St. 34.
VGorici, v cetvrtek 22. aygusta 1872.
IT. tecaj.
„SoLa" izhaja vsak cotvrtek in vclja s poSto prtjemana ali v Gorki na dora poltljana xa aruiabmke pel it drustva .So**'*:
Vm Mo......f. 4.--
Pol K-ta........2.-
Oetrt kta     .......1.10
V« feta......f. 4 30
Pol Icta........2.30
Cetrt kli.....„ 1.30
I\*jM»ie«i<? w-pviik* .*» <k>i>ivaj>i ¦ po 10 tol<i«v r ijfiri'ii pri Pat<>rtti>Uiju in St-harp:; v Tr*ta * t>b*kaniuah „Via »M B'!v*fer* l"l»" m .,Vu d*U* caterma 60".
SOČA
Pri oznanilih fie plafoje za navadno tristopno vrsto:
8 kr., Se sc tiska 1 krat '<   .<   »  „   „    2 krat 6  »   »   „   „    3 krat. Za ve5e <5rke po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolek.
Narocnina in dopisi nay se Wago-voljno poSilj'ajo uredniku: tiktorju Do-lencu, v Gorm, Contrada della crocei 283, poleg preturc, kder sc nobaja tudi uprav-niStvo. — Rokopisi se no vracajo j dopisi naj sc blag'ovoljno frankujejo. — D«lal-ccm iudrugim nepremoznim se narocnina zniza, ako se oglaso pri nwdnlfitru.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Pozor Sodani!
I'ridiV prav v cbilut'in it«*vilu k obriu'inu /t«»ru 24. t. m. Ur &» ln*lo jak<» vazm* r»vi <d*ra\ittiYa>.   X»ja..» vas vabi
Knez Milan IV.,
ftriMnu-t   n>W,<   knwiw   in   matfjardr namrn  pnji tiirj.
\.Yt* S»*r!«i. ajilV u rojniki, iiJo ¦•<¦ k»iju> »u<-!iinv tlik*'. Va*tt*> fcvkovK.
Dines 22. t m. j* *» Hrbijo in vso outalo Jugostarniistto »layen iu /So j-omeidjiv dan. Danes •e Dmrt'i' * IMftngradu obbttji rrt/glastMije 18 tanena kntta Mikuia IV. Oimtijvi.a z.i poluo-Jftu^rti \i.i4trji ah ,Lija/** uil.i l« junanke srb-*k« ku^'vme Nar.tvim j.» tor *], da da ms ale* berso #rb*k > sree glasu*jv* i»« jaV biji% tie »io..»r zaradt tvgi, itf^, flasoKibi i du*cdajitnm namest-tuki knjc/t've tdria«ti: llhwriavoMii. lCistii**«.*m in Gatrilotu>in kako tai» mim\oru\}M, atnpakzato, ker w trdfto na«b*j.*»j<n d i bode dauasnje vsiolo-vatije Milana IV. du<i«Ml.*ji)i tmrtHliti vladi zuai'"kj {»ron2«tija nlv/i»!n tn se u& i>to imjsto slalna vUda |M»<kt*vib. /k'msv.o v|.iiiustv» ouunji'mli moil a« je pt'>s*»bno r po>tcdj ym tVitu pupolnoma ilo.ttojtiO r *voje u te/.avn^ui pol-u.ija ve To. S torn njt^otm v'•detij«M» ja uao uar«d»e srb>ke zaduvo pred v*o KvrotH.i ua Lik nar*n zastop.-iio, da si jtt le vse spoituvanj.; iu iwirutj'j vlad kut tu ii oatilih 5>i.r»ifno-« prtdobili /,itn"g!o.
Levini-m krajn, inmr»?«* v lV>ti. Ijssi bdi 7. ravno kar >tinbjtn;m &rb?k:m /.aOa-toiut vladur-st>otn *aJovo\jn*. kar mi Siov«:»oi kit ostali Mbvaot Uhko ttrtu:%amo. Ako bi lido irbnk»»vla-«Ui*ntvu p» mau'jarfkt'tu .>kt.n»u* pbjsalo, b«h:i»m rc<"!, so tak» ve.'U,i, kak »r /-Is niH>»jarr»ks k »u>nl v lkdfinmra iti. K"*^'» I |d. Kallay, t. j . d.t bi so bdo raji»ff prav u w\a u< nsl *, da bi m> no bii»» bng.i«»» tut «nl d.i«*r z;i w^nviski bi-*k, raz-uritek t:i napredfk -Vbj? jsi tijo«« wulii-! r-isji, urn pal. d;» bt »e brio tajV*d»l» rab ti k«»t «r<»dj.« ^a tuii^yursik^ kur.sti proU .bsduciau im^u,* -(Tunsj'.j a ua. i><)t«m bi r. b.lo t»ajb»!)-.r; Ypnr«.;-*;do oi nrti;; tr^k.b dr/avt.jkov pndub.!>».
M^ir»kf •ltv,4vtike po.»«^ .p >;» :«* orjiskc Kasij* v; to pla«*t ») n/»t?m ruj \ da -^'.-.toj! r.iv-no na i«j.b m ji. koja je z-, taKj nt s;»M:-ii I)n-ttavi (v Srcm:i. lio irogbu iu Ittnttu) cnl jrukbtih ui revatb U^jzcv <Srbovj v])r«!obilDO,> rdiijsi it ;.aT srlHk<>'§lo^nska sr rvttalju buij poimliiujnra k> M'aosrka dr/uv.s.
Z.ito tu h jsj tp/k > virjftr, da so Majrjari n^i-mirno preuu^I. ko so vid«*li, k iko kc 11 ,04tud-na", ,zanu-tjsva- dr/a\a ^ek ^>.-j n»*srevt njenega ubstanka pttruetno. da. do dobro vladi! Out se vedtm sanjur.jo. kakur pe\a tii-k nj-b pesnik: .Magyar or»/ag nem vt»It. liaacm b;s^* t. j. Veliki Magjar>ke drzave Ac i.i bdo, ampak se le bode, mislect, ker soroluih bratov nikjer nijmajo, da se bojo Magjan na stroske Jugoslovanstra raz-prostirali. OJ Magjara bi se pa prevt*6 zahtevalo, ako inislimo, da se on s tUtsm Zidovoli, (:e Ostaue leobjt-ktiveti poh'tikar, kajti po njegovib raislih naj bivsi mejni sosedjezaspecifieno magjarske koristi t in vse v veco slavo Mirpyarorszag-t delali, L. ' 1848-46 jib ni menda skorej nic zmodnlo ali strezailo. da bi se proti doma zatiramm narod-nostim, SlovakominSrbo-Hrvatom, drugac: vedli; ntOesa se niso nautili in mcesa pa tudi ne po-zabili! Pravicnim biti do zatiranih slovanskih l^arodov ua severu in jugu, tega Bog ?aruj v 1c-
pem Magjrtr ()r»./.agu! BKnj, ta proklcti Ituize (Srb), kattircniu sc pri nas v lepaj Ma«;JMriji toli-ko b.iti.i inAtcjo, koiikor mi kulturonosni Ma^jari /.a pro.sptsno spu/.iiavAutof naj ima ho v sosedui'j in so.odutj (U'mM pamvlua rod iu hvaluvrudiio vladoV Aj, nnj rsijse vanjo m-igjaroka strela v-dari!* Tako in onako so m.slih mm dragi ta-tarski ,.pnjateljitt ui.kraj L.tave, kosomorali po-leg njib boleiiiie hd skusiti, da srbsko vladarstvo i nikakor ni btelo pv) magjusko-betyarski „2vcgli plusati!*
Zarad topi r^uevdanjft4 srbskega vladaratva) so se lUHfjjarski nisopisi  strasnu Jitidovuli nail i-
-  utirn yaraeuim vladantvom, ker ko je pokazalo j viu'to za napredck Srbije in njeue lastno Jconsti," • mesto Hvt \tl;iti kot suzao orodj* magjargkim ko-I ristim, ktor*', w's, bi mornli tudi Srbi pospeftevati,
kor oui (Ma^jari,) Rami fiormltiili brativ inniajnl
So vo, da bi Dtuikovci naj rajSo vidcii, da bi
j bilo isto vladariitvo vtdikt-ga nDoakaH,  modrijana
! njiln)vt>gu> pripo>:navalo zi nvojoga] „8oucurenau,
\ <goipoilarj;0 ali kaj enti'cga, |kar bi po njib vc-
-  liki>-mngjari«koiiiii  razuniu  njcguvo  (vladarstva) pnikleta d<il/!iu»t bda! '
l*a tuli ni»n so vsega upanjn   Arpadovi po-
tonici Kgubdi, s»j jun brli n;s In.i /.ve/.da, kojajih
r ti^tim zaup.mjcm navd.ja, ko'o daje vtapljajo-
, cetnu  se stamina bi"'*, su kojo suv svojoin obu-
patiju priji'inn.
* Miif^jari, kojiin jc tV.daljo bolj dovrsujoira se samoHtalna srbsko-krsfianska div.ava trn v peti, so vc, da ne radi vldijo, 'kosedancs brz unkraj r»jih ; tncj»% mladi knez Mila-i za poluoletnega pro-: gla^i. 8 tern cinoin bode on vprifo vriskajocoga srbikoga narod-i dejan^ko vladi njo svoje dezelo nastopil.
Dolajmo tedaj, tako si oni domisljujejo, na vso krinlje, da koj pri nastopu srbsko vlade do-sednjuo naroduo misl'.'ce vbidarjeizslu/.bo deucjo, iu da se se stvarrni obdajo, ki po nas:, po dobro huitrjarnki pist'ali plcsc-jo!
___________ (KmU'C prih.)
za Nomeofno zaLabe, no za Slovence, ampak lo za vero 1 K
'J'o ro vnni ttkampeljnitfJtaki ob^inski modrijani invcljnki; sre^no obfiinc, katora so morejos takimi obi'iiiskimi jirodstojniki ponaSatil Nam pa jo prav tu2nomilo pri sreu, ko vidiino, kako beduste mi-sli vzbuja narodna mlacnost in zagriznjonoBt pri sicer razumnib mo/.oh, kateri, mesto da bi poBpe-Sevali narodni napredek, njemu lo ovire delajo a takim neumniiri blodenjem. Politi^no drudtvo So • 6a obstoji sploh iz katolicanov, sloni na katolifi-kem stnlisci, in co so ne *pu85a v vorske borbe, ker ni to njogov namon, priznava vendai* in spoS-tuje vho to, kar i/vira iz katolidke vore in je v njej vtrjeuo. Toliko na§im nasprotnikom in prija-teljcm na zuaujo.
Triestercin goriSki dopisnikjo v zadnji svo-jib ol)oro;,ouib korespondene ocital, da BSofia14 ble-beta za Jsonzo-m." (iospodino z vedno nabruio-nim poresom za policijske ovadbe, prosimo, primer-jajte nata z wlHonzou-vimi seatavki iu prepricali se bodete na inah, da bodiva vsak svoja pota, Lo v cnem ko vcasib Htrinjiwi, v obsodbi „najlep-sega mo2a»tf Da mi o tern mozu ojstro pisemo, nam vendar nikdo no more v greb stcti, hoj je obue znano, da Slovence na Goriskem nibuo tako strastno no preganja, kakor ovi izneverjoui sin slovc'iiske matcrc.
Dopisi.
V Goi'Ioi 21. Av/nsta. — h Oorico ne morc-nio dau--. nie zaninis..,-^apororati; menda so pasji dsievi knvi. daje vs* tibo. Treba tcdaj, da so P'l'amo z bodoenostjo. knr jc sedajnost tako praz-:«.». S.-isi ter tija sl^luio kaj govoriti o procesiji na hv. ii:ivo katero jr uap;)v>>daltukaj§nji „Circo-!«» catt'.li*'»," na dan 2. sopteinbra. Povsod s« pripra\lj.ijo na ta velikanski shod; kdor ne prid-'j u polM>/ai')4i. prignala ga b.> radovednost, to jn gotovo da b»* pri iej^'in vremenn vse zivo, vse inergrdelo na sv. Oori. f.ibcvalci se splob s takim shodom ne vjcmajo, nekajeri se mu posmebujejo, dni'ii z njirn cebi javno burke vganj.ajo. nPottinc* je bil priuescl v svoji prcdzadnji stevilki saljivo sliko tft pn>cesije.
Dr. I)..., dusa itali kat. drustva, je na isti
sliki vodd procesijo.    Drzavno pravdnistyo je do-
tieni list zastran zalenja postavno obstojeCe   verc
sekvestrovalo, dr. 1)... je pa nekda sliko   pred-
stavljajoeo procesijo i njim na eel a v pozlacenern
okviru v svoji sobi na steno obesil v veeen spomin.
Polklerikalna BSoca,* kakor jo   imennje
. preljubeznjivi Triestcrcin dopisnik, ne javi svoje-
ga mneaja o procesiji in bi ne bila morda  v vsem
; tern l*esedice erbnila, ako bi ne bila iz piijatelj-
\ skega pisma posnela, kake vesti trosijo budobni
I ljudje o njeni stranki.   Nek bivsi 2upan  ene naj
; inteligentnej§ib zupanijjene d-tvno resno o. privat-
! ni druzbi  izustil: „Dru§tvo rSo(5a" bo   procesijo,
ki pojde iz stolne cerkve   na sv.  Goro,   kame-
njalo; temu je nek nazod zupan iu oboe znan
mamoluk prav raodro pristavil: »Oh,jaz nijsemue
Iz goriSke okolice V-K avg. [Izv. dop.]   Kakor je vsem znano, pojde 2. septembra velika proce-sija na sv. Goro.   Verno ijudstvo se tega   veseli iu pricakuje koraaj  odloeeuega dno.   A nenadoma poet   gias, da mislijo   „Soeauia 8 kamnjem procesijo  napasti.4)   Fej te   bodi,  to je vender prevec!   Kdo je raislil,da so ,,So6ani tako brez-bozni liberalubi?   Zlaj so krinko iz  obraza po-teguili,  zdaj   so  ujdi   nameni   ocitui!   Tako bo vsak posteu 61ovek wSo6anoin*   ocital in naspro-tovnl drustvu in listu v,Sofie*.   A le pocasi; go-I von' se res, da se bode ona sirovost  doprinesla, j ker j« So&inom stranka nrocesijc trn v peti.   A slovt'iiBka stranka Socauov ni imela oikoli prepira , zaratl te proeesije, tudi ne z dubovstvom.  iMore-' biti je tu kaka pomota in je bila v iniBlih  (tudi . gon.^kaj   druga pa   neslovonska stranka, ali pa jo kteri porednei hotel delati zopjr gori§k©  sloven «ki  naprednjake.   V tolazbo naznanjam,   da p-j Je tudi vee ,Socanov" s procesijo na sv. Goto; kako bojo toruj   oni  same  sebe   kamnjali? OiiM" regnum in  se ipso   divisum  desolabiturv tega pa nSocaa gotovo noee, drugtvo, ki stojina trduih  tlidi.   Kricaei,   drugokrat   bodite posteni nasiproti postenemu narodaerau drustvu ^Soee."
Iz goriske okolice. flzv. dop.] Ravno tako je imel tudi maujarski narod pred nastopom veli-kega Szehenyi-a vebko stovilo nezvestib sinov, ki su'hoteli za kar kolt drugo, le za Madjaro no veljuti; pa tnogocui dub casa jih je dovcdel k zavednosti, ter so se sp->jili zopet z narodom, od kojega so se bdi odcepili. Tudi mi se nadejamo, da bodo uresnicesijo dtiavljauske ravoopravnosti iu dab 6asa kakor tudi odg.»ja nase mladme na uarcdnoverski podlagi nam odptujceoe siuove k spoznanju njihovezablodbedovedje^in jib poizgledu omenjemh Nemcev iu Madjarov zopet v naroeje miiega naroda pripeljale. Mi si ne moremo ^ od Nemcev (ali pri nas Lahov) misliti, da se hocejo 7. o Ipadki nad^ga naroda res bogatiti in se z iiaso sramoto (z odpadniki u&mree) difiiti, tako no
•j'jHor si kaj tacegft izmisljoje in drugiro P^i.'naj sc varuie, ker „Soca,'je od vlade pripoznano pohtisko driist-vo, ie toraj, oseba, katcra more toziti zarad nziautve dasti". Nadejamo se, da ne bomo pri sodniji proti,takim po-stopaU,s katerimi mir imeti je nase na^lo.        j
jtogffift JN&M .«&_ ^sferUskQ^ecega (?) posta-vodajnega zbora, ozironia vladiyda sinatrajo pred omenjeno odpadnistvo kofc oviro do nresaicanja nase narodne ravnopravnosti.
Na-pdjedine odpadmke, bodisi Lahone ali Nemcarje, naj se nikar ne ozira in je v poSfov ne jemlje - na Skodo neizmerne veeinc liarodae celote! Se sv. Stepan („kralj sabljar", kakor g* Hrvatjo zavejo zato, ker je svoje rojake, tedaj se surove Madgare, s sabljo.h krstutiralaliprimoral,) fevsvoji oporoki k svojemu sinu Mirku (Eaieriku) •rekel; „regnum nnias linguae imbecille & fragile est"*); 8 tern ma je svetoval, da naj se pri via* danju ozira na razne jezike iu obicaje narodov, ki so ziveli in Se ftve pod ogersko krone, kujii s tern ate bite edinost m celokopnost drzuve na temelj r ravnopravnosti vseb narodov postavljene. Se ve da se, sedajoi Bfadjart prav male oz:r»jo na svet njih prvegakrscanskega kralja, cesar nas dogodbe 184S -49 leta z roadjarsko vporno voj-iro kakor nijtt aadajno vedenje proti ubogim ne-slisaoo zatiranim Slovakora in fcibom deloma tndi Hrvatow prepncujejo. Ravno isto se godi v Cis-lajtaniji pod nemsko 2a posamezne razlieno na-radnosti poguhonosna centvulizacijo. Mi razko-aani Sloveuci se za zedinjenje akUcojemo na na-rodoostno pravo, ker zgodoviuska pravica, ki nas je nehote pod neniski klobuk spravila, je za dalj-ni razvitek in naptedek tako zatiranega navoda zgedovinska krivica, in zarad tega uaj se nasi-uaaprotoiki „alla Oerne" ne sklicujejo na zgodo-vinako pravo, po kterega nadaljevanju nasamu narodu poguba preti. Sleherna posamezna na-rodnoat se razodeva v zvunajnem iivljenjti poseb-n© no svojent jeziku. Ceravno bi moral slovenski jtzik vsled 19 §. 2e povaod po Sloveniji k nrad-nemu jeziku povisan biti, ter bi sa moral rabiti pri vseh javnih solah in vidjib oblastih ter po vsej Sloveniji izkljucivo, koja zahteva niti na-tanjdne motivacije ne potrebuje; pa porogtvo, atalno porostvo ta ciij doseci in ga vzivati nam je edino v avoji celokupnosti zeduijena Slovenija. Oa to doseiemo naj tudi vrla slovenska mladina so avojo „krepko firrao* ined narodom deluje, po-sebno sedaj na pocitnicah, naj budi narodni dub iz nerodovitnega dolgega spavaoja, naj se ona narodno izobrazuje ter naj sveto kaze, da ako-ravno se mora se v tnjScini izobrazevati, vender jej je mill materni jezik poleg sv. very uez vae nad oatalimi etvarmil Naj marljivo, kakor nas rvrb Bus v „S1. Nar.*» priporofiuje, zbira narodno drobtine, da ,konea ne vzamejoltt
Zato, vrla nam slovenska mladiaa, ki si case veaelje in nada bolj§e bodocnosti zasuznjenega naroda, na omahaj, ampak v koji koii stan se poda§, imej za geslo: Vse za sv. vero in mili narod, ter za oboje potezaj se dejansko in z la3U nim izgledom po prislovici: nbeseda gine, izgled pa presine.tt Nij treba k temu drugega, nego nekoliko poguma in znadajnosti, ter veruj mi, da pred znacajniki imajotudi brezznacajaiki respekt! Zatorej na delo v ljubem narodu, ki se dviguje ravno iz tisucletnib ptujcevib spoojin placilo, t.j. bvale2noat majke Slave, ti ne bode izostala, kajti kolo casa se neprenehama vrti in nam orje braz-dena celu!   Zdravstvoj!
t ce nijste zmozni, dtt prasate kacega pametanga | za sve^^^
• . H wwcu Se eoti prav poblevco pra^anje do j ravnisk-'ga podznpanstra. Oovori se mnogo in i mnogo, da naie si. podzapanstvo kijub si tbega ; materijaloega stAnja s?njim odveioikdm po vrhu | zahtevanega placita se atograde cbfrin to U i odpadfjikom nasega naroda. Prosim tndi tot«$ i r.tzjasnilft!
t          Iz tmovskih hribov naif Gorico,   14. avg.  [Izr.
j dop.J   Na Trnovem je bil preteklo uedeljo plea; na cuem vbrejarjntt   (ple§i5ce na   proatejn iz o-kroglo   zlozendi   desk) je pleaalo <> neo2enjeuib brutov oil 19   do 35 let.   Ti so piesali zapore-tfoma na 3 plesih  in so,   kakor Ijndje pravijo, potroaili okoli 90 goldinarjev,   I«ep denar lo, in , pri nas je zanj treba dolgo pridno de!ati in obli-ca jvsti, preden ga sest njih skupaj spravi!   l»ri teniplesu jo nekdo iz Xemcevcelo cjilnjo svojog^ , noz.i zasadd nekemn priletnemu mbtdent'u iz 0-.lja-1 na od zatl v hrbst,  brez   da bi mu  bil   ta kaj , JJalega storil.   Ranjcnoc se zivi.   l*rav  to uedeljo je bil pies v Podlakalt   pri sv.  Lorcncu  nad : Grgavjem in je bil tarn nek mtadenec  med pre-pirom v viat z rozdom ranjen. Prav je imel do-; pismk iz Itavuice, kojo v ISO. listii nbo^e1" tozil, da  inorejo romat najboljie  moci v jefc>.   Tudi zupanstva je treba malo pokarati, da pri javtiib : plosilj ne poskrbijo za to, da bi se red  vzdtzat. I No, pa kaj hocemo.   Niti od  kordavcev  niti oil ¦ krcmarjev zupani ne morejo priuakovati dobicka,**) ! nektcrt  znpani  so mo veseli, da  so se fault  i/. | njibovevasi skazali oile in ognjene.   Krvavi pre-, pni pa  nastajnjo  veridel zarad deklet! llm!
Iz Krasa 18. avg. [Izv. dop.J Imel sem pre-tekli tcden neko okrozniro nase na<l«kofijo v ro-kob, v koji se poziva dubovscinn nazeljo minis ti a Stremayr-ja, naj bi sodelalo na to da bi se na Primers* kern vse stole enakoinerno upeljale. Okroznica dolo-uuje razne stole po srednem dosednjnt'in znesku, zopazko: „da so bole m>rala torej tuuogim du-bovnijam krivica goditi.v
Jaz nisem sicer ne za to, neuno sitno Stolo, a obzalovati moiam, da oni, ki so poklicaoi .slt-berno novost merodajno tebtati, o torn besedice ne zincjo. Od todi prihaja pa oprav.cevanjV, da Stremayr venderle zivotari, da mnozi berace is-karijotove podpore, da omawlja opozicijo, in da dahoven tolce logieno duhovna navskriz v de-veto vas.                                                               *
Ako Stremayr ve, da dubovsuina podpore potrebnje, ako je javno znano, da so primorske Stole v Avstriji naj manjse, mn klicemo: hie IMio-clus, hie saita!
Da se te stole, o kalerib   pa ne  govori po-
godba med cerkvijo in vlndarjem, na podlagi kon-
kordata vredujejo, je prav, a da se zunej te po-
godbe bolj.se   stalisee i3ce,   menim, d,*  pes taco j------lm mo^
To naj velja ohemu odboru, kojega  sklepoai mi ni mogocie osebno nazocemu biti 26. t. m'.
Iz Ravniee. 12. avg. 1872. [rzv. dop.] Pripu§-cam- diuzema dopisntku, da bode o svojern casu na drogi strant obsirno o nasem zupanstvu in pbdznpanstvu govoril, za danes bofem le omeoiti neeega sklepaj nasega etareiinstva, zaradi katerega ne vemr ali bi se jer.il, ali smeja).
Kedorjehodil kedaj po cesti, ki pelje iz Gonca na Treovo, z&pazil je pod seboj v dolinab na eni stram Grgar, na drogi Ravntco. Kaf je odmerjenega zemljisca, nij ravno tako siabo, ace use okoli ozrl,videl si, da krog inkrog vsi pasni-ki aama gola rebra ka^ejo, ne goveda ne drob-nice ne najdejo tarn po leta potrebne seace. Saraa golidava je, ie redko zagledas kje v kakej itolj zemljasti dolinici kak topol ali kak oreh. Na prete bi to drevje lehko seStel. Ali kaj stori naSe modro ^opanstvo v svojem dobrem gospo-daratvn? Ono, cnjte, nalozi na to di-evje dotic-nim, ki so ga sadili in kateri tudi dosledno sad f2ivajo> Je poseben obdinski davek. Kedor ima ** ^™& kfJ drevJa» ali naJ Placa, ali naj ga poseka! Mozje, Jukaj nij zatiste male krajcane, latere je treba plaqati, ampak tukej je stvar, s Jtatero Vi obcinskemu blagoru skodujete. Vi ste IdT- nSProtn^if™t*cemu pogojzdovanju instepri-gtelji sobemn Skoljn. Zatorej mozje, po pravici Vara povem, ne vem ali Vas je pri tem sklenu yodila nevednost ali osebna nevoSdljivost, ali pa - ie gJgarskouravni§ka blagajnica uze tako na kan-****.* l\hoie}e Se-cel° s tacimi sredstvi poma-gati i &o svojim sklepom ste se gotovo pred ce--tam svetorn osramotilL Svetoval bi Vam torei da v pnbodnjo ali stvar bolje premislite,  ali pa\
*)il)rlava z eOnim jezikoro je sibka in rftzdrobHiwb.
PJS.
Iz vipavske doline, 13. avg. [Izv. dop.] tilovek, ki je na ptujem, je vesel, ce slisi kaj pametnega od doma, toiiko bolj ga pa zali, fe mora kaj neumnega brati. Pred nekimi dnevi sem bral v nSoci« in v ^Slovenskem Narodua en in isti do-pis iz Kanala, ki nosi datum od 20 julija. Sme-jal in jezil sem se, ko sem to vidil. Jaz poznam kanalske razmere, in zdi se mi tudi, zakaj je dopisnik v dva siov. lista in v oba popolnoma enako pisal.
Kaj. ali je minister solstva tistih 16 tisuc goldinarjev iz lastnega zepa darovalV Potem se bvabjo gg. Gatti, Budal in MalniC-: bentajte! to je velika rec en globus, ce bi ga bili tudi z last-nim denarjem kapHi, kar dvomim, Soditi iz vsega se je hotel dopisnik z onimi gospodi Ie saliti, kar bi lepsa stale v ^il pettine*, ali pa se je hotel onim gospodom prikupiti; boljSi pred-met bi bil tedaj na mestu iu pohvabti bi bil moral tudi „5ioro anjott v drugem nadstropji, ker tudi ona bi znala imeti nekoliko upliva pri vo-Ktvi doticnega ntitelja. Dobra glava, ta in pa odkritosrenost velja vec, ko globus, dragi do-En Kanalec.
*; Sestavelc, ce tadi malo hudo nij ix slabega nameaa, i pwan, uMino, da *e lio vedelo raonJa slavno Supanstro 1
opravWiti!
ir*>Je..f?loLni MtlniIi«J» M se med  na§im ljud-
st*/om veekrat shii.   Zupam  morajo biti poSteni in nesc-
bidni moije, drugacc ne jih voUtir  kadar pride «as  wito.
. Ako pa poznana seT>i5nost katerega  iupana tladi volivce,
; sopan ne dela poSteno, a rolivcwn   se goii prav, ker jih
! Upe vredna kazen sarad ujihove nemarnosti.
VBED.
Politicni pregled.
Danes je t Belem gradu slovesnost vstolo-vauja srbskega kneza Milana. Kakor znaao, je bilo mestuo staresinstvo Belogr*dsko po?a-bilo mnogo Avstrijskib obcin ne sjimo SloYan-; skib, ampak tudi nemakib in madjarskih, naj \ bi se udelezile po zastopnikih cue slovesitosti; j nekatera staresinstva so uzo bile izbrale svoje | zastopnike, kakor Pestansko, Prazko; a kar •j na eukrat pride zaukaz Andrassy-jev, da se ne i sme nobeno avstrijsko stareSinstvo udeleziti ' ofieijelno one slovesnosti, ker ima samo vlada j pravico poslati svojega zastopnika k takim \ inezmiskiiu slovesnostim. Ce bi bila srbska ! Tlada starosinstva povabila, potem bi imel Afi-drass>y prat; ampak povabiio jih jt» Belgrade* i stareSinstvo  in tedaj   nijma   vabilo   nol>enegit
politii'nega zna«'-aja.
1 r      Par so bill oni  sbodi v Ilauoverju   in v
I Strassburgu, kd«r so naM usUvoverri za vidiko
j Xeinrijo gtivorili, emiiientno political in v»*ndar
nij ministerstvo naslo nolmuega uxroka,  da bi
| biio prepovedalo druitvom in ofn-inskiiii in uni-
f veraitetnirn zastopnikoiu udf*leiiti se jih; pa to
| vse nas Slovaiw ne osupn»», saj  smo   navajtMii
| na dvojno mero.   Ur^f Audrassy pa s t*»m ri-
; nom nij pokazal   pOMebne   diplomatii'ne   ziwA-
! nosti, teinvi^   pa neko  bojaznost   pr«4   malo
\ Srlijo,   katera je skoro   smi^ua.    Strab   pnil
| Slovani je velik, nam daja samosvest,  da smo
' vendar jako vaz»)u faktor v Krropi.    Pritiska-
i nje pa nam za zilaj le koristi, ker nas o'daljt*
I bolj edini   in   nas   sili k solidarnostt,   katera
i po naravnib zakonih so le v nwrtw in jm> prn-
; ganjanju prav <"vrht<>   rase.    Vkljuh  prepowdt
| so rendar sli nekteri odlicni Oehi,   kakor Kie-
| ger in Zeitbammer   in  tudi   drugi   Hlovani v
J Belgrad, kder nt« l)«)do hitler ohVijelno sprejeti,
| pa vendar se bodo   dogovarjali,   kaj,   kako in
; kam, da Xemcem in Madjaroni  pot prekrizajo.
I*/, dogodka,   da je   mnogoznaui  izvwtni
| publicist in m*ki poslatun;, g. SkrejSovsfci, po-
tegnjen v '/Ayor zarad «po«ltikane mu sleparij«»,
kovajo 2idoraki   listi   uin cell   teden   politicni
kapital.    Veselje je veliko* pa otroe>  pri ns-
tavovereib, ker mislijo, da so se znebili ^eske-
ga spicparkeljna;   natolcovanje eeikega narwln
po omenjenih listib pa tako surovo,  da prese-
gji vse meje; to vain je  literaren vamlalbem.
J>krejsovskova  sleparija   obstoja v t*»m?  da je
opravnistvo lista   „Politik%"   katerega   lastnik
je bil on. plaralo manj kolkoviiie  ai  inserate,
kakor bi imelo plaeati  in  da se je  H. brauit
doplacati, kar je davkari,ja  tirjala, M,  da oti
nij kriv pomote   in tndi za-ujo   odgovoren ni,
ker je med tem easom ^Politika" prBIa r drage
roke'.
Ta red pii se suee nze vt?e M jn se le ztlaj j« sodntja spoznala, da je H. hotel slepari* ti. Kakor se sllsu bode zatozoruv prav lebko dokazal, da on nij prav mt sleparii. Nenmno in snrovo pa je na vsak naein ml nstavovernih li?tov, da w^e tfovrka obsojajo. preden ga sml-nija obsodi.
Hrvatski o»lbor za revizy'o pogodbe z Oger-sko je uie izdeial vse tirjatve, o katerih povem^ pribodnjic kaj ve.". Ustavoverni Hsti zeli>>, da bi slo na Hrvaskem vse narazen, zatorej pa v nomer ceneajo, da cesar ne bode potrdil tirjatve Hrvatov in da bode zopet razpuscea sal>or. To so pa zopet desideria nsiavoveroev, katereu> je vsaka sprava neljuba. da saini lozeje po temoti tavajo. Xa Nemzkem se mlalje bolj siri nevolja proti pruski nadvlndi. Bavarski kralj, kateri se nemskemn eesarjn prav ostentativno vmika. je te dni odbil tudi povabiio v Berolin k sbodu cesarjev, enako sta tndi storila kralja VirtenberSki in Saksonski.
To je znamenje, da se ti kralji no&jo poklanjati nemSkemu cesarjn kakor vasali in da hrepenijo zopet po samostalnosti, katero bi si radi priborili pri prvi priliki. Xemcya tedaj nij tako edina, kakor bi kedo mislil in kakor Bismarkovci trde.
Garibaldi je objavil pismo, y katerem tirja za Italijo  strogo  decentralizactJQ y tseb
strokih, tedaj popoteiLjfederalizem. "V Xtaliji zivi en sam narod in najveci ital. svobodnjak tirja federalizein kot svobodi najbolj pristojno obliko dr2ave. Kdo je tedaj veci svobodnjak, federalist! ali centralist!?
Slovenske zupanije na GoriSkem.
II. Zupanija Seaipeterska obsega eno samo katastralm ubcitio, katera je postala ob enem se Stanln zetu satno&talna zupanija. Po-vrsja ima. la obcina J3SG oralov, 4'te[\ seinjer, stcjft OSJ dus id placuje 2347 gi. 89 kr, starega davka. L ga iiivj prav lepo in ugoluo, toda ue toliko za r.tii • noljske pridelke, k-ilikor za sadje, kttterega bi &*uip*fcerci lehko oiulo pridelavaii, ako bi boj pndn» 'sadili s.idna drevesa: toda v marJjtvo*u /au»tuj-'ijn daU'O za standrezkimi t»m<Hlt.
Med pott*tti)ki je r Sempetru veliko tnjcov; pravi doroarini m .vetidel go^pojftki kinetje alt koioni. Viak p<-seduje vcndar vsaj toltko svojegii, kubkor je dob I, ku w s« ob OahU posilnega dr-/.ttvnega posoj;la delila obciuska zemljiala tind ob&uarj* v last. Uphv tujdi gispodarjev in ko-lonske oJmnosti se ka/.o tukuj prav jasno: ua-rudna zavett drema, tvikn, mora jo thn*\ katere »« ne iu>ie um-biti, in kaietijstvo se tudi no more iiviti u. i-U'inih rok stand uavad in razvad i*r zastaju.
V »>! rin*k. m za&topu i«*d«'- gorUkt gnspodje in njihovi 4* mpeter»kt kolont sktipaj; uegava mora n&vadoo veijati, ntj tndia ug h«tr. Pn vs<*iu tem je zdaj ob«:n»ko g<fepo!ar»tvo dobro vred-jeao, n-priincruo b*»=jy„ kukor j»i bilo /atasa p>-j)f»-ji««J *elik« Attpautje, ko se jo vse taka zaw-j&arjalo in ztu dbi, da je moral /.ted«m ravuuar hltKtut ra/atttt&vati iu da .&•? z-taj v«s dotu'tte «b-u«e Kktlti ran.-, k.t!«.*r<' so jtm 2asekali poprej»m ob< irinkt gtji*p«kil;irj . Zn grebe uphove samogolt-n«»sti in *<• war !.<••> !s inoraji ned^l/no oh<uie «»> zd»*j pokoro dopriti i*ati. Zlaj pa j« obcuii-ko j(u»|«Hbr*tvo v odbfno po tors ill tokuh /upaiui grufa Coratiin:*ja <d/ g!»\ttrj.«i, kak*ri /tipini in (ipr&tlj* lull \>;« tajrt^ka d-).*. 7 >*U>uj in si v r«*ri»a mnogo pr?^adi»va /a inatcrgalnc kotisli »voj# oWtof. S« \««, da ga n»» nkori'aio printcvati uarodnim /•panoni, vtsndar jo k «t /up tn '&* ko-hkor totiki pt.H\,i-u tub v iiarooHnrm o/nu.^kajti on »cmavlj» po ttuvtinnko %i»j on« spi#<», knteii »o ptat Ijudit^a !i»!<Kiij»-:ii n. pr. pMrat-tim1, ra-vttin?, javtMi r«jcgU*o in ttako dopt^ujf* tudi, ke-dar trebu, i!o%en»kim ^npaust^om. (luuiu • n»*k,i-U'Tt Lup*rM»( rojt'»f» .Siovenct% katni iiiti t*?-ga ne debjo, pa j h /•; c./vhtanK*!; Vse drogo ui^dii.Ayj • je nt«ui^k^ uii iuti>jau*k j.
StA!»j<» cdnsnsk jr% preuiuitMJa j»? ugodno. StfBkp«ti'rct r« plafujrjo n.t pr:klad k izr.ivnim i!;*\k''m; sarao krcn;arj» pbr»j«jo ni.il«.4nkost (15*'_rt) na vmtiiino ?»r»a, pa todi U da^Ai iu odp.idc ntotda, kv\&t si» pop dnoroa *a elijo staro rane, Obtinske potf si* v/jiiuj^j*, kikor rtiko kje, prav dolno.
?Mu»p<jf.*'r ima *u*jo >ob» t najtti binr, za utitclj«*o «Uno«a»j« n^ ph^krbljeno. P»»prejt ute liiUtutt oIikj Verf«-jl«*S mpHru viilam, a pr«*d-lart*k*ttt *t* m o^nov.th p*Mt-bno nolo v VVrtojbi. ^ola j« * Stmpetrti. »• ve, »la *I««en*ka in mk* da dobr«. All b*» o:. i kaj [>npomogla k tema, d* se ^e»p*«^r«i pr<r)]am«jo it. Mfajac narodnc nez«rcdoo»ti u« *p.i,b k orst^jj duisvti' in nu-terij«bii delavoo^ts 't    IS )g v«! ^ Hhi bi b.lo.
0 tx}!aluif» ali «{4ob «? kikftn nbod.Vi zi p.>U«r«e tabatt*, i-;tinj« in razguvore n'j an duha ne tleba.
V  Semp'-tju r*»de 14 ^otij. 1 b.ka. SI krav, 2* telci do trsh I#t, M to'<»v, 50 o*ae, I kozn, l?5* |>rt*sCev in 7t* paujcv rob.d.
V  prtbodnji i'evslk? pnd« ai Tr*to vertoj-bmskt lapamj*.
Eazue vestL
<ft«jM««i»ii ^iutaira) ponoti «>5. t m. ua splo^no ieljo ndov besedo z igro: rRavni potnar lK>ljsi put*; ker »e t& krat konta saison drama-tunega od»ekd. aeje uadejiti prav itivahne vese* lice. Uljudno *e vabijo k prav obilni udelezitvi vai fiastiti gg. udj<¦¦; neudjp, povabljeni z ltstkt, jdacnjo ustopnino.                               Za odbor
tvmu nollnatr tijnik.
<f» l'lpibve •« aaa pi»e t) V cetrlek, na mali Smart'n ob mraku. je zgorel v Lozah pri Vi-pavi lep grad q. Majerja. Ljudje so bili tisti dan vsi v Logo in todi posestnik sam; pomoc je pr;sla, ko je plamen uze mocno segalokoli sebe; gasilnice iz rpave in AjdovSCinein vrli Sokol Vi-
pav8ki, pa tadi drugi goapodje so -takro zdafno pomagali, da vendar nij ogenj prav v3ega pokon-cal. Posebno je castno omeniti Sokola g. Da-niela Sapla iz Ajdovscine, kateri je resil z ne-nadno svenostjo mnogo gotovino iz plamena. Z brauitelji se je pa tudi pritepla mnogo piiiaucQV in slabdi JjuJi, kateri so po nepotrebuem veliko starih krasnih shk ia starinskega pohistva po-kon^ali in odncsli. Eden izmed njih se je qelo vbit. Pogorelo jo zidali§ea in premakljivega bla-ga za bhzo 25000 gold.; pokoacalo m odneslo se je pa blaga za kucib 10000 gold. Pa kaj bi jie, suj so bile samo krasno slike in druge sta-rine toliko vredne, in grad sam je'bil eden naj lfpSih na Kranjskem. Si:sal je ncMaj minntru co-saga Franca 1., knezu Kobeacclnu.
Kues Kobeitcel bil je Krnfiovec pj rodn in je dosptd do najrfte ^asti; prebival je dostikrat v Iio2kt'in grailu in nakopicd tam muugo rodbin- ! bkih in driuih dragih slik. Ptnjiu so grad radi i obiskovali in gostoljubni gospod.ir jim je rad od- • piral prostore ivojega grada. Xalostno jo, da ko j j* po^kodovalo toliko zgodovinskili in krasnih i prcdmctoY, katerih mj ravno bugata na<ia sloven- j ska ziittija. Pri toj priliki si ne inoremo kaj, ¦ da ne bi mtModajno krogc opominjali, naj nplji- j vajo na Ijndstvo, da ue b.ido iuhIhIj in praznikov j
| !»  pijaucvaujiin  oskrunjovalo.    Od  drugo   strani ' na  moraino  puvdurjali    dobro   mipravo   Sokolu, j kateri bo   lehko, re   dobro urodjcn iu  po   cclej doliui razsirjeii, imut^o konstil v vsikom obziru,
. po$cbno pa pri euakih primerljt»jib.
(I>ru«rniu ». lffnJiTju is Uorlcc) jo pogorelo v Staudn?.u gospodarsko poslopje prav tisti dun ko je pngorel gosp. J. Major ju v Lo/.ab, grad. Stiri gasilmce soprisle od HitiTjeve tvorni* j co v Sttasisfam in iz y.eleznit'iio gonski* pnstnje ua ]Himo(\ drugare bi bila Skoda velika in 5 kmetov bi hdo pogorelo. (ioriiani niso prisli gasit; to jo lepo od Gortfanov!
<«lMiii» IwliikPffM poi«trf^Aiii»> natukajSni r. kr, vi$i gimnsziji x |«tnn plado 250 gl.in pro-stun stHiiov.'inj.'iri v gimna/.iJHkem poolopji jo raz-| pisanii. /iianj" neni!)ki'ga jezika v bescdi in pi-sanji jo ncobhodno potivbim, enako imajo ilokn-ziUi pro^ivri tudi zuanjo obeh dcHnih jezikov, i-e jo mogo^i*. Ako bi kdo ne znal slovcitNkega, inn je xadosti, «V zna kntcro drugo slovatisko na-rerje. Protinjo imj se vlo&ijo pri dc2. nolskem vvctuvuUtvu.
<«%et»«a« r«B«tM%i» na tltiiiajl.) Kakor ziiauo una biti v priliodf j'Mu lotu svetovna raz-hUva na Dunaji, katcra obuta pjstnti prav vcli-kanska iu inorda veca o 1 vsieb dosedajnib. Vse av<itrij<>ke dezele se kaj crvsto pripravljajo, da bodo se svojimi uaj odbciicjsimi uuiclnoatnimi, obrt-nijskimi in ktnetij^kimi pndelki dostojno zasto-pane.
Na Oori^kcm je nicer todi nek odsek, kateri zi to skrbi; toda vkljub ponovljenih vabil in po-ziyov jm do zd «j i« tako inato denara za razstav-ne ii:«in "iu* nubr&l, da ue bo mogei dognati obilno vdple2itve nasib pridelkov na dunnjski razstavi, niti ne podpiratt ti<itih sponoboih in ukaieljnih poljfdelcev in obrtnikor, kiteri bi se radi pro-gl«}dovaje vclikanak* /bake v svojth strokih iz-uh\xi,\i, p.i ii- morcjo, ker so preslabi pod paler* in. j         Pnlo^nost je ugodna  in morda sedanji  rod
nf bo ini-1 druge. Skrbimo tedaj, da ne ostauc za nas dunaj<<ka razstjoa brezugodmh nasledkov. Kaj pukazpjo naae ©brine in premoini tlomo'jubi t obiltiimt darovf, katere naj po.i!j<'jo podolboru za svftovuo ra'Stavo v Uone^i, da jim je v ros-nici mar za taat in za prave koristi naSe dezele.
(t'n-ln-ft Unajklia ** Urn*) Gospol inzc-uir Mat^vz ftvir, kra4ki nyak, je nnpravd nad-rt za bolj nrilezno napajanje zivine na Krasu.
(\ kr. mmisterstro za polji'delstvo ga popi-s:jje v Bvoj h poroe lih Iet*isnjeg» leta tako-le: V duo ntkohko visoko le^ec^ga vod.jaka je nape-Ijana c^v, p,j kateri se vod.» \zWk\. Da pa po-ataue roda bolj cista in pitna in da glen, kateri se u&btra na dnu, ue zalopi cevi, je pred njenim ustjetn napravljen filtrator (precejalo), do kate-rega se od zvpoanje strani lehko dohija.    Vodo-
; tocna cev je napcljaua pod zcmljo do korita, katero je postavljeuo ukoli sencaega in ograje-nega drevesa,    in ae da s petehnom   zapirati in
; odpirati.
:         Taka naprava  bi stala  sicer  nekoliko   vec,
, kakor dosedajni kali, bila bi pa tudi veliko boljsa.
!          (Kqnjerejcem!)    Doe    23.   septcmbra   v
;  Gradisdi ia 25. septembra v Tominu se bodo de-
;  Ida darila piemenskim konjem tako-l?:
j         V Gradisci kobilam materam s  sesavnimi
j  zebeti eno darilo od 10 cekinov, dve po 7 ;in dve
j  po 4   cekine.   Tri- ia   stiritetuim  kobilam   eno
j  darilo   po  8 cekinov,   dve  po 6 in dve   po 3.
Eno in dveletnim irebqem eno darilo od 6'eno od 5 in ©no od 4 cekin.          <    .¦.  ..   v" -.:',¦;
V Tominu kobilam materam, eno darilo oa 10 cekinov, dve po 7 in dve po 4! cekrae. Mladim, 3 in 4letnim kobilam- eno darilo od 8. dve po 6 in dve po 3 cekine.
Enako gtevilo daril in <i enakim namenom, kakor v Gradifici, bodo dobili konji kopne Istre dne 19.-septembra t 1. v Pazinu,
Taka darila se prisodijo:
1.  Kobilam materam od spolujenega petega lota brez omejitve vece starosti in sicer, dokler so zdrave, mofine in dobro rejeue, imajo lastnosti dobrih kobil za plome in imajo lepo sesaloo fcli odstavljeno 2ebe.
Materam kobilam norickega (pincgavskeia) plemena se smejo dajati darila tudi v detrtem letu.
2.  Darilo se sme le tedaj prisoditi-ee je
a.  fcebo zarodil driaven ah dovoljeni • pvivaten plemski ?.ebec, ah kobilnemu vlastnika lasten iobec, in so ta aaroi v pwih dveh primer-bajib doksJe s postavno vbrejnico.
b.  Co se doka^e se sprioalora, danim od obfiin-skega prvostojnika in potrjdnim od nolitioao gospojsko, da je bila kobiia matiSSepred 2ebc-kovim porodom vlasinum tistega, ki so .note-gnjo za darilo.
». Okoliscinii, da jo kobiia ia v projSnjih Ietih enkrat ali veckrat dobda darilo, ne tekjju-Cojo njo od darila.
Gledo na male kobile: j          1. Mladim, to je tri do Stiri  leta iraajofiim
| kobilam se smo samo tedaj dati darilo': I     n. i:e jib jo vbrcjd drftavni alidovoljen oseboj-
ni ^rebee, all irebee, eegar je kobiia, in se
to v obeh prvib priinorijajdi dokafte a po-i         stavno vbrejnico in
|     b. da so naJRHuj  eno leto vlastnina tistega,
Uteri so pognnja za darilo, in so to doka&Q | so Bpricalom, danim od obciuskega, prodstoj-; nistva iu potrjonim od politiuno okrajne go* j        spoJBke.
j           2. Mladim kobilam, ki so dobile kakor ta-
< ke '},a cukrat darilo, smo so pozneje samo kakor | materam kobilam •/ lopim sesalniiu ali odstavlje-S niin zebotom darilo priznat?, in sicer: , 1. Eno in dveletnim ?-el)ulcom, (samo na I Furlanskem in v Istri,) uaj jib jc ssarodtl driavoi ( all dovoljeni privatni zobec, ali vlastnikov ?,ebec, I co jilt jo vlastuik dobro izredil in je pricakovatt j da so dobro razvij6 in odgoje in obejiajo biti V | pnbodnje dobri /-ebci za pleme. j         Da jib je zarodil dizavni, ali dovoljeni pri-
j valni -zebee, to so mora dokazati a postavno | vbrejnico.
j         2. ftebekom, ki so enoletni dobili darilo, sme
; se zopet kakor dveletnim dati darilo.
ftebeke, ki so kakor dveletni dobili darilo in | so se pripelja-i tudi v tretjem letu, sme dr^ava, i ako so popolnoma razviti in posebno lepi, knpiti j za dezelne obrejalce, ali jim dovoliti primcrno | denarno podporo, tie se imajo rabiti v prvem o-j brejevalncm casu za pleme.
Na kaj moramo pri osnovi novega -vinograda paziti?
Spixal »• IB. 14.
Skusnja nam je dokazala, da so zamorejo na razlirjuih zemljah nar boljsi vina pridelovati. h. tcga se vidi, da imajo zemija" sama na sebi in nje. k<-iiiicaii deli malo upliva na trte. Mehanidne lastnosti zemlje imajo veliko veL upliva na trto» rejo, zator<»j moremo tudi na te pri osuovi virio-g*ada veliko paziti.
Navadno se zemija le povrsno pogleduje in pre»oja, globokeje, ko se navadno kop^jo ali otjc, se malokdaj preiskuje, in to je napadno.
Nektere trte korenifitjo prav globoko; ako tedaj take na zemljo vsadimo, ktera ima pod ru-m samo dovco, trta ne ba mogla koreoik globoko pognati, ampak bo primorana jih v zgornji zemiji razsiriti.
Trtam, ktere globoko korenidijo, rie skpdi vsaka mala snsa, ker so svojimi spodajimi kore-mkami mokroto globoko iz zemlje vleCejo, zzgqr-njimi pa siveSa v rodovitni zemiji najdejo, (6e Se tudi ne zadosti, ker se soli in drugi iive?. zaradi pomanjkanja mokroto ne morejo razpustiti, koli-kor gatrte potrebujejo. Pridtvek pregledovavCev.) Zemija tedaj, ktera bi koremkam over no delala, bila bi za trtorejo narboljsa, se ve, da bi mogla imeti potrebne mokrote, a premokra,i;e sme biti.
Zemija, ktera ima za svoj spodnji del samo ilovco, ali nepreklaoo skalovje, je za trtorejo nar manj sposobna, ker v taki zemiji je trta, |od zunajnih raziner, suhote ali mokroto preve6 .od-visua,   Y dezeYtt^m   vreuieuu se voda  ta taki
1825
zemlji nabira, in korenike pofiaejo gnjiti, v sn-hem vremenu so pa trte v rasti zadrzane, perje jim rroneno postaja i» ne le za eno, ampak za Vec" let oslabijo..
Mogoce nam je pa, ako spodnjo lego po-znamo, zgornjo rodovitnejso in rahlejfio napraviti, ako ima zadoja nasprotne lastnosti oi prve. Tezko ilovcno zeraljo, ako ima za svojo pod!ago p9»ek, popravimo, akojogloboko prekopljemo,in pesek z ilovco pomeLamo, in narobe popravimo peSfcno zemljo, ktera je navadno zatrto presuba, ako vemo, da v spodnjem  delu ilovco najdemo.
Iz tega ae vidi, kako je potrebno pri osnovi novega vinograda, zemljo ne le povrsno, ampak tudi ojene spodnje lege pregledati, ako nam pre-velikjh stroskov oe napravlja, ali pa, kako je se pri izberi trt ravnati, da trte, ktere prav gioboko ne koreniiiijo, v plitvo zemljo sadimo i. t. d.
" Ako ravno uektero plemona trt, v tej ali drugi zemlji bolj rasejo \ poglavitna rec ostane vselej rahlost aenilje, ker v taki vaaka trta dobro rase. Iz tega pribaja tudi, da trte, ktere euo zemljo pasebno ljubijo, tudi vdrugi dobro rasejo, ako je doatojno rabla.
V rahli zemlji se zamorejo korenike na vsc kraje razsiriti, voda v dezovaem vremenu na njej lie oataja, v suai pa dobiva trta raokroto gioboko iz zemlje in zunajni zrak, kteri razkrojenju orga-mcoih deloY zemlje veliko pornaga, v zemljo lah-ko pride.
PomeSanec ali pomesane zemlje, bi bib? za trtorejo narboljsi, ker ze rasli6ue lastnosti posa-mesnih zemelj ne pustijo, da se zemlja strdi, ampak vselej bolj rabla ostane, ia to se bolj, ako je med to zemljo kamnje ponusano, ktero mokroto v njej zadrzuje i& s pocasuim razkro-jenjem zivez trtam daja; za tega del naj se v vinogradib kamnje pusti, ako ui preveliko, ali ako ga ni prcvec", da se /.cnrija obdelovati nc more,
Poglavitni deli cele nase zemljo so ilovcn, peaek, in apnica, kteri so ali kemiuio zedinjeni ali mekanicoo pomesani.
Tern zemljam so veckrat Sedroge prvinepri-meSane, ktere vinorejo veckrat pospesujejo, pa jej tudi skodijo.
Zemlja, v kteri apnica ali pcsck premagnjp, je vecidel suka, ako niraa ilovcnc podlagc. V taki nam bodo trte ulabo raale, ako snhoto zemlje drugo okolnosti ne poprnvijo; n. pr. v takih krajib, kjer veliko rose ali dezja pade. Ako je ta zemlja na prav dobri legi, blizo kake reke ali morja, zamoremo sieer prav dobro, ali malo vina v njej pridelavati.
Zemlja, v kteri ilovca premaguje. je tczka in trda, in navadno tudi rarzla, ako nima gorke juz-ne lege. V dezevnem vremenu se vode napije, ktere se rada ne znebi, in dolgo av.kra ostane. V Busi postane trda in popoka, tako, da veckrat korenike neposrednje z zrakom v dotiko pridejo, in se tako se prej posusijo. Ta zemlja skamnjcm in peskom pomes&na zgubi svoje slabe lastnosti in daje v vee krajih izvratne vina.
Posebna lastnost ilovcne zemlje jc ta, dane le vodo, ampak tudi gaze, kakor amouiak, na se vzame, in jih trtam pocasi odda: zafcorej bo vino, kteio je na ilovcni zemlji raslo, redkokrat po gnoji slab okns imelo, kar se na diugih z.-ndjab vec-krat godi.
(Dalje prih.)
Otfprto pismo.
Predragi moji prijatelji!
Iz vsega srca zahvaljujem se Vain za cnst, katero ste mi skazali 5. avgusta v predvecer mojega odboda iz Gorice, katero nijsem ni-kedar prieakoval, in ne zasluz.L Ta Va§ vm moram smatrati ne kakor nagrado zu dozdaj od mene izvrsene trade, ampak samo kakor dokaz Vase zelje, da bi me osreili in obrobrlli v mojib znanstvenib podvzetjih.
Tradil se bom, da bi opravici!, kobkor bo mogoce, Va§e zanpanje ia Vase souutje. - Na vselej mi ostanejo v spominu jasnt in veseli tre-nutki, katere sem prezivel v drustvu z nekterimi izmed Vas, a dan 5. avgusta 1872, bom zmircn stel med narslovesnejse dneve v svojem zivljenji. it 7e6 m LeIim» samo da bi povsod srecal to odkritosr6nost in resnicno prijazuost, katero sem najdel med goriskimi Slovenci splob, posebno pa med sloveuskimi dijaki v Gorici. Ziveli zlabtno-srcm elovenski dijaki, nada in podpora bodocnosti slovenakega naroda!
V Bledu, 8. avgusta 1872.
J* Raudouia de Cuurtenay,
docent petrograjske univewe.
SkuSnja iz petja in telovadbe goriSkih cHjakov.
17. t. m. popoldne ob 5 ari so nasi dijaki, ki ao pevci in telovadniki, jfredveCer roj^tnega dne Njegovega Velieanstva slavili s tem, da so na borjaei ginmaztja javno pokazati, koliko so se nauftli skozi ieto.
Ob6instva je bilo mnogo, zla3ti mnogo gospa in gospodicm. L*evci v velikein Stevilo. sa peii lepe pesmi, slovenske, italijanske in nemske in prav dobro so izvrLili svojo nak»go. /e lansko kto so bili posloSavci zadovoljni^ to Ia lefts rao-ramo priznati vebk napredek. b'kuda je le, da je borjav akusticno slab prostor, naj se pevci postavijo, kamor botejo, Hvptujem, uaj se drugo leto odloci za petji% kaka velika ftkusttraa dvorana. Pevci so tehuicno dobro izurjeni, go-spod vodja Hribar, se s veseljem trudi, kar je le mogoce; torej je toii skrbeti za pripraven pro-stor. Pravijo, da ao v drugem nastropji sploh le malo slisali, in nir, kadar bo pianissimo pelt.
Tudi v telovadbi je bil napredek otUvtden, in obcinstvo je mnogo p'oskalo faatom. Posebno so dopadali inlajsi, ker je jako mikavno gledatt, kako da ao tako majbno t'-lovere giliu.io ve!e. Veci dijaki pa so prav navduSeuo izvrijva!: vaje. Obema gosp. m'iteljema se imamo zahvaliti /& ves trud, tudi moramo pohvaliti dijak», ki so spoznali veliko korist p.'tja in tclovailbe, in •*(• mnrljUo udolciev.'ijo uO<b.
Kotiedio naj s; omenimo, kako eulno se rasi obratajo. Nij ia oO 1 :t, ko j<» polr j;; stra-sno pisauo gledaln tehvidb», v.^k tdjta-l>'i* ji jii bii puntar prve vrste, in preg.mja*i soj.h sk >-ro povsod, a zdaj imamo telov.wLi*' p.-i vi!:ih i» clo sokole na slovenbki zemij:!
Na Ncmskem ho v prico lK-'in.ikega c-viiji Viljema, te dni krasett spominek po>tavili eretu Jam?, ki je bil z&frtmk tiiruertj'.*, trt ]•* t?»-liko prestal zarad svojo navduv-r.-oHti za ti.dt»vad-bo. Pogresali pa amo pripravnikc, kat(;ri s» I mi uckaj malega pokazali, letos pa prav oi<*>, s:ij .jc tudi njim po'ivbna telovadba, da jo 5:rijo po <!»:-zeli. Mi .smo tuknj nepristransko govortli, ne ta-]j0 nt:k itabjanski listi, ki se ponasa z iiberalizmom.
St  181
Razpis
iii*ileljslilh sliiiselft.
V solskom okrajt okolice goriske so s Umi razpisujejo sluzbo v slcderih sidskih obrinob lit. vrstc: St. Androz, Orgar, ^opovan, Prva-ciiia, iSovodujo, Korinj', Sempas, Zabljo, Romberg, Podgora, KviSko, %St. Martin, St. IVt»»r. Vrtojba in lien do.
Pobodki teb sluzeb so dolorcnt v §^. 22, 30 in 33 dezelne .solsko pasiave od 1(>. mar-cija 18T0.
Prosilei naj svoje prosnjp. ]>n>vidt".n* z dokazoni u«Vteljsk« sposobnosti in dosodajnega sluzbovanja, najdaljo do dnp l"». si'ptembrat. 1. vlozijo pri dotirnih krajnib svetovakstvib.
C. fcr. okrajno svetovalstvo okolice goriske. V Gorki 15. an/. 1$?2.
| &L HI                                                               :
Razpis
nLiicU$kil! slu/rh.
V st^anskem solskem okraji so razpisujejo s tern sledefe sluzbe, za ktoro naj vlozijo prosilci svoje proSnje z vsemi dokazi lu'iteljsko sposobnosti in dosedajnega sluzbavanja najdalje do 12. septembra t. 1. pri dotifnih krajnib solskih svetib:
1.  Sluzba  naduCitelja-voditelja v solskih oM- I
II. vrste: Sezana in Kornen in uciteljska ] sluzba II. vrste v Tomajn.
2.  Ufiiteljska sluzba solskih   ©bcin III. vrste:
Brestovica, Grorjansko, Lokva,  Kabrezina, Sempolaj, Povir, Skrbina, tjak in Zgouik.
I 3. Uclteljska sluiba Solskih ob6iii IV. vrste: j Avher, Diva6a, Kobiljaglava, Kostanjevica, I          Lipa, Mavhinje, Skopo, Velikidol in Voj-
|          seica.
i 4. Pwlueiteljska sluzba solskih obmn II. trete y Sezani in Konrnu.
|             Dohodki   teh slui^b so   razvidni iz §§.
j 22, 30,   32, 33,   3G in 37   dozelno   solske • postave od 10. marca 1870.
'    C. k. okrajno iolsko svetovalstvo v Seiini due 9, avgusta 1*72.
~~% BOCrOM-vi
0'lba[aj«M'- \ kratk»*nt v svojo drago do-movttto, m moroin so m\ v.*a<*e^a spo^tovanega grospoda zast'.pnikti bank^
SLAYIJE
•is»hn»p'*loYiti, torej simii »\ izvulil oiMtno *v5t<». Xahvaijiiji-ui sir vsi-m Ka iifkolikvletiio %'latuo pmlporo s proMjjo, da w Indi v pribo»lnj«' bia-jrovulijo tta in«* Npiimiiijatf.
Vst'in iro,-,|KHlMin zastopjiikom in dnuiibiit-kom Imnko. ,sLAVIJl> tMaj prian'no ,,;'. bogoin!" in gr>>iiiovito
J.IiUfl. Corny,
•rfiiij."' z% C«xko>. lionkvtko in Slfiko.
Kumys-okstrakt
od duuajsko zdravniAU oblasti h>X 7.«lm-Vllo prizuaii in <4 kr.ikov.sko u'tme dnu'tic |*i>si'bno priporocan, |«j wglasmm pritrjonji uiMirinskih fukulU-t prvo wh do »faj prMti ]dju«:ni susii'i p/Oznanih in rahljenih zdravil.
Taisto ozlravlja brz in siijurno: Je-liko, (Vtdo v razvittm stanji) lubcr-Iilllo%i> fprikazki: ka^ljanjo krvi, l^k-tii'ua i:roznii-a. zmanjkovanje sape) 44*» lodcuil. ^revitl in bronkialni kafar. anlimijo (ubostvo krvi) v?*letl dolerih boleznij in nadeljpvanegft rab-Ijraja morkurijala, chlorosis (Maio-krvno>t>. aMluita. susenj«% bo-Icnjc hrbtitc^a moxaa. Ii>-stcrijo in slabe iJyoe.
Za steklenico 1 gold. a. v. Ki.stice <xl 4 stcklenir doli do vsake mere. Raz-posiljanjo  na vnenje oskrbljtye generalni
ZJllOff
„Kumys Hal-Anstal^
Wien, "tfariahilfers-trassc 36. Bern (S. Fri«dli jan.)
NB. Bozdaj broz vspeha z uiedi-cino zdravljeni liolniki naj zatipno z Lie-bigovim ekstraktom zadnji poskus narede.