravomočni posestniki oropanega zemljišča. Pritožili so se na carigrajskega cesarja in patrijarha. Naenkrat pa je zahteval samostan Kostomoniti lastnins>ko pravico nad spornim zemljiščem. Prišlo je do pravdanja med obema samostanoma, ki je bilo zaeasno zaključeno na ta način, da sta priznala pravico do pososti cesar in patrijarh menihom iz Docheiariona, ki se pa niso dolgo vesolili posesti. Ko je bil zavzet Carigrad o-d Turkov, so se.polastili divjaki tudi Doclieiariona, ga izropali in odvedli redovnike v sužnost. S posegom Turkov v zadevo je prišlo v pravdi do lOOletnega premirja, dokler se ni naselila v izrcpa.nem samostanu nova meniška družina. Takoj je izbruhnil prepir o spornem zemljišču, ki je bilo med pre- mirjem pripadlo samo&tanu KostomonitL K_stom_niški redovniki so trdili, da so si pridobili pravomočno lastninsko pravico potom nakupa; njihovi nasprotniki pa so zatrjevali z vso resnostjo, da gre v tem slučaju le za navidezen kup. Sultan SeLim I. je zasegel vse s.a__j.stane in prodal njib posestva. Sporni kos zemlje je kupil rumunaki princ Bogdan in ga podaril samostanu Koston_o__iti. Od 16. stoletja do konca turške vlade je kolebala tale pravda med vprašanjem: ali je bil nakup zemljišča med Selimovo vlado pravilen ali ne? Šele leta 1913, ko je pripadla sveta gora Atos Grčiji, s. je začela pravda nagibati k.ncu. Sedaj so šele izrekla grška sodišta končnoveljavno razsodbo, ki se glasi: Leta 1351 od vojskovodje bizantinskega cesarja Janeza V. ugrabljena zemlja v ob__o.ju gore Atos je last samostana Doclieiarion. Pol tisočletja je zatonilo, predno je zmagala pravica. .___i.'.