PsKttnliMi plačana v gerovim. uhafa vsak tora«, telak' m soboto. tabaci« strojijo največ ovčine in kozine z rujem (šmakom) za obšivanje opank, malo tudi opančni podplat z ježicami, sem in tja kakšno konjino ali oslovsko kožo, ki pa ima brazgotine o d sedla. Oni vstrojijo samo kožo, ne da bi jo izdelali. Ker vstrojijo več kož, kot jih potrebuje zemlja, gredo iste iz dežele; prej so se eksportirale v Nemčijo, Avstrijo in na Madžarsko, kakor že gori omenjeno. Ker se bos. kožarji — tabaci — izuče svojega rokodelstva pri sorodnikih na hitro roko, ne gredo v svet, ne poznajo modernega orodja, moderne izdelave in puščajo radi^ svoje malomarnosti me-so, glavo ,ušesa in parklje ter dlako na koži ter radi mesebojne nezaupno-sti in prepira propadajo. Min trg. in industrije je održalo v Visokem 5 mesečni usnjarski kurz za dodelavo kož v moderno praktičnem smislu, da jih vsaj obdrži; njegove posledice ne bodo izostale, samo ako ostanejo v osnovani zadrugi. Leta 1911 so bili v Bosni 4, 1912 3 kožarski štrajki. Ekspert živine po bos.-herc. kompasu 1911-12 za leto 1909: 12.306 konj v skupni vrednosti 2,215.080 K, 50.767 volov 10,153.400 kron, 24.653 krav 2,539.259 K (ne more odgovarjati resnici, ker jih je skoro polovica od volov; najbrže te-leta'med njimi), 89.308 ovac 1,250.312 kron, 53.461 koz 496.993 a, 26.118 svinj 1,697.670 K, 40.142 zaklanih prašičev 2,608.025 K. vkupno 336.897 kosov v skupni vrednosti 20,960.739 kron. Kože pa so bile vredne: konjske kože po 10 K kos, skupaj 123.060 K, volovske vsakih 20 kg po 0.60 K, skupaj 608.604 K, kravine vsakih 10 kg po 0.60 K (slov. kože so bile po 1.20 kron), skupaj 147.918 K, ovčine po kosu po 3 K, skupaj 267.924 K, kozine (dosti jančkovin in kozličevin) po kosu po 3 K, skupaj 160.383 K, svinjine vsakih 7 kg, po 0.50 K, skupaj 231.918 K, skupno 336.897 kosov v skupni vrednosti 1,539.899 K. Pri trgovskih pogodbah bo treba na vsak način zahtevati ali kože nazaj ali pa eksportirati samo meso. S kako kompenzacijo slabega usnja ali še slabjih čevljev nisem zadovoljen. Enako ne smemo spustiti iz Bosne čez državne meje onih 14.239 q (leta 1909) sirovih kož, za katere se je skupilo 4,414.211 K, dokler nismo natančno določili eksporta kožic drobnice in pa kožuhovine. Ako si odbijemo od teh 4,414.211 za kožuhovino, kar je čez 4 miljone in si predočimo, da se je upotrebilo največ govejih kož v zemlji za opanke (svinj ne dero), lahko slobodno vzamemo 4/10 izvoza ovčin = 1 mi-ljon 600.000 K, katero svoto delimo s 3 = 533.333 kosov, isto toliko kozin, 1/10 govejih kož ca 40.000 in toliko konjin. Skupaj vseh kož 1 miljon 146.666 in 336.897, zapopadenih v eksportu živine. 1,483.563 kosov kož je faktično izvozila Bosna kož, a ne kot navaja bos. vlada pod št. 123.539-19 za vsakoletni izvoz kož drobnice 350—400.000 kosov, ker je izvozila ozir. kupila samo ena sarajevska banka 800.000 kožic v enem letu, a manja Srbija navaja za 1. 1913 (brez Stare Srbije) 2,777.000 kosov malih kož. Da je padlo stanje živine v vojni, kot povsod tudi v Bosni, je razvidno iz >Bericht des gem. Finanzministeri-ums«. Bosna in Hercegovina, imele so: 1914 368.000 krav in telic (uveli 1225 plemenskih bikov, 248 krav). 1916 200.000 krav in telic. Po prevratu zboljšava se stanje in število živine. (Dalje prihodnjiC.) ču, da je za samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov potreben dokaz o dovršeni učni dobi in najmanj dveletnem praktičnem serviranju. Taka ureditev strokovne usposobljenosti bo tudi najboljša izpodbuda za naš trgovski naraščaj, da se marljivo vežba v svojem poklicu in glede svoje bodočnosti ne poveša glave. Med vojsko in v zadnjih dveh letih vojne likvida-cije^je vsled izrednih razmer marsikdo izmed trgovskega naraščaja pustil solidno šolo svojega principala in 8e vrgel v lahki zaslužek, ali ta doba je bila samo prehodna in marsikdo izmed teh mladih ljudij bo v bližnji bodočnosti obžaloval, da ni več časa posvetil strokovni izobrazbi. Ker. hočemo, da trgovski stan vsestransko napreduje, posebno v novih razmerah, ko se mora lotiti uvozne in izvozne trgovine, zahtevamo, da se splošno uvede dokaz usposobljenosti. Pač pa pristanemo na. to, da se tudi v novi obrtni red vstavijo za izredne slučaje določila o izpregledu dokaza usposobljenosti (dispenzi). (Konec prihodnjič.) Potreba in korist strokovne in gospodarske organizacije trgovstva. (Poročilo F. Zelenika na mariborskem trgovskem skodu). (Konec). Naša svobodna domovina nam nudi v tem pogledu velikansko polje a korist trg. stanu in domovine zahteva, da se trg. stan poda na to polje. Naša trgovina se mera osvoboditi inozemskih uvoznikov in posredovalcev. Gospodarska organizacija mora vzeti v roke naš uvoz in izvoz, ker dokler bedo posredovali v naši trgovini italijanski veletrgovci v Trstu, ki so očetje in vzdrževatelji fašizma, kateri tako krvoločno in zverinsko ubija naš živelj v zasedenem ozemlju, nisrr.o svobodni trgovci in tudi ne moremo imeti vse koristi od trgovine. Mi ne smemo podpirati posredno fašizma. Gospodarske organizacije, kakoršno imam v mislih, obstoje že pri drugih narodih. Obstoje na Francoskem, v Nemčiji, v Avstriji in na Češkem. V Nemčiji obstoji 174 takih zadrug, ki tvore svoj »Verband deutscher kaufm. Genossenschaften«. V Avstriji obstoji Orosseinkafus-genossenschaft der Kaufleute Wiens že od leta 1890. Leta 1910 se je združilo 23 nakupovalnih trgovskih zadrug v »Zentral-verband der Einkafusgenossenschaften der Ost. Kaufleute. Na Češkem obstoji večje število nakupovalnih trg. zadrug. Najs’arejše je Obchodni družstvo v Plznu, katero ima nad 2000 članov. V Pragi obstoji »Svaz českych ob chodnih družstev, kateri je imel i. 1915 nad 20 miljdnov kron blagovnega prometa. V Trstu so trgovci že v mirnih časih kupovali nekatere predmete skupno. Ti skupnosti se morajo zahvaliti, da so med vojno imeli predajo aprovi-zacijskega blaga in v Trstu niso poznali vojnih prodajalen kot na pr. v Ljubljani. Težki življenjski pogoji sedanjosti in bližnje bodočnosti naj bi rodili in gojili edinost in gospodarsko organizacijo trgovskega stanu tudi pri nas, ker je to najboljši pripomoček samopomoči in obrambe trgovskega stanu. Le z gospodarsko organizacijo se bo naša trgovina osvobodila inozemske posredovalne trgovine na debelo in si prihranila njen zaslužek. Jako važen pripomoček z> dvig ugleda trg. stanu je splošna in strokovna izobrazba. Ne zadostuje samo praktična izobrazba, treba tudi teoretične. Druga drugo morate izpopolnjevati, sicer trgovec ne bo imel delu primernega uspeha in tudi ne bo zavzemal pripadajočega ugleda in družabnega stališča. Začeti moramo pri trgovskem naraščaju, posebno pri pomočniškem stanu. Tudi v nadrobni trgovini rabimo izobraženih trgovcev in te dobivamo iz vrst trgovskih sotrudnikov. Propadla Avstrija ni skrbela za izobrazbo trgovskega naraščaja, je pre- puščala vse le zasebni volji in pobudi. Trgovske korporacije in tudi posamezri trgovci so veliko darovali za teoretično izobrazbo naraščaja in z velikimi žrtvami vzdrževali tudi nadaljevalne šole, vendar niso mogli preprečiti in izločiti vseh nedostatkov in malomarnosti propadle Avstrije. Jugoslavija nam je dala takoj državne nižje in višje trgovsko šole in sedaj je dana popolna možnost teoretične predizobrazbe trg. naraščaja. Sedaj moremo in moramo zahtevati, da se sprejemajo kot vajenci .v trgovino po mestih in trgih le taki s trgovsko šolo. Izginiti mora napačno mnenje, da absolvent trgovske šoie ni več za vajenca v trgovini. Kdor tako misli, napačno pojmuje pomen trgovske šole. Toda doba praktičnega vežbanja mora biti za vajenca s trgovsko šolo krajša od ene učenca brez šole. Istotako je napačno mišljenje, da je absolvent višje trg. šole že dovršen trgovec in sposoben kar za vodilna mesta. Tudi takemu treba najprej dobre prakse, ker le ta ga lahko vsled njegove teoretične predizebrazbe izvežba v kratkem v dobrega trgovca. Nemci nam morajo v tem oziru služiti za vzgled. Absolvent trgovske šole se je vežbal v trgovini za prodajalsko mizo in tudi v pisarni. Po dovršeni učni dobi je šel na potovanje kot trgovski potnik, da se je navadil občevanja z odjemalci tudi zunaj. Tudi naši absolventi trgovskih šol morajo kot vajenci v prakso, se ne smejo sramovati prodajalne mize v trgovini, sicer bomo imeli v kratkem dovolj akademikov brez službe in kruha, trgovec bo pa brez dobrih pomočnikov in dobrih naslednikov v trgovini. Kakor so se nemški absolventi trg. šol podajali v tujino, tako bi morali posebno naši trg. akademiki v velike trgovske centre, da vidijo, kako se trguje zunaj in da bi nas polagoma spravili v stike s prvimi viri in prodajalci in bi se mi tako otresli dosedanjih posredovalcev. Ker so naši akademiki večinoma reveži, naj bi jih vlada za časa vežbanja v tujini podpirala s primernimi štipendijami. Za naraščaj, kateri je že v uku in ne more več v trgovsko šolo, naj vlada vzdržuje nadaljevalne šole. Za naraščaj, ki je odrastel tudi nadaljevalni šoli, pa bi naj Trgovsko društvo Merkur, ki je že toliko dobrega storilo za naš trgovski naraščaj, izdajalo strokovni list, ki bi prinašal snov za teoretično izobrazbo v knjigovodstvu, korespondenci, računstvu itd , kakor so imeli Nemci »Brieflicher Unterricht« in pa »Lehrbriefc«. Teh učtvh pripomočkov so se posluževali tudi naši ljudje. Pregled zakonitih določb, ki urejujejo davčna vplačila pri neposrednih davkih. (Konec.) Posledice, ki me zadenejo, ako ne plačam pravočasno (t. j. vsaj v teku 14 dni, odnosno v 4 tednih po vplačilnem terminu) so: 1.) plačam zamudne obresti in v drugem slučaju začne se proti meni še 2.) davčno izvršilno postopanje. Zamudne obresti se plačajo pa le tedaj, ako znaša celoletni predpis na dotičnem državnem davku z vsemi državnimi pribitki vred več kakor 100 K. Tako določa namreč § 1. zak. z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23. ' ' Ako je zadnji dan gornjega 14 dnevnega roka nedelja ali kak občen praznik, velja sledeči dan kot zadnji dan. Če stranka plača vsaj tekom 14 dnevnega roka, računši od dneva, ki sledi zapadlosti, tedaj še ne plača zamudnih obresti. Ako pa plačam davke po 14 dnevnem roku, tedaj plačam pa zamudne obresti tudi za ta 14 dnevni rok. Na pr. Neki davek zapade v plačilo 1. julija 1921. Stranka N. N. ga plača 15. julija 1921, neka druga stranka pa en dan pozneje, torej 16. julija. Prva stranka ne plača zamudnih obresti, druga pa za 15 dni. Zamudne obresti se preraČunijo tako-le: a) davčni zaostanek se zaokroži na krone. Zneski pod 50 vinarjev se črtajo, zneski 50 vinarjev in čez se zaokrožijo na krono. b) Zaokroženi znesek se množi z dnevi, za katere je plačati zamudne obresti, in z 1.3. Zmnožek se deli s 100. Na ta način dobljena vsota da zamudne obresti v vinarjih. N. pr. Koliko znašajo zamudne obresti za 56 dni, ako znaša davčni zaostanek 289 K 85 v. Odgovor: 290 krat 56 krat 1.3 : 100 — 211 vinarjev. Zamudne obresti znašajo 2 K 11 v. Davčni urad se pa ne zadovolji samo z zamudnimi obrestmi. Ako stranka tekom 4 tednov po vplačilnem terminu ne plača zapadlih davčnih zneskov, tedaj pride do izvršilnega postopanja. Slednje obstoji predvsem v a) opominu in pa v nadaljnem postopanju v b) rubežni in cenitvi premičnin. Celotno izvršilno postopanje ne moremo obravnavati, ker bi to prekoračilo okvir tega članka. Za vsakdanje življenje je najvažnejše davčno opominjevanje in pa rubežno postopanje. Izvršilno davčno postopanje se uvede že s tem, da se stranki dostavi po pošti »opomin«. Svoječasno so bile v ta namen določene posebne tiskovine »opomin«. Danes se teh tiskovin v obče ne rabi več. Stranki se pošlje le položnico poštno-čekovnega urada. Na drugi strani položnice so rubrike, katere spopolni davčni urad, da ve stranka, kake davščine in pristojbine in za katero dobo naj plača. Kdor dobi tako položnico, ta naj se zaveda, da se je proti njemu uvedlo izvršilno postopanje in da mu je plačati ne le zapadle davke in doklade, ampak tudi zamud, obresti in opominjevalne stroške. Opominjeval-ne pristojbine so pa danes zelo visoke. Znašajo namreč 4 vinarje od vsake polne krone davčnega zaostanka, torej brez ozira na okolnost, ali plačam davke en dan ali pa eno leto prepozno. Opominjevalne pristojbine so torej zelo visoke. Popreje, t. j. pred na-redbo z dne 9. maja 1920, št. A I 758 ex 1920, »Uradni list« št. 5v, so znašale opominjevalne pristojbine kvečjemu 2 K 10 v. Tudi stroški rubežni so se zvišali. Doslej so znašale te pristojbine v najslabšem slučaju 4 krone, sedaj, t. j. od objave zgoraj navedene naredbe znašajo pa toliko, kolikor opominjevalne pristojbine, torej 4 vinarje od vsake polne krone zapadlega davčnega zneska. Pristojbine za prodajo znašajo po novi naredbi 2 vinarja od vsake polne krone. Poprej so znašale kvečjemu 6 kron. Ker so torej izterjevalne pristojbine zelo visoke, je za vsakega davčnega zavezanca neobhodno potrebno, da davščine poravna vsaj v 14 dneh po dnevu zapadlosti. Če to ni možno, pa naj plača vsaj v 4 tednih po zapadlem dnevu. V zadnjem slučaju plača namreč le zamudne obresti, ki znašajo 4 745 %. Ako pa stranka ne bi mogla v teh rokih poravnati davčnih zaostankom ji je vložiti utemeljeno prošnjo za odlog. Za leto 1921 imamo konečno še posebno naredbo, ki urejuje vplačilo davkov. Važno je, da znamo za to naredbo, ker se za prvi semester 1. 1921 vplačujejo neposredni davki drugače kakor smo pa to zgoraj navedli. Določbe naredbe, kakor naredbo samo smo pa že zgoraj navedli. Konečno navedemo pregled občnih davčnih vplačilnih terminov. Davki zapadejo v obče v plačilo: 1. Zemljiški in hišnorazredni davek v 12 mesečnih obrokih, in sicer do konca vsakega meseca; 2. hišnonajemni in 5 odstotni davek od davka proste najemščine v štirih enakih obrokih, in sicer dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta; 3. občna in posebna pridobnina zapade v 4 enakih obroKih in sicer dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta; 4. rentnina in sicer zapade: a) potom odtegljaja v zmislu § 133. zakona o osebnih davkih, po dolžnikih vplačljiva, v 14 dneh po preteku vsakega četrtletja, ako niso dovoljeni daljši roki za vplačevanje rentnine, b) na podlagi napovedi odmerjena v dveh obrokih, in sicer dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta. 5. Dohodnina in plačarina zapade v plačilo in sicer: a) potom odtegljaja, v zmislu § 234, zakona o osebnih davkih, vplačljiva po službodajalcih, v 14 dneh po preteku vsakega meseca, ako niso službodajalcem dovoljeni daljši roki za vplačevanje teh davkov, b) na podlagi napovedi odmerjena pa v dveh obrokih, in sicer dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta. 6. Tantijemni davek. Glede vplačila veljajo slične določbe kakor za rentnino potom odtegljaja. Odpremiti je torej tantijemni davek v 14 dneh po izvršenem izplačilu odnosno davčnem odtegu. Ako se pa tantijeme izplačujejo v letu v več obrokih, pa v v štirinajstih dneh po preteku vsakega četrtletja. 7. Davek na vojne dobičke se mora plačati v treh obrokih, izmed katerih se mora prvi v znesku 50 odstotkov odmerjenega davka poravnati v roku 30 dni potem, ko se je vročil plačilni nalog, drugi obrok v znesku 25 odstotkov pa čez prihodnja dva meseca in poslednji obrok davka (25 odstotkov) pa čez še nadaljna dva meseca. 8. Invalidski davek zapade v istih rokih, kakor oni davki in državni pribitki, ki so mu podstava. Razlike, ki se pokažejo med predpisom in med temi »a konto« vplačili, je plačati najkasneje do dne 30. marca prihodnjega leta. 9. Davek na poslovni promet. Plačuje se ob uvozu in izvozu. Glede drugih plačilnih obrokov pa se zakon o davku na poslovni promet ne izraža povsem jasno. Plačeval se bode obenem s posebno, odnosno z občno pridobnino. Industrijska podjetja plačujejo ta davek četrtletno, najpozneje v petih dneh po preteku vsakega četrtletja. Kolikor moremo iz poslanskih krogov posneti, je pa pričakovati, da se bo ta davek temeljito reformiral. Domnevno bode vprašanje o plačilnih obrokih rešeno na povsem jasen način. To je sedanje stanje. Ako bi se označene določbe naknadno spremenile, bomo o tem bralce pravočasno obvestili. M. Izvoz in uvoz. Uvoz živine, sira itd. v Italijo. Italijansko ministrstvo za notranje zadeve je preklicalo uvozno prepoved od dne 13. marca t. 1. in se na podlagi naredbe z dne 9. aprila t. 1. pripušča v Italijo uvoz sira, mlečnih izdelkov in gnoja, uvoz prežvekovalcev (goved, ovc in koz), prašičev in konj pa pod posebnimi pogoji, ki obsegajo posebne sanitarne predpise. Na podlagi teh sanitarni li predpisov se zahteva, da se prežvekovalci (goveda, ovce, koze) in prašiči, ki se uvozijo iz naše države, odpošljejo neposredno v klavnice, ki so zvezane z. železnico. Izvoz sliv in pekmeza. Ministrstvo za poljedelstvo dobiva od vseh strani poročila, da bodo letos slive jako dobro obrodile. Da se olajša izvoz sliv, je ministrstvo za poljedelstvo izdelalo pravilnik, ki predpisuje okrajnim in občinskim poljedelskim uradom, da zberejo točne podatke o obroditvi in predelava-nju sliv, ki se bodo izvažale posebno v Švico, Nemčijo in Dansko. Da olajša izvoz bo država znižala izvozno carino. Uvoz papirja v čehoslovaško. Ceho-slovaška bo v kratkem dovolila uvoz papirja iz inozemstva. IMno stsspodorsKe zadeve. Trgovina* Vzorčni semenj v Budapešti. Pooblaščenec ogrskega blagovnega prometnega urada v Beogradu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se bo v času od 14. do ‘27. maja t. 1. vršil v Budapešti dvanajsti semenj za blagov- ne vzorce. Vsa pojasnila glede udeležbe na semnju, kakor tudi glede potovanja v Budapešto daje pooblaščenec ogrskega blagovnega prometnega urada, gospod dr. Geza Szilagyi (Cara Dušana ulica 54) v Beogradu. Ker je tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica naproše-na, da poroča, kdo iz Slovenije se bo tega semnja udeležil, vabi zbornica, da ji vsi oni, ki se nameravajo tega semnja udeležiti, to zanesljivo do 7. t. m. naznanijo. Novi konzulati. Na podlagi sporazuma med našo in italijansko vlado se ustanove v Jugoslaviji in Italiji po trije novi konzulati. Novi konzulati naše države bodo v Trstu, Zadru in -alem Lošinju, italijanski pa v Splitu, Šibeniku in Dubrovniku. Naša trgovska pogajanja z Italijo so prekinjena. 26. p. m. zvečer se je odpeljal predsednik italijanske trgovske delegacije Luciolli v Italijo, ker so trgovska pogajanja med našo državo in Italijo prekinjena. Dobro informirani krogi trdijo, da je naša vlada trgovska pogajanja radi tega ustavila, ker Italija v določenem roku ni evakuirala Dalnia- i i je in drugih zasedenih preaelov našega ozemlja. Naša vlada hoče tako pospešiti evakuacijo zasedenega ozemlja. Ureditev dubrovniško luke v Gružu. Dokler se ne reši vprašanje ureditve luke Baroš, namerava naša vlada prispo-sobiti dubrovniško luko za trgovski promet in za bazo naše vojne mornarice. Poleg sedanjega pristanišča, ki bi se znatno razširilo, bi se uredilo še novo, ki bi moglo sprejemati tudi velike, prek-morske parnike. Z delom se bo začelo .še tekom tega leta. Dubrovniška luka bo za nas velike važnosti posebno takrat, ko se doknča delo na veliki jadranski železnici. Čehoslovaška trgovsko-industrijska zbornica v Beogradu. Čehoslovaška vlada, ki ima do sedaj trgovsko-industrij-ske zbornice v Londonu, Parizu in Trstu ustanavlja sedaj zbornico v Beogradu. Potujoča izložba praškega velesejma. Kakor smo že poročali, bo vozil od mesta do mesta posebno urejen vlak praškega velesejma, ki bo imel nalogo, da seznani tuje države s čehoslovaškimi izdelki. Ta vlak bo posetil tudi našo kraljevino. Dan prihoda bo pravočasno objavljen, da bodo imeli vsi interesenti priliko udeležiti se čehoslovaške razstave na naših tleh. Viak bo imel do 50 vagonov za izložene vzorce, spalni vagon in vagon restavracijskega osobja. Ravnateljstvo Praških sejmov si obeta od poseta v naši kraljevini velik uspeh, ker so balkanske države najprirodnejši trgovci za čehoslovaške produkte. industrija. Prodaja 20.000 vagonov železne ru de. Naša vlada se pogaja z neko nemško skupino industrijalcev radi prodaje '20.000 vagonov železne rude iz rudnika v Ljubiji. Kolikor je do sedaj znano, bo ruda prodana pod jako ugodnimi pogoji. Plačilo se bo izvršilo deloma v gotovini, deloma pa z dobavo koksa, katerega naša metalurgična industrija nujno potrebuje. »Metalokeinija« d. d. v Zagrebu. V zagrebški trgovski register se je vpisala »Metalokemija« d. d. s sedežem v Zagrebu. Družba se bo bavila s prometom mdarskih izdelkov, posebno železa, z osnivanjeni, nakupom itd. rudnikov in Podjetij kovinske industrije. Temeljna „ < vmea znaSa 10 milijonov kron, vplačana glavnica pa 3 milijone kron Trgovska družba »Terra«: d. d. v Zagrebu. Protokolirana je tvrdka »Tena-d. d. s sedežem v Zagrebu s temeljno glavnico 500.000 K. Družba se bo bavila s prometom, instalacijo in montiranjem telefonskih in brzojavnih potrebščin, s prometom strojev, mehanično tehničnih potrebščin itd. Čehoslovaška industrija stekla. V čehoslovaški industriji stekla se je pojavila hyperprodukcija, vendar ni upanja, da se cene steklu znižajo, ker se produkcijski stroški nepretrgoma zvišujejo. Zastoj v avstrijski tekstilni industriji. Na Dunaju se je pred nekaj meseci pojavila v tekstilni industriji ostra kriza, katere posledica je poln trgovski zastoj. Vzrok temu je padanje cen. Denarstvo. Prepoved prodaje zdrave valute. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je izdal naredbo, ki prepoveduje tvrdkam in bankam, ki se bavijo z nakupom in prodajo valute, prodajati ino-zemcem zdravo valuto. Jngoslavenska banka d. d. Bilanca Jugoslavenske banke izkazuje čisti dobiček v znesku K 21,524.231.09 proti K 9,196.754.98 preteklega leta. Beograjska Jugoslavenska trgovač-ka banka si bo uredila na Dunaju podružnico. Do sedaj imajo na Dunaju podružnice le dve hrvatski banki »Jadranska« in »Narodna banka d. d.« Živnostenska banka. 21. p. m. je bila na seji upravnega sveta v Pragi sprejeta lanskoletna bilanca. Cisti dobiček v pret. letu je znašal 40,924.612 K. Rezervni fond banke znaša 101,130.344 kron. Čisti dobiček 1. 1919 je bil za polovico manjši. « Menjavanje novčanic na Madžarskem. Minister za finance Hegeduš je 25. t. m. izdal odredbo o zamenjavi novčanic, ki se bodo gotov čas zamenjavale brez plačevanja pristojbin. Ko se bo zamena novčanic vršila 14 dni, se bodo določili štirje roki, v teku katerih se bodo novčanice zamenjavale po vedno višjih pristojbinah. Dalje je izjavil minister, da bo podvzel vse korake, da bodo inozemske banke imele zadostno količino novih novčanic in dobile pravočasno navodila, kar bo omogočilo zameno madžarskih novčauic tudi v inozemstvu. Ccrlna. Nekaj uarodnih poslancev se je obrnilo na upravo carine s prošnjo, da ukine carino pri uvozu zvonov. Promet. Ukinjenje brzovlakov 3—7 in 4—8. Obratno ravnateljstvo južne železnice je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je Nemška Avstrija ustavila mednarodne brzovlake št. 3 in 7 odnosno 4 in 8, t. j. Dunaj—Trst, Dunaj —Zagreb, Trst—Dunaj, Trst—Praga. Vlaka 3, 7 vozita zadnjikrat dne 1. maja, vlaka 4, 8 pa dne 3. maja t. 1. Znižanje tarife za prevoz sena in slame. Na prošnjo mlekarske zadruge v Sarajevu je znižalo ministrstvo za promet tarifo za prevoz sena in slame v tovorih od najmanj 5000 kg. Nova tarifa, ki se bo plačevala po razredu B, bo veljala do konca tega leta. Mednarodni bureau za prodajo voznih listkov. Ministrstvo za promet namerava oddati prodajo voznih listkov v Beogradu nekemu konzorciju. Poleg prodaje voznih listkov bi konzorcij prevzel tudi sprejemanje prtljage /.a vse proge. Privatni brzojavni promet. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije je otvorjeu privatni brzojavni promet pri postajah Hvar, Brusje, Starigrad, Vrbosko, Vr-banj, Jelša, Gdinj, Bogomolje, Velaluka, Blato, Zrnovo, Smokvica, Korčula Babi-nopolje. Telefonski abonenti v Mariboru. Mariborski abonenti, ki se ne nameravajo več abonirati na telefon, morajo to sporočiti poštni upravi najkasneje do 1. maja. Starim abonentom se po odpovedi pusti telefon do 1. julija. Bojkot telefona v Osjeku radi poviška pristojbin. Ker stopi v veljavo s 1. majem t .1. v zadnji številki priobčeno povišanje telefonskih pristojbin, so mnogi naročniki v Osjeku sklenili, da odpovejo abonement. To se zamore in se bo najbrže zgodilo tudi po drugih mestih in mesto pričakovanega dobička, bo imelo ministrstvo za pošto in brzojav veliko izgubo. Paroplovba na Donavi. Po 8 letih je otvorila Prva podonavska paroplovna družba danes v zvezi s paroplovnim sindikatom kraljevine SHS ekspresni paroplovni promet med Dunajem in Beogradom. Ekspresni parniki, ki ne bodo vozili le oseb in prtljage, temveč bodo sprejemali tudi brzovozno blago, bodo vozili do nadaljnih določb trikrat na teden v obeh smereh. Z uvedbo teh ekspresnih parnikov je napravljen prvi korak k obnovljenju popotniškega in blagovnega prometa na Donavi, ki je počival že skoro osem let. Kmetijstvo. Licencovanje plemenskih bikov v Prekmurju se vrši od 26. aprila do 7. maja. Vlada je določila za nagrade 2.1 tisoč kron. Žetev koruze v Argentini ji 1. 1920-21 je znašala 5,853.000 ton. Za izvoz stoji na razpolago 2,654.398 ton pšenice in moke, 582.959 ton lanu in 398.937 ton ovsa. Dobava, prodaja. Licitacija odpadkov v delavnici za vojaške obleke v Vevčah. Uprava delavnice za vojaške obleke v Vevčah pri Ljubljani (železniška postaja Zalog) priredi dne 23. junija 1921 ob osmih II. ofertalno licitacijo izločenih odpadkov (ostankov), ki so v njenih skladiščih in ki jih je do sedaj okoli 192.186 kilogramov. Odpadki so iz starega usnja, sukna, platna in jute, potem iz raznih starih vrvi, podprog, kožuhovine (krzna), različne pločevine in medi, končno novi odpadki sukna, platna in črnega satina, nastali pri krojenju nove obleke. Pogoje} ob katerih se prodado ti odpadki, kakor tudi odpadke same lahko pregledajo ponudniki do dne licitacije v omenjeni delavnici vsak delavnik med uradnimi urami. Keflektanti se morajo licitacije udeležiti osebno. — Ponudbe, poslane po pošti ali brzojavno, se ne bodo vpoštevale. S ponudbo vred morajo ponudniki v posebnem zavitku položiti kavcijo, in sicer naši državljani 10, tuji pa 20 odstotkov celokupne ponudbene vsote. Sicer pa veljajo za to II. ofertalno licitacijo analogno določila zakona o nabavah vojaških potrebščin v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu. Nabava potrebščin za bolnico sv. Jurija v Topoli. Uprava bolnišnice sv. Jurija v Topoli bo nabavila potom ustmene licitacije sledeče potrebščine za mesece juni, juli, avgust in september 1.1.: 10. maja t. 1. moko, kruh in pisarniške potrebščine. 11. maja t. 1. meso, mast, jajca in mleko. 12. maja t. 1. 180 kub. metrov drv. 13. maja t. 1. zelenjavo, kakor: fižol, krompir, sladko zelje, čebu- lo itd. itd. Licitacija se bo vršila v, ali pred hotelom Jasenica v Topoli. Pogoje se zamore zvedeti v pisarni navedene uprave. Nabava 15 ton bencina. Dne 6. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne bo nabavil Oddelek za mornarico v Zemunu potom direktne pogodbe 15 Ion bencina. Prodaja 160 vagonov sladkorja. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje bo prodalo potom ofertne licitacije v svojem odseku v Gružu 8. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne 160 vagonov sladkorja kristal (qualit<§ superior) št. 25 polarizacije 28 99. Kavcija 10 odstotkov za državljane, 20 odstotkov za tujce. Sladkor je ocarinjen in obdačen ter se nahaja na pristanišču v skladu. Kupec ga mora prevzeti takoj ter plačati ministrstvu primerno odškodnino za uporabo skladišča. Ponudbe, kolekovane z 10 din. je vposlati zapečatene odseku Ministarstva 'lshrane u likvidaciji, Gruž, z nadpisom: »Ponudba za 160 vagonov šečera.« Razno. Začetek razmejitve z reško državo. Danes se sestanejo v Opatiji naši in italijanski delegati, ki bodo izvršili razmejitvene posle med našo in reško državo. Nova odredba našim trgovskim agencijam v inozemstvu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo vsem našim agencijam v inozemstvu odredbo, da z objavami v listih trgovskega značaja stalno informirajo svet o industrijskih, prometnih, finančnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, v kolikor je to mogoče in dovoljeno. Povdarja naj se, da ima Jugoslavija to kar rabi, doma. O izpolnjevanju te odredbe naj trgovske agencije poročajo našemu ministrstvu za trgovino in industrijo. Trgovske prilike v Smirni. Naša delegacija v Smirni poroča sledeče: »V drugi polovici decembra so se nahajali naši tukajšnji uvozniki v zelo mučnem položaju radi naglega skakanja angleške lire in ameriškega dolarja. Radi tega so odpovedali naročeno blago in oni de] blaga, ki se je že uvozil, je ostal nedvig-njeu v skladiščih carinarnice. Uvozniki so raje izgubili 20 do 25 odstotkov, katero vsoto so vnaprej položili, ker bi blago prodali v mnogo večjo izgubo, če bi ga prevzeli. Radi tega vlada splošno mnenje, da nastane vsak čas kriza v trgovini. Skakanje valute, ki zelo slabo vpliva na uvozne posle, favorizira v obilni meri izvoznika. Radi tega bi se mogli razviti znatni posli zlasti še, ker so pomorska društva znižala prevozne tarife. Toda kljub temu se ne opaža na tukajšnjem trgu nikaka živahnost. Vzrok temu je splošna svetovna kriza in tržišča nabavljajo samo najpotrebnejše predmete, ker notranjost nima veliko izvoznega blaga; poglavitni vzrok zastoja v trgovini pa je v tem, ker je tukajšnji komisarijat grške vlade izdal komunike, ki dopušča izvoz oljkinega olja v Turčijo in inozemstvo samo do daljne naredbe ter more biti zabranjen ali omejen vsak čas brez predhodne objave. Komunike svetuje trgovskemu svetu, da to vpošteva pri sklepanju trgovskih pogodb. Merodajni faktorji smatrajo to omejitev kot veliko pogreško, ker izvozniki ne morejo sklepati poslov s takimi omejitvami. Medtem pa je oljčna trgatev neglede na stanje na otokih Mitilene, llios, Samos in Krit bila tako dobra kot dosedanje, a imenovana omejitev je povsem preprečila izvoz olja. Bombaž se je decembra in januarja nekoliko več prodajal kot prejšnje mesece. Tu je nabavljenih 1400 bal ekstra in ekstrissima Sabudža-bombaža, ki se prodaja po 60 do 80 grošev oka, ter ca 1000 bal Ada-na-bombaža po 50 do 55 grošev ekstrissima in 45 do 50 grošev ekstra za oko. Precejšnja količina ameriškega semena bolje vrste se je prodalo po 58 do 65 grošev za oko. Tukajšnje delavnice so kupile 700 bal, ostanek pa se je odposlal na Grško in manjši del v ostalo Evropo. Sedanje cene bombaža so: Sabud-ža ekstrissima po 70 grošev, Sabudža ekstra po 65, Adana-ekstrissima po 50 in Adana ekstra po 45 grošev oka. Suho sultauin-grozdje se prodaja: navadne kakovosti po 32 do 40, srednje po 42 do 50, odbrane po 52 do 55 in ekstra po 55 do 60 grošev oka. Branje in prodaja smokev je završena, vendar pa je na trgu precejšen del navadne kvalitete, ki se prodaja po 11 do 15 grošev oka. Ječmen se iz notranjosti skoro nič ne uvaža, nasprotno se je uvozila velika količina iz Rumunije, ki je povzročila padec cene. Kakovost rumunskega ječmena je slaba, blago je lahko in se prodaja po 11 grošev oka. Stavbeni materijal se more dovoziti iz obale Dalmacije. Največ se dovaža iz Rumunije. Naša ladja »Vladimir« je pripeljala iz Trsta ca 500 Ion in »Dimitrije?: iz Galaca ca 400 ton. Cena kubičnemu metru je 28 do 82 turških lir. Cena se določa po dolžini, širini in kakovosti. Muslimanska banka iz Sarajeva je nedavno poslala za- stopnika, ki se je pogodil, da uvozi semkaj večjo količino stavbenega materijala. To blago se je prejšnje čase pošiljalo iz Hrvatske po Donavi preko Galaca. Radi znanja se pripominja, da velja 5 turških grošev danes ca 0.45 francoskih frankov. Kurz se menja vsak dan. Hmeljarsko društvo v Žalcu vabi na shod hmeljarjev in sointeresentov kateri se bo vršil na Vnebohod, dne 5. maja t. I. ob 3. uri popoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Kaj je ukreniti zoper krivične davke? 2. Slučajnosti. — Društveno vodstvo. Slovenska stenografična čitanka, sestavil in priredil profesor Adolf Robida, je izšla v prav lični opremi in krasni avtografiji prof. Osane v Jugoslovanski knjigarni in se prodaja po 32 K. Cena je za današnjo draginjo z ozirom na krasen papir in prvovrstno tehnično-litografsko izdelavo prav nizka. Steno-grafična čitanka je bila že dolgo živa potreba vseh, ki so se učili stenografije. Njena vsebina je vsestranska, poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje preueseue v stenogram. Zastopani so: Cankar, Finžgar, Zupančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič,' Prešeren, Jenko itd. Potemtakem je čitanka prava antologija slov. pesništva. Pa tudi znanstvene razprave in narodopisne Črtice so'našle prostora v čitanki. Knjiga se opira tudi na našo novo domovino in na srbsko zgodovino in prinaša na prvih desetih straneh stenograma samo domorodne in domoznanstvene sestavke. Prav dober in informativen je članek o razvoju in zgodovini slov. stenografije, ki bo služil vsem, ki se zanimajo za tesnopisje. Trgovske šole imajo zadnjo polo knjige na razpolago kot strokovno čtivo: kreditna pisma, kupno pogodbo, pobotnico, odstopno pismo itd. Prof. Robida se drži v stenogramu strogo četrte (nove) izdaje Novakove stenografije, ki mu je tudi knjigo kot dovr-šitelju slov. stenografije posvetil. Knjiga je sestavljena tako, da jo rabijo lahko srednje, trgovske in meščanske šole. Ob koncu korespondenčnega pisma bo knji- TRGOVSKI LIST ga izborno služila za poglobitev in do-vršitev učne snovi, ob pričetku debate pa kot ponovilo. Knjiga in misel Sten. žitanke je pri Slovencih prvi tozadevni poizkus in se bo gotovo prav dobro ob-■esla tudi v praktični uporabi. Tržno poročijo. Trg. Maribor. Po kg. Volovsko meso prve vrste 27 K, druge vrste 25 K, bikovo, kravje in telic 24 K, telečje prve vrste 25 K, druge vrste 22 K, in svinjsko 32 K. Živina. Sejm v Mariboru. 26. aprila je bilo prignanih na sejem 77 krav, 103 voli, 1 bik, 4 ovce in 9 konj. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli 16 do 18 K, polpitani 16 do 17 K. plemenski 15 K do 17 K 50 v., klavne krave debele 17 do 18 K, plemenske 12 do 16 K, molzne 10 do 16 K, breje 14 do 15 K, mlada živina 16 do 17 K, teleta 17 K, krave za klobase 10 K do 11 K 50 v. Poljski pridelki. Sombor. Pšenica notira K 970. do 975. Kupujejo jo mlini. Koruza se prodaja po K 385 do 395. Kupcev ni. Oves se kupuje za domači konzum. * Hmelj. Poročilo o hmelju. Neka Norin-berska hmeljarska veletrgovina objavlja sledeče poročilo: Položaj tukajšnjega hmeljarskega tr^a se od prejšnjih tednov ni .Tič izpremenil. Nakupovalnost je zelo neznatna, razpoloženje je mirno ob malem prometu. Eksportno popraševanje manjka vsled poostrenih sankcij od strani entente, že več tednov popolnoma, in domača poraba pride le malo v poštev. Zadnje cene v veletrgovini od trga, brez stroškov, brez omota pri plačilu so: Tržni hmelj do mark 1200 za 50 kg, gorski hmelj do mark 1400 za 50 kg, Spalter hmelj do mark 1500 za 50 kg. Hallertanski hmelj do mark 1500 za 50 kg, Wiirttemberski hmelj do mark 1400 za 50 kg. Kolonijalno blago. New york. 14. 4. Kava loko 6 V« za maj 5'82, juli 6‘25, september 665, december 7 09, marc 7 34. Kovine London. 16. IV. Baker Standard prompt69 Vs.cin prompt 160 Vs, svinjec 20 ’/*, cink 25 V,, živo srebro 12 l/, do 12 •/. f. št. Bombaž New-york. loko 12. april 11'60, maj 11.76, juni 12 04, juli 12 32, avgust 12'50. ________________ Prodam franko vagon, postaja Semič večjo količino bukovega oglja. kg a 1-70 K. Petschauer, Čermošnjice. Proda se večja možina priznano dobrega kamniškega mizarskega klela Ponudbe z vzorci daje tvrdka Ant. Stergar, Kamnik. Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od Tiskarne Sava zadruge z om. zavezo v likvidaciji tiskarno, isto na novo opremili ter povečali. izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje in najceneje. — Priporočamo tudi svojo knjigarno ter trgovino s papirjem. Tiskarna Sava v Kranja, delniška družba. Ljubljana, Prešernova ulica 9. XX NaMa zaloga izgotovljenih oblek za gospode, de£ke In otroke. Elago za obleke In plašile. XX io m. Ivan Jelačin Ljubliana. Veletrgovina s špecerijskim j in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. ilitl Militi lilia. iin iiii ImmM ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana4' Import. Eksport. izdeluje 140, 48—4 Tovarna lesenih žebljev Ivan Mg ml. Tacen nod Šmarno goro pri Ljubljani. Prodajamo in kupujemo na debelo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in -kemijsko stroko. \s Industrijsko sol za usnjarje v vrečah In belo jedilno sol oddaja vsako množino franko Maribor tvrdka \ M \ Anton Tonejc in drag j Maribor.' Zahtevajte cene. ✓\ V Najceneje dobro bencin petrolej olje Mollnej rali Medič, Rakove & Zanki, Tovorna bemičnih m rudninskih boru Ser lobov. prej: A. Zanki sinovi. Centrala: Llubljana. D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novisad. Telefon: 64. Englisii varnishes: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-R1AGEB0DY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najfintjšl zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Sikatif, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočij^ke stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleun; lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL“. Brunoline. •VVVfVUfVffVVftfVtVfVVV« Englisii varnishes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLAT1NG BLACK VARNISH. Izolirni lak. LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla. LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini. A. & E. SKABERNE ] Ljubljana, Mestni trs 10 Veletrgovina z manufakturo in pleteninami Priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, HOŠKIH Iti OTROČJIH H0GAV1C. K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOG&VSC v črni, rujavi in beli barvi. Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto. BWEWReSS«2 PtfEUMATIKA zobolesnlnoutomobiie EN GROS - EN DETAIL. . Goreč, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Ma«so Hrovatin v Ljubljani Priloga »Trgovskemu Listu" St. 39. Ljubljanski Veliki Semenj Ljubljanski veliki semenj leta 1921. Ljubljanski veliki semenj«, kakor se imenuje vzorčni semenj, id sc; letos od 13. do 24. avgusta priredi po vzgledu takih semnjev v drugih državah, kjer so eno najuspešnejših sredstev za povzdigo industrije, obrta in trgovine, je v naši industriji, obrti in trgovini vzbudil veliko zanimanje. To kaže, da so naši gospodarski krogi dobro spoznali važen pomen le prireditve. Drugje imajo ti semnji sicer poglavitno mednaroden značaj in predvsem namen, pospeševati eks-port; pri nas pa bo imel tak semenj, ki se namerava prirediti vsako leto, tudi velik notranji pomen. Kolikor važen je eksport, ni nič manj važno, da industrija in obrt dobita odjemalce v lastni državi. Kar se izdeluje doma, ni treba, da bi se importiralo iz inozemstva. Toda odjemalcu treba vedeti, kaj more dobiti doma, da se ne zateka po nepotrebnem v tujino. Kar se tiče trgovine, je stremeti za tem, da je trgovsko posredovanje v velikem v domačih rokah in da se kolikor mogoče izločijo tuji posredovalci. Ce more odjemalec tuje blago, ki se ne izdeluje pri nas, dobiti v veletrgovini doma, ni treba, da bi ga iskal v veletrgovini v inozemstvu. Kakor rečeno, pa treba odjemalcu vedeti, kaj more dobiti doma. Da to more, mu silno olajšujejo vzorčni semnji, ki jim je namen, na enem mestu združiti vzorce blaga, ki ga je moči dobiti v čim večjem gospodarskem okrožju. Pri nas, kjer se interesenti v posameznih delih države poznajo še dokaj malo z interesenti v drugih delih, bi zatorej vzorčni semnji imeli važen pomen tudi za notranji trg. V Sloveniji, kjer je v naši državi industrija, trgovina in obrt najbolj razvita, je nujno treba takih vzorčnih semnjev, ki naj odjemalcem cele države podado hiter in kolikor mogoče popolen vpogled v to, kar jim more nuditi industrija, obrt in trgovina v Sloveniji, pri čemer pa je dana prilika tudi gospodarskim krogom v drugih delih države, z razstavitvijo vzorcev na ljubljankeni semnju podati čim boljši vpogled v svojo produkcijo. Priprave za »Ljubljanski veliki semenj« so v polnem teku. Največje težave je povzročala izbira in pridobitev primernega prostora za ta semenj. Izpočetka se je mislilo, da bo mogoče semenj prirediti v državni obrtni šoli. Ali ob množečih se prijavah so se prostori v soli in v njeni bližini izkazali za mnogo premajhne. Vprašanje prostorov je sedaj radi po-voljnega in hvalevrednega sklepa mestnega občinskega sveta rešeno tako, da se vrši semenj pod Tivolijem na travniku med Gosposvetsko cesto in Koslerjevim vrtom. V naslednjem priobčujemo sejm-ski red »Ljubljanskega velikega semnja''. Vsakdo, ki se semnja hoče udeležiti z razstavitvijo vzorcev, treba, da ta red temeljito prouči in se ravna natančno po njem. One tvrdke, ki so priglasile svojo udeležbo, se opozarjajo, da jim bo urad Ljubljanskega velikega semnja« posebej doposlai sejmski red in prijavnico, katero morajo točno izpolniti in najkasneje do 31. maja t. 1. vrniti imenovanemu uradu. SeJmskl red »Ljubljanskega velikega semnja". Čas ia kraj sama ja. Ljubljanski veliki semenj prične v soboto dne 13. avgusta 1921 ob 8. uri zjutraj ter traja do 24. avgusta 1921 18. ure zvečer. Semenj se vrši v posebnih v ta namen postavljenih zgradbah pod Tivolijem na travniku med Gosposvetsko cesto in Koslerjevim vrtom. Kdo se more udeležiti semnja kot razstavljalec. Semnja se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijec, obrtnik in trgovec-grosist, ako se njihova podjetja nahajajo na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istotako se morejo udeležiti semnja jugoslovenska industrijska, obrtniška in trgovska udruženja. 'e dovo,jena tudi inozemskim interesentom, prednost pa imajo oni, ki so zastopani po domačih tvrdkah. Vendar se inozemcem za-branjuje razstavitev predmetov, ki se izdelujejo v naši državi. Sejmski urad »Ljubljanskega velikega semnja si pridrži v vsakem primeru pravico prijave k udeleibi odkloniti brez navedbe vzrokov. Razdelitev panog;. V splošnem s« bo semenj delil v tri dele: 1. industrijskega in obrtniškega, 2. trgovskega in 3. v oddelek inozemskih udeležnikov. V vsakem teh oddelkov se določijo še podod-selci, razvrščeni po strokah. V industrijskem in obrtniškem delu se smejo razstaviti samo predmeti jugoslovenskega porekla, ki se izdelujejo v lastnih tvornicah ali dolinicah. V trg*v«k«M •ddelku »e smejo razstaviti vsake vrste izdelki, tudi inozemskega izvora, v oddelku za inozemce pa se razstavijo izključno le njihovi predmeti. Prijave. Vse do sedaj na katerikoli naslov doposlane prijave k udeležbi na semnju kot razstavljalec so bile za sejmski urad le informativnega značaja. Prijava k udeležbi kot razstavljalec postane šele definitivna in za prijavljenca obvezna z izpolnitvijo in doposlanjem »Prijavnice za razstav-ljalce«. Prijavnica se mora izpolniti natanko po predpisu in razločno čitljivo. Za posledice, ki bi nastale radi netočno ali nerazločno izpolnjene prijavnice ne prevzame urad Ljubljan-kega velikega semnja nikake odgovornosti. Že vposlana prijavnica se ne more več preklicati. Obenem s prijavnico je doposlati tudi naplačilo 100 K, ki se pozneje odračuni od zneska za najemnino prostora. Kdor bi se po obvezni prijavi, dostavljeni uradu Ljubljanskega velikega semnja , premislil in se semnja ne bi hotel udeležiti z razstavitvijo svojih predmetov, mora plačati vso najemnino za prostor, ki se' je zanj obvezal v svoji prijavi; sejmski urad pa sme s tem prostorom pricenši z 8. avgustom 1921 prosto razpolagati. (Glej tretji odstavek pod »Dovoz in odvoz« razstavnih predmetov). S podpisom prijavnice se vsakdo podvrže vsem predpisom Sejmskega reda. l)o kedaj je prijavnice doposlati. Prijavnice je doposlati do dne 31. maja t. 1. na naslov: Urad Ljubija« sk«ga v«liktega semnja« v Ljub- ljani, Turjaški trg 6/11. Istočasno s prijavnico je doposlati na isti naslov tudi naplačilo po 100 K. Prijave brez naplačila se ne vpoštevajo. Prijavnice, ki bi došle šele po določenem roku se bodo vpoštevale samo še po možnosti, razen tega se zvišajo za take prijave vse cene za 50%. Prostori in cene. Prostori se bodo delili v: 1. prostore v pokritih in zaprtih zgradbah v najmanjši izmeri 8 m2. Stranke, ki bi zahtevale manj kot S kvadratnih metrov prostora, morejo prostovoljno skupaj z drugimi najeti eno tako celico aii jih pa more združiti tudi sejmski urad. V vseh primerih pa se zaračuna v najemnino celokupna talna ploskev posamezni ali več strankam dodeljene celice, ki bo obdana na treh straneh z lesenimi stenami. 2. pokrite prostore ob zunanjih stenah zgradb. Tudi ti prostori bodo oddeljeni kot oni pod točko 1, razloček je le ta, da ne bodo v zaprti zgradbi. 3. prostore, na prostem pokrite s provizorno streho. 4. prostore na prostem, nepokrite. 5. prostore v paviljonih, ki jih postavijo privatna podjetja sama. Cene so določene za prostore navedene: pod 1. za m2 na 500 K, pod 2. za m2 na 300 K, pod 3. za m2- na 250 K, pod 4. za m2 na 100 K. Cene prostorom navedenim pod št. 5. se bodo določile sorazmerno z ostalimi cenami od primera do primera. Pri najemu pod točkami L in 2. navedenih prostorov v izmeri več kot 40 m2 se dovoli primeren popust. Najemne cene prostora inozemcem se posebno določijo. Cene se razumejo v kvadratnih metrih računanih na tleh. Vsak pričeti kvadratni meter šteje za celega. Kot najemni prostor se šteje z izjemo onega pod točko 1. in 2. navedenega, kjer je plačati stranki za celo dodeljeno celico, ves oni prostor, ki ga bo posamezna tvrdka faktično zasedla, toraj ne samo oni prostor, ki ga bodo zavzemali edinole razstavni predmeti. Za vporabo sten, ki omejujejo tvrdki dodeljeni prostor, ni plačati do višine 2 m nikake posebne odškodnine. Če bi pa katera tvrka rabila samo stenski prostor, torej brez talnega, potem se zaračuni stenski kvadratni m po istih cenah kot talni. Po možnosti se bo vsakemu pri-javljencu dodelil tako velik prostor, kakor ga želi, vendar si sejmski urad pridržuje pravico v primeru potrebe prostor tudi zmanjšati. 0 tem, koliko prostora se je končno določilo, se vsaka stranka obvesti. Najemnino za prostore je plačati do dneva otvoritve semnja pri sejm-skem uradu. Zgradba lastnih paviljonov. Kdor namerava zgraditi svoj paviljon, mora poslati najdalj do 31. maja t. 1. natančen načrt sejmskemu uradu. Iz načrta mora biti predvsem natančno razvidna fasada. Z zgradbo sme stranka pričeti šele takrat, ko se ji vrne od sejmskega urada potrjen načrt. Prostor, kjer naj bi stal paviljon, se določi sporazumno s stranko. V vsakem primeru pa mora stranka, ki postavi svoj paviljon, skleniti glede njegove postavitve, vporabe ter odstranitve s sejmskim uradom pismene pogodb«. Stranke, ki bodo prodajal« na semnju okrepčila. S takimi strankami se sklene posebna najemna pogodba. Dodelitev in menjava prostorov. Zapovrstni red prostorov določi prijavljencem sejmski urad. Nobena stranka nima pravice dodeljenega prostora svojevoljno zamenjati z drugim. Istotako ne sme dajati nihče svojih prostorov proti odškodnini ali brezplačno v najem ali podnajem. Priredba strankam odkazanih prostorov. Posameznim strankam odkazani prostori se bodo oddali v najem popolnoma prazni. Eventualno potrebno opremo, kakor mize, stole, klopi, omare, police itd., na katerih namerava stranka razložiti svoje predmete, si mora preskrbeti sama ali jih pa na njene stroške na željo preskrbi sejmski urad. Oprema mora biti primerno okusno izdelana. Sploh mora vsaka stranka v lastnem interesu skrbeti, da priredi svoj prostor kar naj-okusneje. V splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jih bodo dajali pooblaščenci sejmskega urada. Posameznim strankam odkazane prostore sejmski urad oskrbi s tekočimi številkami. Razen tega preskrbi urad radi enotnosti za vsako stranko tudi tvrdkino nadpisno tablo. Te, iz močnega kartona zdelane table se bodo poračunile strankam po lastni ceni. Čiščenje in poškodbe prostorov. Prostori, kakor tudi razstavljeni predmeti morajo biti ves čas semnja čisti in snažni, za kar mora skrbeti vsak razstavljalec sam. Prostori se smejo snažiti samo pred 8. uro zjutraj ter po 18. uri zvečer. Snažen je prostorov med sejmskimi urami ni dovoljeno. Kdor bi uporabljal za sneženje svoje osobje, bo temu vstop v sejmske prostore prost le, če se pri sejmskem uradu primerno legitimira. Med sejmskimi urami takemu osobju vstop ni dovoljen. Za vsako škodo, ki bi jo razstavljalec ali njegovo osobje napravilo na sejmskih zgradbah, predmetih in prostorih sploh, ki so last »Ljubljanskega velikega semnja , ostane odgovoren razstavljalec osebno in s svojimi razstavljenimi predmeti. Napravljena škoda se bo precenila po strokovnjakih ter jo je povrniti v teku petih dni po zatvoritvi semnja, torej do 29. avgusta 1921. Dokler škoda ni povrnjena, pridrži sejmski urad na strankino odgovornost in stroške vse njene razstavljene predmete. Napeljava vodovoda in električne sil«. Kdor želi v svoj oddelek napeljavo vodovoda ali električne sile za razsvetljavo ali za pogon, mu izvrši to delo po možnosti sejmski urad na njegove stroške. Dovoz in odvoz razstavnih predmetov. Dovoz in odvoz kakor tudi izmo-tanje in vmotanje razstavnih predmetov gre na stroške razstavljalca in mora to oskrbeti sam, ali pa more to na željo oskrbeti na njegove stroške tudi sejmski urad. Vse razstavne predmete je dostaviti na sejmski prostor do dne 8. avgusta 1921 na naslov sejmskega urada, do dne 10. avgusta 1921 pa mora vsaka stranka svoje prostore popolnoma urediti. Prazna ambalaža (zaboji itd.) se ne sme hraniti v sejm-ukik prostorih, ampak h« v 1« na raz- LJUBLJANSKI veliki semenj polago proti majhni odškodnini poseben prostor pri sejmskem uradu. Če bi katera stranka ne dopo-slala svojih razstavnih predmetov pravočasno, torej do 8. avgusta 1921, izgubi pravico na dodeljeni ji prostor brez vsake odškodnine, mora pa plačati celo najemnino. S prostorom razpolaga sejmski urad po svoji preudarnosti. V teku petih dni po za ključi tvi semnja morajo vse stranke svoje razstavne predmete odstraniti iz sejm-skega prostora. Odvoz predmetov pa se sme izvršiti šele potem, ko je sejmski urad dal vsaki stranki pismeno dovoljenje v to, kar se zgodi brez ovire, če je stranka poravnala vse event. dolžne zneske. Nobena tvrdka ne sme predmetov, ki jih ima razstavljene, pa jih je prodala v teku semnja, odstraniti iz sejmski h prostorov. To pa seveda ne velja za one, ki razstavijo okrepčila, vendar samo s pogojem, da odproda-no vsak dan zopet dopolnijo. Zastražeiije, zavarovanje in jamstvo za razstavljene predmete. Vsi sejmski prostori bodo nepretrgoma po posebnih organih sejmske-ga urada, kakor tudi po javnih organih zastraženi. Vendar ne prevzame sejmski urad v nobenem pogledu ni-kake odgovornosti za katerikoli nastalo škodo. Priporočljivo je, da raz-stavljalec svoje predmete da zavaro- W!e v .Trgovskem listu1. vati kakor proti požaru, tako tudi j »roti tatvini. Na željo preskrbi to zavarovanje na stroške stranke tudi sejmski urad. Istotako ne prevzame sejmski urad ni kake odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo nepričakovani dogodki. Zastopstvo tvrdke in notranji red. Vsaka tvrdka, ki se semnja udeleži z razstavnimi predmeti, naj ima po možnosti ves čas semnja v $vojern oddelku lastnega zastopnika. Če ji tega ni mogoče, more svoje zastopstvo poveriti tudi kaki drugi tvrdki, ki se udeleži semnja, vendar ji mora izdati v to pismeno pooblastilo. Vsa navodila, tičoča se notranjega reda, bo dajal sejmski urad ter njegovi pooblaščenci. Tem navodilom se morajo stranke brezpogojno pokoriti. Če je bila katera stranka' mnenja, da se ji je zgodila krivica, razsodi razsodišče, ki se sestavi iz enega zastopnika sejmskega urada, enega zastopnika prizadete stranke, kot predsednika pa določi tretjo osebo Trgovska in obrtniška zbornica. Proti izreku tega razsodišča ni nikake pritožbe in se mora stranka na vsak način ukloniti. Kdor bi tega ne storil, ga sme sejmski urad z njegovimi predmeti vred brez vsake odškodnine ali vrnitve najemnine na njegove stroške odstraniti iz sejmskega prostora. Reklama. Vsaka stranka naj se v najizdat-nejši meri poslužuje reklame po le- pakih, letakih itd. Glasno priporoče-vanje svoje robe v sejmskih prostorih je prepovedano. V svrho reklame sme vsaka stranka porabiti samo stene njej dodeljenega oddelka. Nikakor pa nimajo stranke pravice delati reklamo za tuja podjetja ali pa ualep-Ijati ali sploh pritrjevati svoje reklamne plakate po drugih sejmskih prostorih ali stenah sejmskih zgradb. To pravico ima samo sejmski urad, ki pritrdi lepake na željena mesta proti odškodnini. Izdal se bo posebni sejmski katalog, ki se bo v veliko tisoč iztisih oddajal obiskovalcem semnja. Razstavljalcem se v njihovem interesu priporoča, da se poslužijo inseriranja v tem katalogu. Prijave sprejema sejmski urad. Jugosloven-ske tvrdke, katere se sicer semnja kot razstavljala' ne udeleže, pa se hočejo posluževati reklame, morejo lo izvršiti preko sejmskega urada. Fotografiranje ali slikanje sejmskih prostorov sploh. Vsako fotografiranje, risanje ali slikanje sejmskih zgradb, prostorov ali oddelkov posameznih tvrdk je brez dovoljenja sejmskega urad« prepovedano. Zaščita izumov. Razstavljeni predmeti, ki bi bili še nezaščiteni izumi razstavljalca, so zaščiteni po tozadevnih predpisih. Oficijalno glasilo semnja. Kot oficijalno glasilo »Ljubljanskega velikega semnja velja >Tr- govski list« v Ljubljani. Ta list bo prinašal vsa nadaljna potrebna navodila in publikacijo prireditve. Dopisovanje. Vse semenj zadevajoče dopisovanje je naslavljati izključno na naslov /Urad Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6/11. Ugodnosti. Ukrenili so se koraki, da se dosežejo za obiskovalce in razstavljavce za 50 odstotkov znižane vožnje po vseh železnicah naše države. O uspehu se bo še poročalo. Narofiba stanovanja. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bo za časa semnja posloval odsek za nakazovanje stanovanj, ali prenočišč v privatnih hišah. Stanovanje se more naročiti tudi vnaprej pri sejmskem uradu, ki ga po možnosti preskrbi, navesti pa je natančno, za koliko noči in v katerih dneh se bo rabilo stanovanje. Za hotelska stanovanja je skrbeti posetnilcu samemu. Zahtevki. Katerikoli zahtevke, ki bi jih imeli razstavljalci napram uradu : Ljubljanskega velikega semnja«, je prijaviti sejmskemu uradu do 15. 9. 1921, sicer se smatrajo za zastarele. Razširjajte Trgovski lis! i Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, --------- Zadar, Zagreb. —— — •*Y* •* TONE MALGAJ Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjim! kraji v tu- in inozemstvu. v 8 Prva Jugoslovanska| tovarna tehtnic j stavbeni, pohištveni pleskar £ : in ličar 16,52-8 S : LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6. \ S : Zajamčeno predvojno blago 3 V za portale in prodajalne. / \ / Fimež dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobnjna naročila. Cene zmerne, postrežba fofna. I. C. MAYER LJUBLJANA MANUFAKTURA dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano laneno olje po dnevnih, jako zmernih cenah nudi Zadrugo olja in flrneža re?. z. z o. z. Medvode, Slovenija. ss ji 9" H Si 33 n l Fr. Brumat m Ljubljana Mestni trg št. 25, L ns tr. Malta In tkonlne. ! 1 ! Konkurenčt.e cene. ! !! 118 52-16 l 38 n 33 «a •• 33 »H 33 ujboljli amerikaBski plssliti stroj sedanjosti s EN GROS EN DETAIL §§ ur s: a« 33 h is \ n 33 H it razmnoževalni mit, razmnožuje strojno in ročno tristo potom neizraoljfte steklene ploite. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: I | 3 tCk. 15, 20-20 The Rex Co. Ljubljana. Gradišče to. Moderno urejeno popravilnlca vseh pisalnih strojev. mm j±ii±ibi±bi±bbbbbdbbbbi±ii±bM^ •a •s OD fc« :: |f :: ti n Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. Oelnišha glavnica 50,000000 K. - - Rezervni zchlodi 45,009.000 H. X-Ou.t>lja-n.s3£:eu 3s:r©d.itxa.a- banica LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: Split, telovet, Trst, Sarajevo, Ooilca, Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice. Prodaja srečke razredne lote