Leto VI., itev. 50 Lfubljana, petek, 27. febrnarla 1925 Poštnina pavšaflraoa Cena 2 Din l«he|a eh 4 »fntrat. Stana maaatao TIr— Mi za inozemstvo 40w , d »obvezno Ogtaai po tarif«, Urednifttvo t Miklošičeva eesu tt. 16/1 Teietoa it. 7& za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: L|nbl|ana. Prešernova uL it. 4 ta 54. Telel.it SI Podružnici: Nirlkar, Barvarska uL I, Cel|«. Aleksandrova a. Ražaa pri pota. teko« uvoda itev. 11.843. Ljubljana, 26. februarja. V nemSki javnosti se mnogo raz-pravlja o represalijah, ki jih je ukrenila naša vlada proti nemškemu šolstvu v Jnproalnviji, da prisili Avstrijo k izpolnitvi njenih obveznosti napram Slovencem na Koroškem in Hrvatom v Burgrnlandu. Nemško časopisje skuša, braniti barbarsko kulturno politiko avstrijskih Nemcev, ki našim narodnim manjšinam rw> privošči niti elementarnega poduka v materinščini, akoravno je Važni ukrepi ministrskega sveta RAZPRAVA O RESO RT MIH VPRAŠANJIH. — ZADEVA KONZORCIJA NA RE KI. — KRALJ JE ODOBRIL VLADNI NAČRT TISKOVNEGA ZAKONA. Beograd, 26. februarja, p. Današnji j Narodni skupščini takoj po njenem se* dan nima zaznamovati nobenega novo stanku. ga političnega momenta. Opozicija je dopoldne nadaljevala posvetovanja, ki so se ga udeležili oni voditelji poedinih skupin bloka, ki so še v Beogradu. Vla* da je ves dan vršila tekoče resortne posle. Zvečer od 5. do 9. ure je bi'a seja mi* Avstrija po mirovni pogodbi in po sve- istrskega sveta, ki je izključno veljala Konih nKvc-?nVi ri^l^nc Hofi naaornu o. I a i •__ ______^ •___i____ <7_____:: čanih obvezah dolžna dati našemu elementu vso zaščito. Videli bomo takoj, koliko je vredna t£ obramba. Predvsem je treba ugotoviti, da so fcfle v Banatu po odredbi prosvetnega ministra ukinjene, odnosno reducirane tri nemške srednje šole. ki so imele !e neznatno število učencev. Te šole je Nemcem dala Jugoslavija, pod madžarskim režimosn, kateremu so tako zvesto in vdano služili Svabi, niso imeli svoiih državnih šol. Naša drža ra jim jih je dala v dobi, ko je naš narod na severni granici moral s puško v roki braniti svoje ozemlje pred na-sk-n&i nemškega nacijonalizma. Menili smo, da bodo Nemci v naši državi to velikodušno gesto doumeli — toda varali smo se. Vse njihovo postopanje v granlcah naše države in izven nje doka zn je. da se niso ničesar naučili. Zaman se trudi graška «Tagespost», da bi opravičila zlasti kruto, vsem obvezam v obraz bijoče postopanje koroških deže.lnih mogotcev proti slovenski šoli in slovenski deci. V dolgem članku navaja celo vrsto trditev, ki v luči resnice kopnijo kot sneg. Pravi dokument neiskrenosti je ta oči vidno v Celovcu napisani uvodnik graškega lista, a je obenem službeno priznanje, da so vse naše obtožb® utemeljene. Koliko šol ima skoraj 100 tisoč dug broječa avtohtona slovenska manjšina na Koroškem? «Tagsp<*>st» odgovarja, da «*o, odnosno so bile« koroškim Slovencem na razpolago tri osnovne šole ter samostanski dekliški Internat pri Velikovcu. A ta odgovor «Ta£respočtas takoj sama popravlja, poudarjajoč, da je šola v št. Rupertu ukinjena in da je podobna usoda zadela tudi ono v št. Jakobu. Glede «in-ternatas- v Št. Rupertu pri Velikovcu je pa pozabila povedati, da »re za pri-prosto gospodinjsko šolo, katere otvoritev pa koroška deželna vlada še do danes zavlačuje! Naš narod na Koroškem je torej danes v posesti ene edl ne ljudske šole, in sicer v Selah, K> eevarji pri nas, ki štejejo 12.000 duš. pa imajo 25 državnih nemških šol! Na teh šolah delujejo skoraj izključno sami nemški učitelii. Kakšna pa >» usoda slovenskega učitelja na Koroškem? Slovenski učitelji so tam ostali brez služb in plače. Seveda so morali skoraj vsi pobegniti. Le štirje so bi'i tako pogumni, da so se štiri leta borili za svoj obstanek in ra možnost, da bj vsaj par sto slovenskih otrok bilo deležno poduka od strani jezikovno kvalificiranih mož. Koroški Slovenci so smatrali kot velik uspeh, ko js pred sekaj tedni celovška deželna vlada sprejela enega izmed slovenskih učiteljev (eo«p. Aichoizerja) v službo nazaj A poslali so ga daleč gori v nemške kraje na tirolsko granico v Eisen-tratten. «weil man ihn» — kakor pravi Slavni TTennatschutz bi bil slovarskega uči tel >a na slovenski šoli ubil, saj so mu sledili celo v Eisentratten ter mn demolirali stanovanip . . . Ostali trije tovariši gosp. AiVbolzeria so še vedno brez službe in plače. ede>n zato. «ker je kratkoviden*, drugi, cker njegov rekurz še ni rešeni- — kakor pravi celovški oficijozits. Naravnost neznosen pa je cinizem. S katerim trdijo celovit; barbarn. da naš narod noče slovenskih šol. ^Ta^s-post» snma izpisuje, kako je 1. 1923. v Št. Rupertu 80 starišev podpisalo prošnjo za slovensko šolo, ki pa je biTa nato ukiniena radi preslabega obteka. To je eden onih karakterističnih slučajev, ki jih imamo na Koroškem vse polno. RazbomiSka orsrani zacija TTejmatscbntza drži naše Imi-stvo pod takim službenim in gospodarskim pritiskom, da *e tndi naioogtim-netši nstrašiio. Pošlji svoipo-n otroka v slovensko šolo in ves vladni aparat po«tnne tvoj neizprosni sovražnik, ndariio te. k ter te moreio. povrh pa ti še oehno pretijo in grozijo. A da bi r'kdo ne mo?el opazovati njihovih r>a-silstev in njihovega teroria, so obdali koroške Slovence » pmrim kitajskim zidom. Vizum, ki ga plačaš za pntova-nie v Avstriii. ne vel'a za Koroško in nik ne sme med koroške Slovence, komur celovška vlada ni dala posebnega dovoljenja! Da avstrijska re- aktualnim resortnim zadevam. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o uredita vi prejemkov diplomatskega osobja v inozemstvu. Odslej preiemajo diploma« ti v inozemstvu svoje plače v dolarjih. Poslanika naše kraljevine v Londonu in Washingtonu dobivata ods'ej po 1800 dolarjev na mesec, poslanik v Parizu 1700, v Berlinu in Rimu 1000, v Tirani in Madridu po 800, ostali poslaniki pa po 650 dolarjev. Sorazmerno se poviša« jo tudi prejemki ostalega diplomatskega osobja. Vlada je potem razpravljala o vpraša« nju solunske cone in je sklenila, da se pošljejo prihodnji teden naši delegati v Solun, da prevzamejo naSo cono. Dele« gaciio tvorijo zastopniki finančnega, poštnega in trgovinskega ministrstva. Načelnik delegaciie je g. Sava Božič. Potem se je razvila diskusija o poslos vanju naše delegacije v Firenci glede re> šitve vprašani, izviraiočih iz rimskega dogovora v stvari Reke. Dr. Ninčič ic obrazložil definitivno izdelana navodila za postopanje naše delegacije. Ministra stvo za zunanie posle ni izdalo nikakih odredb, ki bi dopustile, da se ustanovi na Reki konzorcij ali kaj stičnega. Naši primorski kraji so gospodarsko popolno« ma zaščiteni. Minister za izenačenje zakonov dr. Srskič je poročal, da je bil opoldne na dvoru in da je kralj odobril vladni na. črt tiskovnega zakona, ki se predloži Ministrski svet je sklenil, da se ima do 28. februarja definitivno končati lika vidacija pokrajinske uprave v Zagreba. Delokrog poedinih oddelkov preide s 1 marcem v kompetenco velikih županov, oziroma dotičnih ministrstev. Likvidaci« ja pokrajinske uprave v Slov ni ji. se ima, kolikor še ni dovršena, pospešiti. Prometni minister Stanič je obvestil min. svet o železniški nesreči v Subotici. Mrtev ni nihče. Napačna je vest, da se je pripetila železniška nesreča pri Zagrc» bu. Vlada je odobrila kredit 2 In pol mi» IPona Din za gradbo železnice iz Plav. niče ob Skadrskem jezeru v Pod gorico. Gospodarskemu društvu v Zagrebu se je dovolil odlog plačila dolga državi za eno leto. Ministrski svet ic nadalje odo« bril kredit v znesku pol mi'iiona Din za obrtniške tečaje v Južni Srbiji. Z grško vlado se uvedeio pogajanja glede ure« ditve železniških tarifov na progi Gjcv» gjeliia * Solun. Notranii minister Maksimovič je po» ročaj o internaciji radičevcev dr. Mačka in tovarišev. Prvi sk'ep zagrebške poli« ciie o pritvoru je odobril veliki župan, stavil pa ie gotove pridržke. Zato je po« liciia v drugič sklenila internacijo M*5» ka in tovarišev. Na temelju tega odloka se je pritožil dr. Trumbič kot bmniteli pri velikem županu v Zagrebu. Na ta način ie priznaj kompetenco velikega župana o tei stvari. Zato je kasaeijsko sodišče na današnji seji sklenilo, da ni razloga razpravljati o kompetenčnem konfliktu. POSVETOVANJA 0 KONKORDATU. Bcorrad, 26. februarja, p. Danes dopoldne se je vršila ministrska konferenca o konkordatu. Načelna debata se bo jutri nadaljevala. Zakon o sodnikih Beograd. 2fi. februarja, r. Minister pravde dr. Lukinlč je pripravil nov osnutek zakona o sodnikih. Pri izdelovanju tega osnutka sta med drugimi sodelovala strokovnjaka profesor Ojoka Ncstorovič in podpredsedn!k Stola scdmorice dr. Ogo-relica. Predlog, ki je bil izročen ministrskemu svetu, predvideva povsem specija-len zakon, oddvojen od činovniškega zakona elede položaja, pravic in dolžnosti sodnikov. S tem projektom so izvedene ustavne odredb?, ki govore o sodni oblasti. Sodišča so neodvisna, sodijo po zakonih in v pravdorekih niso n:komur pod rejena. Z novim zakonom se določuje sodna pristo nost in predvidene so mere, ki se uporabijo proti onim sodnikom, ki se pregrešijo zoper državo. Predvideva pa ta predlog tudi nov status sodnikov, ki bodo imeli znatno večje plače in draginjske doklade, kakor ostalo uradništvo. PBIHOD BUMUNf«KE KRALJICE V BEOGRAD. Beograd, 26. februnrja, p. Ob pol 3. popoldne je dospela v Beograd romunska kraljica Marija. Naša kraljica se ji je peljala nasproti do Novega Soda. Na kolodvoru v Beogradu so pozdravili romunsko kraljico kralj Aleksander, ministrski predsednik Pašič, ministra dr. Ninčič in Maksimovič, zastopniki raznih oblastev in mnogoštevilno prebivalstvo. Proti večeru se je peljal kralj Aleksander s romunsko kraljico Marijo na sprehod v avtomobilu. Na čast visokemu gostu se vrši te dni prireditev na dvoru. TELEFONSKA PROGA SPLIT-ZADAR. Beorrad, 26. februarja, n. Te dni je bil otvorjen promet na novi telefonski progi Split-šibenik-Zadar. V sporazumu z italijansko poštno upravo se je določila pristojbina za triminutni razgovor med Splitom in Zadrom na 1 zlati frank. Carinska tarifa zopet na dnevnem reda Beograd, 2f>. februarja, n 2e dalje časa obstoji odbor za sestavo nove carinske tarife, ki ga tvorijo načelnika trgovinskega ministrstva dr. Milan Todoro-vič in Miloje Savič, generalni direktor carin Vasa Dimitrijevič in pomočnik generalnega direktorja carin dr Sinid. Ta odbor je bil izdelal načrt nove carnske tarife, o katerem je vlada mnogokrat razpravljala. Poleti je bila tarifa že tik pred odobritvijo, politična kriza jo je vrgla z dnevnega reda in Davldovičcva vlada jo je odgodila. Sedaj je pozval finančni minister dr. Stojadinovič člane tega odbora, naj znova pregledajo načrt, da se vendar enkrat reši to pereče vprašanje. Kajti le na temelju definitivne tarife se bodo dale skleniti ugodne trgovinske pogodbe z drugimi državami. Sosedje Jugoslavije so pri pogajanjih najprej zahtevali, da dobi naša država stalno carinsko tarifo. Izdelavo načrta so pospešila tudi pogajanja Jugoslavi e z Avstrijo in Italijo. Odbor bo te dni končal svoje delo. UPOKOJENI ZASLUŽNI IGRALCI. Beograd. 26. februarja, p. Kralj je podpisal uki z, s katerim so upokojeni stari igralci beograjskega gledališča Ulja •Sta-n o je vič. Rndovan Pavlovič, -Sava Todoro-vič, Milorad Gavrilovič in Ljubomir Sto-janovič. Z istim ukazom je upokojen Mi-Iivoj Stojkovič, član narodnega gledališča v Ljubljani. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRT SUBOTICI. Beograd, 26 februarja, n. Davi ob 8.20 se je pripetila na železniški progi Som-bor-Subolica železniška nesreča pri postaji Miletič. Tovorni vlak št. 546 se je zaletel v lokomotivo vlaka št. 57. Pri udaru je skočilo precej vagonov iz tira in se razbilo. Pri nesreči ni bil nihče ubit, pač, pa je bilo več oseb ranjenih. Odkritje velike boljševiške špijonažne organizacije v Pragi KOLOVODJE ARETIRANI. — ČEŠKA KOMUNISTIČNA STRANKA KOMPROMITIRANA. — PRIPRAVE NA NOVO BOLJŠEVIŠKO OFENZIVO V SREDNJI EVROPI. — RAZKROJ ČEŠKE KOMUNISTIČNE STRANKE. Praga, 26. februarja, j. Oblasti sojtična tajna naredba moskovsko «Agit-danes izsledile in aretirale kolovodja j prop» se nahaja v rokah čeških oblaeti. velike boljševiške špijonažne organiza-, .Akcija naj bi se pričela s protesti pro-cije, ki je delovala med češkoslovaško | tj draginji in »političnimi persokucija-vojsko. Med žjiijoni se nahajajo tudi mi». Sistematično naj bi se poleg nje nekateri voditelji komunistične stranke. Vohunska družba je delovala po navodilih boljševiške špijonažne centrale na Dunaju, ki jo vodi tamkajšnji sovjetski poslanik Joffe. Tej centrali so dobavljali materijaJ ter prejemali za svoje informacije velike vsota denarja. Kompromitirano je tudi pra-sko boliševiško zastopstvo. Porazne ugotovitve boljševiške špi jonažne zarote bodo imele še daleko-sežne posledice. Vse kaže, da je moskovska boljševiška centrala pripravljala za srednjo Evro|>o veliko komunistično ofenzivo. V zvozi s tem *e govori tudi o velikih pttfiljatvah orožja. ki je odšlo preko Resa ra bije in Turčije na Balkan. Boljševiška centrala je izdala tndi nova navodila, ki ukazujejo njenim organizacijam v srednji Evropi pripravljanje nemirov. Do- izzivali cestni nemiri povodom delo-žacij, redukcij v tovarnah, pred jetni-šnicami. kjer so zaprti komunisti, kra. vali na trgih za živila in demonstracije za takojšno priznanje sovjetske Rusije. Razkroj v češki komunistični stranki postaja medtem od dne do dne večji. Stranka je razpadla v dve ljuto w pobijajoči skupini, desnico in levico. Desničarji so se v Brnu polastili glavnega komunističnega glasila »Rovno-sti», levičarji imajo v svojih rokah praško «Rik16 Pravo». Komunistični parlamentarni klub je razbit, komunistične krajevne organizacije so 8e razdvojile. V stranki je zavladal popoln kaos. Razkritja o špijonaži in o pripravah za novo prelivanje krvi bodo sigurno na velik del komunističnih pristašev vplivala zelo iztreznujoče. Angleške omeiitve za medzavezniško konferenco RAZPRAVI!A NAJ SE I.F O RAZOROŽITVI NEMČIJE IN EVAKUACIJI KOELNSKE CONE. — TUDI NEMČIJA BO PRIPRAVLJENA. London. 26 febr. z. Po iz;av*h angleških politiko7 so vesti o veliki medza-vezn:Ški konferenci deloma netočne. Danes je gotovo le to, da se je pokazala nujna potreba, da se se«tnnejo zastopniki zavezniških držav, zlasti Francije. Anglije in Relgije. Kje in kdaj s« bo ta sestanek vrSil. pa še ni gotovo. Prvotno ie bil dolžen v ta namen Bruselj kot termin pa 15. marc. Rad neiz.l>ežne vlad ne in parlamentarne krue v Belgiji pa je maloverjetno, da se bo vrMIa konfe renca v Brtislhi. in je treba računati tudi drugim terminom. Po londonskih irformacijah bodo na konferenci razpravljali z.a enkrat le o poročilu voiatke kontrolne komisije glede razorožitve Nemčije in o vpraSanjti evakuacije Kn|n«kosIanikn v Vatikana opozorila sv. Stolico na nekorektno postopanje katoliške politiktijoče duhovščine v Jugoslaviji, ki zlorablja v svoje politične namene vero in cerkev in ki nastopa v političnem življenju tako. da naravnost ogroža verski tnir v državi. Vatikan je obsodil zlorabo vere in cerkve v politiki ter je službeno glasilo Vatikana »Osservatore Romano* koncem ia.nuarja prineslo članek, ki nasrlaša, da je vsak katolik lahko član stranke, ki re nasprotuje katolišVi mo ralL V tem članku se naglaSa. da katoliško časopisje ne sme omadeževaM svoVera imena s širjenjem strankarska mržnje. £e manj pa sme strankarski cHje pomeSavati z izraževanjem cerkve in katolišt-efra delovanja, flanck iz-rečno poudarja, da morajo katoliki v pftTifTč.nem boju Imeti pred očmi vedno najvišjo zapoved pravičnosti in ljubezni. Že samo to bi moralo zadostovati traSim klerikalcem, ako bi bili res prav katoličani, da bi izpremenili svoje politične metode. Ako so izostale gntove odredbe Vatikana proti naši katoliški duhovščini ki jih jo sv. Stolica zastopniku naše vlade zagotovila, ni to naša krivda. marvf>5 neToinlnost vatikanske diplomacije, ki ni nastopila proti škofom tako. kakor je izjavljala. da je volja rimskejra papeža. Ta nelojalnost je za nas dokaz, da treba bit} napram tej dJnlomaci.ii v bodoče, zlasti pri sklepanju konkordata. mnogo boli oprezen. Zahtevati se mora Jamstva za več^o lojalnost vatikanske diolomaciie. predno se ž njo sploh sklepa kake dogovore. Za posebne obveznosti, kl jih prevzema naša vlada s konkordatom napram katoliški cerkvi, sme naša vlada s polno pravieo zahtevati, da zavzame katoliška duhovščina pri nas napram državi v*aj lo?alno stališče in da ne moti z zlorabljanjem vere in cerkve verskega mlm. če trdi »Slovenec*, da Vatikan ne bo sklepal konkordata z naSo državo drnenče kakor na načelih na katerih ffh sklepa tndi z dmerimi državami, je to prazna fraza. Interesi katoliSke cerkve so sicer pov«od isti. niso na oovsod Iste razmere. Konkor-dat ni ničesar drugega kakor pogodba o obojivtranskih koncesijah in motilo se naSl klerikalci, ako menijo, da bi vlada Narodnega bloka pri poTaianiih z Vatikanom ne zastopala v nolni meri koristi naš« države. Tolažba. ki jo dftj« »Slovenec* pristašem klerikalne stranke s svonm psovanjem ter znava- ne zelo kratkotrajna, ker je čisto gotovo. da bo Vatikan raje vzel nekaj kakor pa nič. Da se še nikdar ni zgodilo nasprotno, nam dokazuje zgodo vina. ne~a sporazuma. Zelo je mosroče, da se francoski firtanč-jtnjem potvorjeoSb dejstev, bo bržko- ni svet postavi na slično staliUe, even- Pred francosko-sov?et-sk!mi fnanenimi pogajanji , V par dneh se prično v Parizu važna pogajania med sovjetskimi finančnimi strokovnjaki in francoskimi zastopniki pogajanja. ki naj reSi;o problem ruskih carskih dolgov, odločijo o ruskih finančnih oziroma voinoodškodninsklh protiza-htev in pa. kar je najvažnejše: o kreditih, ki naj jih francoska financa dovoli Rusiji. Ta vprašanja so prvovrstne važnosti: ed nvh zavisi »«e nadaljno razmerje med Francijo in sov:etsko Rusijo, od njih razrešitve zavisi sp'oh vsa faktčna vrednost pravne~a priznanja sovjetske vlade s strani Francre. Sovjetsko stališče glede carskih dolgov je znano; sovjetska viada je ve« čas svojega obstoji enako trmoglavo branila «voie odklonilno stališče in ga prav tako trmf!°to vzdržire tudi danes. Se nedavno ie eden pred sta rite'v sovjetske vlade izjavil, da je z rusk:mi carskimi dolgovi prav tako kot z. onimi dolgovi, ki jih je Fr>nei:a napravila v Angliji In zlasti v Ameriki: napravil; so se v sknpno voine svrbe. ali točneje: Francija je Rusiji po-nudPa milijone, da je z n!imi oborož.e-va'a carsko Rusijo za francoske vojne cilje. Jasno je, da Franciia ne more akceptirati tega stališča. Da bi si ol.vSali svoj« stališče, so Rusi postavili protitezo r. z.ahtevo po vojni odškodnini za škodo, ki so jo stori'e sofietom oborožene skci-ie Den:kina. Vrancrla fn drmrih generalov. k; jih je direktno ali irdirektnn podpirala Fmncra. Ker pa stoji Francija oziroma nieni finančni predstavitelji. ki so direktno zainteresirani bed'si kot upniki ali kot bivši lastniki podietij in realitet v Rnsiji, na stališču, da se morajo njh teratve vpoStevati v celoti, se izjavi« soviet»ka vlada pripravljena vpoStevati vsaj deloma gospodarsko šibkejše posestnike ruskih zadolSnie. toda — le ako se istočasno dovoli Ruslj-' znatno finančno posnelo. Tn v tem poslednjem leži :edro vsejra problema, to ie ona točka, ki bo odloči'a tudi o vprašanju dolgov in vseh finančnih obveznostih. Današnja francoska vlada skuša doseči kolikor mogoč« dobre odnoSa je s sovjetska Rusijo. Pod vplivom levičarskih elementov, osobito eocijalistov, bi se srotovo nagibala k kompromisni rešitvi težkih spornih vprašani AH kliub temu se zdi. da je umestna n&iveSia skensa. Tmeti moramo na umu. da 'e bivSa Mae Donaldova vlada S« z večjo memo pospeševala finančni sporarnm z Rusijo, ki ie tndi v Angliji vseboval kot najvajne5-šo točko: denarno posojPo. In vendar se :e ves aranžma ponesrečil Se pred padcem Mae Donaldove vlade, ponesrečil is te1*a enostavnega vzroka, ker niso marali sode'ovati — angleški fnančniki. An?leške banke, angleški denarni mogotci kratkomalo niso marali dati sovjetski Rnsiji denaria na razpolago In s tem «o kljnb knnrili:sntnnsti londonske vlade toliko kot omogočili izvedbo sklenje- tualno kljub nasprotnim željam Rerriota in njegovih političnih zaveznikov. Nedvomno je ie sedaj, da oi morala sovjetska vlada iti zelo daleč v svojem popuščanju. Da jej je poso£lo silno potrebno, to soglasno potrjujejo vsa poročila, zlasti sedaj ko se je izkazalo, da so bile vesti o priznanju s strani Združen h držav pre-rane in da se je Coolidge odločno izjavil proti vsakršni spremembi ameriške politike napram bovjetom. Gospodarski položaj v notranjosti Rusije se ie sicer nekoliko izboljšal, toda nikakor ne toliko, da bi se mogel imenovati normalen ali celo ugoden. Posojilo v inozemstvu pa bi moglo prinesti izdatno Izboljšanje. Zdi pa se. da so baS zadnji dogodki, nasprot-ja med voditelji bvljSevikov, močno omajali zaupanje v stabilnost sedanjega položaja v Rusiji in bo danes težje dobiti kredit v inozemstvu kakor popre'. Upravičeno je tedaj motriti predstoje-ča pogaianja med sovjetskimi in francoskimi finančnimi strokovnjaki z največjim skeptieizmom. Izguba am riškega državljanstva Številni naši rojaki, kl so leta In leta živeli v Ameriki ter si pridobili tamošnie državljanstvo, ne vedo, da je- dandanes mogoče državljanstvo Zedinjenih držav Severne Amerike prav lahko izgubiti. Tega državljanstva ne Izgube samo tiste osebe, ki prosijo za sprejem v državljanstvo v kateri drugI državi, ampak tudi tisti, ki se za dve leti oddaljijo Iz Amerike in se v tem roku ne vrnejo nazai. Zakon seveda dopušča gotove Izjeme, toda v splošnem veljajo za Američane sledeča določila: Kdcr noče Izgubiti ameriškega držav. Ijanstva. se mora prijaviti diplomatskim in konzularnim predstavn'kom ameriških Zedinjenih držav v kraju, kjer biva. Dokazati more, da se nahaja Izven ozemlja Zedinjenih držav samo kot zastopnik ameriške trgovine ali Industrije ali pa, da se mudi v tujini iz zdravstvenih ali študijskih razlogov. Cc ne more dckazatl niti tega niti onega, mora navesti k.tk drug razlog, ki je Imenovanima vzrokoma enakovreden. To Je n. pr. slučaj, če se mudi v Inozemstvu In se ne more vrniti domov radi višje sile ali pa če deluje v Inozemstvu kot predstavnk kake priznane ameriške posvetne, znanstvene, humanitarne ali verske organizacije. V vseli teh slučajih pa mora ameriški državljan podpisati reverz, s katerim se obvezuje vrniti se v Zedinjene države ln tamkaj živeti č;m mu ho to mogoče. Kdor je ameriški državlian, pa že dalje časa hlva na tujem in ne more dokazati s stvarnimi razlogi, da je upravičen ostati nad dve leti Izven ameriškega ozemlja, temu preti opasnost, da izgubi svoje državljanstvo v Združenih državah. Naše ro ake, kl so bil! v Amtrikl ter ne poznajo teh določil, opozarjamo na te važne predpise. Politične beležke -f- Klerikalna skrb ca Šolstvo. Zadnje čase kažejo klcrikalci silno skrb za na« še šolstvo, odkar so izgubili vsak vpliv nanj. »Slovenec* pravi, da je ljudstvu odvzet vsak vpliv na šolstvo in da uči« teljstvo brez sodelovanja ljudstva ne more dvigniti šolstva. Ako pomislimo, da ima ljudstvo v krajnih šolskih svetih samo toliko besede, kolikor to dovoli domači župnik in da so v bivšem dežel, nem šolskem svetu komandirali kanoni« ki, ne pa resnični zastopniki ljudstva, si lahko predstavljamo, zakaj naenkrat uči teljstvo ne more dvigniti šolstva brez sodelovanja »ljudstva*. Učitelji menda po »Slovenčevem* mnenju zato ne mo« rejo dvigniti Jo'stva, ker ne odločujejo O učnih načrtih in metodah fajmoštri in pa mežnarji. Le čevlje sodi naj kopitar! Kar se pa tiče povzdige našega Šolstva, moramo rcTi, ds se je pod prosvetno upravo v Jugoslaviji naše šolstvo dvigni« lo na tako stopnjo in da se je števl'o šol v Sloveniji tako pomnožilo tekom par let, kakor se ni pod klerikalno Sol« sko upravo na nekdanjem Kranjskem ni« ti tekom deset'etij. Klerikalci so ime'i že dovolj prilik, da bt lahko pokazali z dejstvi svrjo skrb za šolstvo, vendar pa tega niso storili. Se davili so ga, ker so vedeli, da morejo obvladati samo neiz« obražene množice. Njihova skrb za šole je obstojala v tem, da so ovirali gradi« tev novih šol, odrek'i prispevke za uči« la, učitelje pt sramotno slabo plačevali. Seveda se jim danes cede sline po starih časih, ko je župnik hujskal občane, da se z izdatki za šolo samo davki povišu« jejo in ko je bi! učitelj s Solo vred po« polnoma odvisen od župnikove mi'osti. -f- Vsa in skrajna sredstva opozicij, skega bloka napoveduje »Slovcncc* za borbo proti vladi. Borbeni načrt ie to« rej vrlo obsežen, toda podrobneje se bodo opozicijski klubi o njem šele po« menili tik pred sestankom Narodne skupščine. Voditelji bloka narodnega sporazuma fn seHaške demokracije so namreč glasom »Slovenca* za 5. In 6. marca sklicali posamezne klube na posamezne klubske seje. Opozicij« ski šefi bodo na teh sejah točno poro« čali o svoiih sklepih, nakar se bo tudi razpravljalo o načinu borbe in taktike v parlamentu. Kakor je danes tendenca pravi »Slovenec®, bodo (posamezni klu« bi) proti vsakemu poskusu nasilja sedanjih vladnih strank podvzell skraj« na sredstva abstinence... Kar je v tem «S'ovenčevem» poročanju podčr. tanega. smo podčrtali mf. Ne zato, da bi grožnje s okrajnimi sredstvi absfl« nence* izgledale ie hujše kakor so. tem več zgolj iz stare navade pri čitanju »Slovenčevih* napovedi. Njegov bratec •Jutamji Hst», ki obrača politiko kakor slamo, pa je zastran »abstinence* bolj korajžen zaletava in pravi: »Po mišlje« nju bloka do abstinence mora priti ie zato, ker vlada noče vodstva HRSS iz* pustiti iz upora*. Tako se torej opozi« cija pripravlja, da izvrši čudež kakor ga je Mohamed storil z goro: Ker Radič ne ho mogel in bi tudi ne maral k opoziciji v Beograd, pojde opozicija k njemu v Zagreb. -j- Molčanje je zlato. S sklepom opozicijskih Šefov, objavljenim v obeh komunikejih, pravi rSloveneo, da ne potrebujejo posebnega komentarja. Zato dostavlja le ginljiv dodatek, da so sklepi , da opozicijski šefi odslej v vprašanju rsporazuma* ne bodo poznali nobenega kompromisa in da 60 pripravljeni boriti se do končne zmage z vsemi sredstvi. Nadalje še dostavlja cSloveneo, da »o sedaj razbliniene vse intrige nasprotnikov, da so se že vse dosedanje ponudbe radikalov in samostojnih demokratov a limine odbile, ter da je gotovo, da tudi v bodoče niti ena blokaSka stranka nanje ne bo pristala ... O, mar bi bil cSlovenec» tudi to raje zamolčal' Kajti pri obravnavanju dosedanjih vladnih ponudb in bodočih opozirijskih zmag je res »mo molčanje zlato, pisanje pa smešna farbariia . . . 4- Ne bi bila ironi:a, ako bi bilo'kje drugod zapisano to, kar piše o komunikeju opozicijskih Šefov: ziciiski h'ok »ostane kompakten*; proti istemu Pašiču, katerega je pred dvema dnevoma še pozdravljal do neba, pa pri« čenja izpuščati onemoglo jezico. Harle« kinada oJutarnjega lista* je torej s pe-pelnico klavrno končana. -(- Vsaj en izgovor. Zagrebški bloka« ški listi silno previdno poudarjajo, da prekrstitve opozicijskega bloka v »Blok narodnega sporazuma in seljaške demo« kraciie* nikakor ni treba zamenjati z ustvaritvijo enotnega parlamentarnega kluba, ker... skratka, ker se iz ilovice da napraviti piščalka, ne da se pa iz ša» renega bloka zimesti enoten parlamen« tarni klub. Toda ker je vendar bilo to« liko napovedovanja, je treba tudi izgo= vora. In blokaški listi so ga naš'I: v teh« ničnih raz'ogih. Po skupščinskem po< slovniku, pravijo, more vsak klub po« slati v nekaterih izjemnih slučajih v de« bato le po enega govornika; tako pa vsaj opozicijske skupine ne bodo pri« kraišanc za skupščinske govorance. Ta izgovor z govorniki je malo čuden, ker Zanimivo pa je, da označuje dr. Koro« ščeva »Naša Straža* to komunistično ot» ganizacijo kot »navadno podporno dru. Stvo z!ssr za one deiivcc, ki so politič. no preganjani*. Za >bjaviiui!e te unajd« be je bilo treba baš dr. Koroš*eve <.Sl-a» že*. Se »Slovenec* se ni povzpel do ta« ke trditve, dasi jc vedno kazal svoje simpatije napram komunistom. »Straža* navaja kot popolnoma verodostojno iz. javo aretirane blagajničarke »Rdeče po« moči*, bivše profesorice Cvetkovič, da so se podpore delile brez vseh tajnosti, in pravi, da se aretacije kljub temu še vedno nadaljujejo. Mislimo, da je bilo ne samo javnosti, ampak tudi komunistih nim delavcem tajno, da prejemajo ko» munistični voditelji Iz osrednje blagajne «Rdeče pomoči* stotisoče Din, medtem, ko so dobivale »navadne* komunistične žrtve iz de'avskih vrst samo par bera» ško majhnih vsotic. Po svetu — Nenadna smrt senatorja Mac Cormi-cka. V starosti 58. let je v gredo v N>w-Yorku nenadoma umrl znani ameriški senator Mac Cormick, sin svojefasnega ameriškega poslanika na Dunaju. Mao Cormick Je bil po pok f i ca novinar, posvetil pa se je že zgodaj politiki in se pridružil republikancem. Ko je Roosevelt leta 1912. razcepil stranko, 6e je Mac Cormick pridružil njegovi skupni. Po vojni se je posvetil zlasti evropskim vprašanjem in v ta namen večkrat potoval po zapadni in srednji F.vropi. Bil j« odločen nasprotnik Zveze narodov ia zagovarja! samoameriSko f>oIitiko Zedi-nienih držav. V ameriški javnosti je veljal kot pri:atelj Nemčije in nasprotnik Francije, od katere je v svojih govor h v senatu ponovno zahteva!, caj plača Ameriki svoje dolgove. — Pohuna v Kurdistanu. V angorskem parlamentn je poročal ministrski predsednik Feti beg o uporu Kurdov. Prečital ie tudi proklamacijo, ki so jo izdali uporniki in ki zahteva med drugim obnovitev kalifata ter odstavitev sedanje turške vlade, ki !e baje v očeh vseh pravovernih muslimanov brezbožna. Feti beg je izrazil upanje, da ho upor kmalu zadušen. Po najnovejših vesteh pa se upor vedno bolj Siri in obsega že ves Kurdi-stan. Upornikom »e je pridružil tudi veo-ji del žandarmerije. — Izgon veleposestnikov iz Bete Rusije. Beloruski centralni izvrSevalni odbor je potrdil odlok, s katerim 6e ukazuje vsem bivSim veleposestnikom, ki so obdelovali 6vo\e prejSn e posestvo ali stanujejo v istih hiSah kakor pred rev.v lucijo. da najkasneje do t. janunra IT-JS zapuste svoja dosedanja bivališča. Bivii veleposestniki bodo izgnani posebno iz ohmejnih pasov. Ako so tudi med revolucijo obdelovali svo'e posestvo, še jim dodeli sedaj nova povrSina za kolonizacijo dolofenesra. ozemlja. Vsi ostali pa bodo na podlagi dekreta kratkomalo izgnani. —Pred velikimi stavkami v Berlina? Berlinski »Vonv-Srts. poroča, da so strojniki in kurači berlinskih veleobratov kovinske industrije sklenili radi mezdnih dferenc stopiti v stavko. V A F. H v Tlen-n:ersdorfu pri Berlinu stavka že preko 1000 delavcev. »VorwSrts» naglasa, da ce nahaja Berlin na predvečeru velikega stavko?ne?a gibanja. — Tudi Stresemnnn zapleten v finančno korupcijo. Škandalna afera v Nemčiji zavzema vedno večre dimenzije. Socialistični poslanci očitajo v «Vorw9rtsu» državnemu kancclarjn Stresemannu, da j« svoičas ponovno iskal privatne poslovna zveze s sovietsko vlado ip da. je poslal Krasinn več svojih zastopnikov. Krasin pa je baje ponndh« odklonil. Ptresemann ta oCitanta odločno zavrača in napoveduje, da bo vložil radi njih tožbo. — Tretja stranka v AmerTkl? Kakor angleška, pozni tudi ame.iška politična ■»godnvina v glavnem satro dve politični stranki. V Angliii so prekinili to tradi-^»o laburisti, ki so 3e povzpeli sedaj nad historično lilieralno stranko. Ako se tir©. «niči n;ihova napoved o uničenju liberalne stranke, se ho Anglija potem zopet vrnila k sitemn dveh strank. Ra .-no te dni pa poročajo iz Amerike, da snujejo tam krogi, zlasti delavski, ki so pri lan-b'okaški listi istočasno namigujejo s — "kih Predsedniških volitvah postavi!! kandidaturo Lafol^ftea, politično sfran- ahstinenco. Dober je pa v toliko, ker ga skupščinski poslovnik takorekoč res pri« naša na repu. -j- Kislo grozdje. Ker je min. pred« sečnik Pašič že pred 14 dnevi izjavil, da se nikakor ne namerava pogajati a opo« zicionalnim blokom radi sestave kon« centraciiske vlade in da o kaki koaliciji s klerikalci sploh ne more biti govora, je opoziciona'ni blok na svoji konferen ci v Beogradu sk'enil, da se ne pogaja z radikala. Voditelji opozicionalnega bloka so se namreč sporazumeli, da iim prva brca popolnoma zadostuje. Obe« nem so prišli tudi do prepričanja, da Je vse pisanje opoziciona'nega tiska zadn;e 14 dni o razdoru v Narodnem bloku bl» k) popolnoma brez vsake podlage. Kaj ie rekla lisica, ko ji je bilo grozdje pre« visoko? -f- »Rdeča pomoč*. V Beogradu so za« sledili tajno komunistično organizacijo pod imenom »Rdeča pomoč*, ki je z ko« munističnim denarjem iz inozemstva, na« kazova'a ogromne vsote posameznim ko« munističnim voditeljem bodisi v svrhe komunistične propagande, bodisi kot od« škodnino za kazenske posledice, ki so jih zadele vsled njihovega poetičnega rovarjenia. O tem je »Jutro* že poro« čalo podrohnejSe. Posamezni komunistič« ni voditelji so prejeli iz fonda »Rdeče Domočt* po 100.000, 50.000 ln 10.000 Din. ko, ki naj bi takratno volilno koalicijo •fnvla v trdno politično organizacijo^. Težkoče so zelo velike, a Inicijatori ne popuste. Ako njihova namera nsps. bo dobila tndi Amerika vsaj začasno tri po. litične Btranke. — Madžarska votlina reforma. Madžar* «ka vlada > objarila zakonski načrt o novr-m volilnem redu. ki to te dni predložen državnemu zboru. Volilna pravica le po imenu sploSna. vendar pa na vs« moroče načine omejena. Vezana Je na stamst 24 let. na najmanj desetletno madžarsko driavlja «tvo. dveletno bivanje v občini 1» na absr'viranie vsa i štirih razredov osnovne Sol«. ?.en*ke Imajo volilno pravica, ako so dipolnile SO. leto in dovrSile razredov osnovne šol«. \bsolrent> visok'h šol imajo volilno p nt vico brez ozira na spol in starost. Predlagana je voiilna dolioost. Volitev jo w splošnem Tivna. le v Budimpešti in dru-Tih večjih mestih ter industrijsk h centrih je ?la»ovanje tajno. Izvoljeni poslsn-<*i bodo morali prisoči madžarski državi in mad*arski nstari, sicer izgube mandat. Noben poslanec n« sme poročati o "vojem delu inozemskim osebam, institn-ciiatn ati »blastvom. sicer tudi izsrihl mannat. Ta določba 'e v prvi vrsti naperjena proti komunistom in proti even-tnelnim poslancem narodnih manjšin. Poslanska funkcija trais net let Dr. Anton Medved f Maribor, 26. februarja. Za širše kroge povsem nepričakova-eo so je danes zjutraj raznesla po Mariboru vest, da jc preminul gimnazijski profesor veronauka, dr. Anton Medved. Pred približno štirinajstimi dr.evi je zbolel na influenci. Ker pa je preveč zaupal v svojo krepko konsti-tncijo, si je nakopal plju&nico, kateri jo podlegel. Z dr. Medvedom nas je zapustila tnarkantna mariborska osebnost. Rojen dne 6. decembra 1862 v Rajhen-brtrgu, je odlično dovršil šole in je bil It ta 1S92. promoviran ua dunajski tinvorzi za, doktorja bogoslovja, v Rimu pa za doktorja filozofije. Kot mlad mož in zaveden Slovenec je prišel za kateheta na mariborsko gimnazijo, kjer je vzgojil štiri generacije ii&še inteligence. Vsak, kdor je ar. A. Medveda poznal, je moral občudovati njegovo obsežno znanje in čudovit spomin. V nižji gimnaziji je bil ljubljenec svojih dijakov, v višjih razredih !>a je neredko prišlo med njim kot ka-tehetom in mladimi »brezvercih, kakršni postanejo vsi ptlošclei, do konfliktov, ki pa radi njegove uvidevnosti dijakom niso škodovali. Dr. Medved je bil od svoje mladosti delaven na literarnem polju. Kot sijajen pridigar ia govornik je posvečal posebno skrb cerkvenemu govorništvu, pšral pa je tudi o drugih strokovnih zadevah v bogoslovnih listih. Radi svojega liberalnega in narodnega mišljenja je zadel na odpor dr. Mahničs-vega »Rimskega Katolika*. Značilno za dr. Medvedov značaj je, da je v času po;x)ine ločitve duhov v naši politiki in v naših društvih ostal zvest mariborski »Slovanski čitalnici* ter se pustil izvoliti celo za predsednika, ka kor je tudi ostal član načelstva «Po gojilnice* v Narodnem domu, ko so njegovi duhovni sobratje ustanovili konkurenčni denarni zavod. Bil je tudi prijatelj ^Ljudske univerze*, v kateri je še lansko leto pred natlačeno polno dvorano predaval o svojem ljubljenem predmetu, zgodovini mariborskega mesta. širši slovenski javnosti je bil dokfcor Medved znan po svojih življenjepisih :n člankih o umetnosti, na primer v starejših letnikih «Dosa iu Sveta*, nje govo obsežno spominsko knjisro «An-ton Martin Slomšek* pa je izdala Mohorjeva družba leta 1900. Za višjo gimnazijo je napisal učno knjigo c Zgodovina katoliške cerkve*, ki je po. prevratu izšla v novi izdaji, v kateri upošteva v nolni meri nove razmere. J ki so bile na odprtem morju, so morale j nemudoma odpluti v prvo najbližje pri-■ stanišče, sicer jim je grozil siguren pogin. Parobrodl so se morali takisto vsidrati na varnem, ker je pretila opasr.cs:, da jih sicer vihar na odprtem morju razbije na drobne koščke. Na večer tretjega dne se jo nevihta Izdivjala. Takega grmenja in bliskanja n! bilo že dolgo le: videti in slišati. Ceio noč je deževalo — r,asiedn.es?. dne z;n-traj pa je zasijalo toplo južno solnce na vedrem nebu. Priroda je bila kakor prerojena. Morje je napravilo za časa tridnevne nevihte velikansko škodo. Bolj nego druga obala so poškodovane naprave na naših kvarnerskih otokih. Na Krku je burja odtrgala celo vrsto pristaniških naprav. Po več sto kilogramov težki kamni so se zrušili v morje in valovi so na več mestih zanesli na obalo za cele vagone morske trave in alg, s katerimi sedaj Krčani pridno gnojijo svoja zemljišča. Tridnevna nevihta na Jadranu Poročali smo že o silni nevihti, ki je divjala sredi meseca februarja na Jadranu. Sedaj prihaja dodatno poročilo z otoka Krka, ki pravi, da je preživela naša jadranska obala dne 14, 15. in 16. t. m. redko in nenavadno neurje. Nastopilo je nepričakovano južne vreme, kakoršnega ne pomnijo nit: stari prebivalci našeg? Primorja. Tri dni in tri noči je tulil sira-•en vihar, ki je razburkal morje naravnost do dna. Ponoči se ni čulo nič dru-zega kakor zavijanje burje in butanje valov ob obalo. Vihar je dosegel višek v pondeljek, dne 16. februarja. Morje je tega dne tako naraslo. da je s svojimi valovi kar zalivalo nabrežne naselbine. Valovi so bili divji. Nosili so s seboj ladje, vesla, les, sploh vse, kar so dobili v svojo oblast. Ladje, Pred usmrtitvijo Čaruge in Prpiča »velikega" ! Zadnji trenotki obeh zločincev. — Slovo ' Čaruge od svojcev. — Krvnik že v Osi-L jeku. — Danes se izvrši usmrtitev. Po več kakor osmih mesecih, odkar je bila Jovo Carugi in njegovim tovarišem razglašena smrtna obsodba, oziroma večletna težka ječa, je dobilo osješko sodišče v sredo sklep stola sedmorice v Zagrebu, ki je kot vrhovno kasači sko sodišče potrdilo smrtno obsodbo Jove Sta-nisavljeviča Čaruge in Pavla Prpiča »Ve- Nlsem zgubil sicer še vse nade, pripravljen pa sem tudi na najhujše. Kakor vidiš, je moja usoda jako težka. Hajduka nikdo ne potrebuje in o~ brez ljudske ljubavi noie in tudi nc - more živeti v praznem življenju. Draga .in lepa moja sestra, ne morem razumeti, morda m: boš to še sama pojasnila, .zakaj si v pismu z dne 6. januarja prekinila vsako Afera s ponarejenimi čeki Vsa znamenja kažejo, da je pričakovati v aferi s ponarejenimi čeki, o kateri smo poročali že včeraj, novih senzacionalnih razkritij. Glavna akterja dobro organizirane družbe, Grahovič in Moretii-Pelegrinetti, sta že pod ključem in se nahajata v zagrebških zaporih. Zasliševanje Moretti-Pelegrinetiija je dognalo, da so razpečevalci ponarejenih čekov razvijali svoje delovanje deloma v Zasrebu, ne zgane. Trdovratno ae drže in tudi če z loparjem udrihal po njih. Pošten človek se vpraša: Kaj sa zlodja jih dr. ži tako nazaj? Po vseh časopisu c povet* jeno zaupf.au javnosti, da takoj odlo« ži mesto, čin vidi, da nr.u je z delom bodisi radi denarja a'i lenobe nemogo" čs več naprej. Tako je in t.ko bi bilo zvezo z menoj. Ne moren: povedati te- i deloma na Rek!, deloma pa v Trsiu. Mo-j pošteno! Prosili in beračili smo dovolj. ga, kar bi pravzaprav hotel, prosim te pa oproščenja, da se še enkrat obračam nate. Pozdrav tebi in vsem rojakom, ako ne smatrate tega že proti svoji časti. Ustmeno slovo je že tako prekasno. Mnogo pozdravov od tvojega brata Jove!* Kakor razvidno, se Caruga v tem pismu bridko pritožuje, da ga je njegova rodbina že popolnoma zatajila. Sluti bližajoči se konec svojega živlienja in jemlje slovo od rodbine, vendar pa še vedno naglaša, da je bil samo hajduk. Sploh se je Caruga zadnje čase silno razburil, ako mu je kdo očital, da je razbojnik. Razbojnika je imenoval samo Prpiča Velikega, dočim je o sebi vedno trdil, da je samo hajduk, in zahteval zato, da se temu primerno tudi z njim postopa. Ker je bil zaprt v samotni celici, je poskušal vse, da si prežene težke misli. Pred kratkim je prosil svojega zagovornika dr. Bujber-ja, naj mu prinese kako knjigo, da bo mogel fantazirati. Dr. Bujher mu je v resnici prinesel znano knjigo »Tisoč ln ena noč». ki ;o ie potem Caruga marljivo retti ie tudi priznal, da ;e razpečaval po- Naše potrpežljivosti pa je enkrat ko« narejene čeke potom Grahariča, ki je bil nec. Poživljamo javno vse one činitelje baje v zvezi z nekim borznim senzalom ki predstavljajo cestni odbor, da pover. v 7agrebu. Po vnovčenju falzificiranih i iena jim mesta takoj odlože. Ce pa te« čekov so si pajdaši razdelili denar v Gra- ga nočejo storiti, prosimo vlado, da po« haričevem stanovaniu. Sumi se, da je v zvezi s to afero tudi izmena falzificiranih dolarskih čekov, ki stavi gerentstvo. KOSTANJEVICA. Na pustno nede« ljo je prinesel ^Slovenec* med dopisi so bili pred enim mesecem unovčeni pri j članek, v katerem me neimenovani član« Osješki domovinski banki in pri neki ban- kar osebno poživlja, naj prekličem iz« ki v Vinkovcih. Takrat je prišel v navedeno banko okoli .14—35 let star nepoznan človek in se legitimiral kot Mate Karan Iz Ledenice. Banke so sprejele nje- javo, ki sem jo da! kot član snujoče meščanske strelske garde za mesto in okolico uradno na zapisnik, sicer me smatra za obrekovalca in denuncijanta. gove čeke, čeprav so bile na njih vsote Stara prislovica se glasi: »Kadar se psu perforirane, kakor je to običajno na ame- i na rep stopi, zacvili., in zacvilil je tudi riških čekih. Ker se pri nekaterih manjših ' eden, katerega tem potom javno pozi« ameriških bankah Izda ajo čeki na mani- j vam, da se javi s polnim imenom, d« š» vsote z izpisanimi besedami, se urad- mu morem podati ne samo jaz, ampak nlkom imenovanih bank čeki niso zdeli tudi ostalih 43 članov, ki so sopodpisa« n'č sumljivi. Ko pa se je pozneje dognalo, da so bili čeki falzlficirani. in so odredile policijske oblasti preiskavo, se je kmalu izkazalo, da Mate Karana v njegovem do- li peticijo na kabinetno pisarno Njeg. Vel. primemo zadoščenje in doprinesti dokaze o istinitosti naših trditev. Ta moj poziv ,na i se pa ne smatra kot neka« ko izmikanje, ker mi ne ljubimo boja. čital in izjavil zagovorniku, da je jako zdevnem rojstnem kraju sploh nikdo ne pri katerem se napada izza plank »Slo. lepa. Tako si ie s to knjigo preganjal misli na strahovito realnost. Zagovornik dr. Bujher je v sredo izvršil zadnji poskus, da reši Carugo. Poslal likega., dočim sta bila istotako v smrt jc kralju brzojavko, v kateri je prosil za na vešalih obsojena Nikola Mihaljevič in pomilostitev, vendar pa še ni prišel od-Ivan Selthofer pomiloščena na 20 let težke g0V0r. pozna. Ni torej Izključeno, da ]e tudi to venca*, ampak pošten in odkrit boj. Ne sleparijo izvršil eden izmed članov sedaj dan z imenom potuhnjeni dopisun, si. aretirane družbe Moretti-Perusl-Graharič ccr Te imenujem še drugače in to ob ki je bila stalno v zvezi s tržaškimi po- prvi priliki, ki se bo nudila. Ne boj se! narejcvalci čekov. V Trstu se vrši zato Če imaš korajžo osebno napadati, imej preiskava predvsem v tej smeri in ni Iz- j tudi korajžo javno nastopiti. — Miro« ječe. Vest o bližajoči se usmrtitvi glaso-vitega slavonskega razbojnika in njegovega glavnega pajdaša Prpiča se je bliskoma razširila po Osjiku, kjer je bil v sredo ravno semanji dan. V trenotku se je zbralo pred poslopjem sodnega stola veliko število l.udstva, ki si je hotelo preskrbeti vstopnice, da usmrtitvi, ki se izvrši danes ob 7. zjutraj na dvorišču sodnega poslopja. Krvnik Florijan Mausner je že prišel z dvema svojima pomočnikoma iz Sarajeva v Osi-jek in se zgasil pri predsedniku sod. senata, sodnemu svetniku Popoviču. Na sodišču so se izvršile tekom včerajšnjega dne zadnje priprave za usmrtitev obeh razbojnikov. Straže v poslopju so bile ojačene z žandarmerijo. Caruga je do zadnjega trenutka upal da bo morda le še pomiloščen, vendar pa se je pripravil tudi za najslabši slučaj. V zadnjem času je jako oslabel. Čutil se je holeh-nega in fizično in duševno močno potrtega. Z nikomur se ni razgovarjal, ako pa ga je kdo slučajno nagovoril, mu sploh ni dal odgovora, ali pa je napelial raz- Dočim je bil vodia razbojniške tolpe Caruga zadnje čase popolnoma potrt, pa je bil njegov pajdaš Prpič Veliki še vedno zelo dobre volje Sploh se je pokazal Prpič tudi med razpravo mnogo bolj junaka, kakor pa Caruga. Med razpravo je pri neki priliki Carugi mirno zabrusil v kl učeno, da pridejo prihodnje dni na dan nove senzacije. Dopisi ST. VID PRI GROBELNEM. V nc« . _____ ......... ........deljo dne 1. marca se uprizori pri nas prisostvuj-ejo 0braz: »Cemu se Izgovarjaš Jovo. saj boš Meškova žaloigra »Pri Hrastovih.. Do« zadrgnjen skupno z menoj! Priznaj zato biček gre v prid šo'ske mladine, raje mirno, kako je bilo!. Prpič je zad-1 VRHNIKA. V nedeljo dne 1. mar« nje tedne prav veselo prepeval v svoji ca priredi Sokol na Vrhniki telovadno samotni celici. Bil je trdno prepričan, ds j akademijo z dobro izbranim sporedom, za njega ni rešitve in zato se je popol- j Med drugim je na programu tudi solo« noma udal v svojo usodo I petje naše neumorne in požrtvovalne V veliki dvorani sodnega stola je bila sestre Jelice Vukove. Priprave in vest« včeraj ob 10. dopoldne prečitana Carugi no vežbanje vseh oddelkov nam jamči, in Prpiču »Velikemu, potrditev smrtne da bo prireditev brezhibna. Zatorej ne obsodbe. Oba razbojnika ie pripeljalo v. zamudite redke prilike in pokažite s sodno dvorano šest orožnikov. Imela sta svojim posetom, da s» zanimate za de« na sebi okove, v katerih sta b'la že od lovanje našega Sokola. Prihodnjo -,obo» božiča leta 1923, odkar sta bili aretirana, to se pa vrši v sokolski dvorani 2 r-d= Točno ob 10. dopoldne je stopil v dvo- no predavanje o Soko'stvu: tRazvoj rano senatni predsednik Popovič s sod- češkega Sokolstva.. Predava brat Ko« nlki M:loševiči.m, Dobrillčem in Sevni- ] šmerl. Predavanja, ki se bodo v-šila kom. V dvorani je bilo poleg novinarjev ; vsako soboto od prihodnje naprej, so polno občinstva, posebno mnogo dam.' za članstvo obvezna, vabljeni so pa tu« govor na kako drugo stvar. Tudi s svojo! predsednik p0p0vlč je še enkrat prečital di dnici prijatelji Sokolstva. rodbino v zadn em času ni imel več stikov. Pred kratkim je izostala tudi njegova teta Krista, ki ga je poprej češče posečala. Zadnje tedne je poslal več pisem svojemu očetu, toda ta ne samo da mu ni odgovarjal, ampak mu je pričel pisma celo vračati, ne da bi jih prečital. Iz pisem, ki jih je Caruga poslal Iz ječe, je razvidno, da ga je to silno bolelo in da je mnogo trpel, ker ga je rodbina popolnoma zapustila. Med drugim je odposlal svoji sestri pismo sledeče vsebine: »Draga sestra! Izredno me veseli, da se me še vedno spominjaš, kajti vsi drugi, razven tete Kriste in Draginje, so me že davno pozabili in me popolnoma zapustili. Čeprav je moje življenje radi zavlačevanja končne odločitve polno težkega trpljenja, vendar mi je v veliko uteho, da bo mojega trpljen a kmalu konec. zločincema smrtno obsodbo. Citanje ie trajalo skoro celo uro in je vladala ves čas grobna tišina.. Caruga se je le težko preobvladoval, Prpič pa se je hladnokrv- no smejal Ko je pred«edn k sporočil, da jeta iz kmečkega življenja. Glavna ose« RADOVLJICA. Sokolsko gledališče uprizori v nedelj) dne I. marca ob pol 4. uri popoldne ljudsko igro s petjem plesom »Brat Martin*. Snov je za« ELITNI KINO MATICA Danes v petek, 27. fehruar a se vrši vsled koncerta samo ena predstava in sicer oh 3. uri LYA MARA samo še jutri v soboto 28. februarja Prednaznanilo: NARV PICKFORD sta Mihaljevič in Sclthotcr pomiloščena na 20 let težke ječe, se je obrnil k Carugi (n Prpiču in ju nagovoril z besedami: »No, Jovo Caruga in Pavle Prpič »Veliki.! Jutri ob 7. zjutraj se izvrši smrtna obsodba, ali imata kaj pripomniti? Ali imata kako željo?. Prpič se je smejal, Caruga pa je mrko odgovoril: »Ničesar j gospudine predsedniče! Prosim obesite me takoj! Ce hočete, kar tu v dvorani!. Ko je sodni zdravnik oba zločinca pregledal in ju preglasil kot zdrava, so straž nlki Carugo in Prpiča odvedli zopet v samotne celice. Prpič je pri izstopu iz dvorane mirno prižgal snvKJko in šel krepk'h korakov naprej. Obema so odvzeli verige, ki sta jih imela na rokah in nogah. Okrog Čaruge in Prpiča se je na ba v igri je redovnik, brat Martin, ki zbira milodare za reveže, izravnava za« konske prepire, zdravi ljudi in živino. Za zabavo skrbita podjarmljeni krojač Črviček in njegova huda žena Urša. 422 ZAGORJE OB SAVL Kakor čujemo dobimo v zagorsko doino v najkrajšem času avto za prevažanje potnikov od postaje do Toplic. Kakor smo veseli te« ga koraka pa moramo vendar že vna« prej pripomniti, da je avtovožnja po taki cesti, kakor je v Zagorju, popol« noma izključena. Kdor pozna naše ce« ste. bo takoj uvidel. da bo cesta, ki že sedaj ni več za promet, v najkrajšem času, če bo avto stalno vozil po njej, takšna, da ne ho le nemogoča vožnja težkih vozov, ampak bodo tudi pešci v slav fianzlovsky, kr. šumar. VOJNIK. Narodna čitalnica priredi v nedeljo dne 1. marca v posojilnični dvorani burko s petjem in godbo »Moč uniforme*. Začetek ob 15. uri. K obil« ni udeležbi vabi odbor. ROGAŠKA SLATINA. Volitve v Ro* gaškl Slatini so dokaj dobro izpadle — za nas, bilo pa bi lahko šc veliko bolje. Imamo radnika tu, ki žc dolgo ne spa« da na to mesto. Prišel je sem kot Orel, tu je postal demokrat, volil radikalno, se pajdašil v nemški družbi, kjer so le« ti plačevali, bil navidezno za Narodni blok, volil pa je klerikalno. Mi smo ga spozna'i. V sezoni hodi ta čudak s sokol skim znakom po promenadi — med tri« mesečno klerikalno vlado, mu je s prs izginil — n« spomlad, ko pridejo pravo« slavni svečeniki semkaj, bo zopet So« kol. Ali je to dopustno? Kako vara ta človek javno mnenje, kako grdo naše brate S.-be! Molčali smo dolgo, sedaj pa traja že predolgo. Sokol napravi red! Večer za večerom popiva v družbi na« sprotnikov — psevdo » Nemcev. Mož je kakor se vidi zelo mnogovrsten tudi v politiki. Kdo bi se bil od knapa to mislil? Kako da tega nobeden njego« vih ne vidi — in vendar vedo vsi — saj se za vse zanimajo, višji in nižji? Ka« kor je v obnašanju vobče, tako je tudi v značaju svest svojemu prejšnjemu po« klicu. Manire niso povsod enake. — Ta--ki ljudje se čudijo, kako je mogoče ve« deti, kaj so volili, četudi so po škrinji« cah tako razbijali, da so jih skoro pre« vrgli. Poznamo jih kakor tudi njih me« todc. Nadaljevanje o različnih značajne« žih v raznih panogah sledi. — t. hodniku zbralo mnogo novinarjev, ki so ' nevarnosti, da v blatu ne utonijo. Več spraševali zlasti Carugo. ali ima še kaj povedati. Toda ta je odklonil vsak odgovor. Danes ob 7. zjutraj bosta Jovo Caruga in Pavle Prpič »Veliki, obešena. posestnikov je zaprosilo, da se avto ne stavi v promet prej, dokler se ceste te« meljito ne popravijo, ker bodo sicer ob« tičala vsa vozila v blatu. Čudno, kje ti« či ta škrat, ki sc na to ike pritožbe in javnega zabavljanja čez siabe ceste niti Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru I Pride I Pride! Pride! Salambo v Elitni Kino Matta. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek, 27.: »Pepeiuhs. E. Sobota, 25.: *Vdov3 Rošlinka.. Izv. Nedelia. 1. ob 15.: »Pepeluh*. Mladinska predstava. Izv. Ob 20.: »Veronika De-seniška*. Izv. Ljubljanska opera. Petek, 27.: »I op»dska sjroticai.. Vojaška predstava. Izv. Sobota. 28.: »Smrtna tarantela in karakteristični plesi.. B. Nedelja, 1.: ob 15.: »Mignon.. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Šentjakobski gledališki oder. Nedelja, 1.: »Ljubezen in ljubosumnosti. Mariborsko gledališče- Petek, 27.: »Vdova Rošlinka.. B. Kuponi. Sobota, 28.: »Ksenija, in »Cavalleria ru-sticana. E. Kuponi. Gostovanje tenorista g. Cammarotte. , Nedelja, 1. ob 16.: »Ksenija* in ^Cavallc-ria rusticana*. Kuponi. Gostuje tenorist Kamerot. Ob pol 30.: »Moloh*. C. Celjsko gledališče. Nedelja, 1.: »Veronika Dcseniška*. Začetek ob 16. uri. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo so v Narodnem gledališču v Ljubljani tri predstave. V operi se poje popoldne ob 4. priljubljena opera cMig-aon> z gospo Thierryjevo v naslovni vlogi. Filino poje ■ gdč. Frisekova, Lotarija pa g. Betetto. Opera se poje kot ljudska predstava pri znižanih cenah in konča ob pol 7. zvečer. — V drami se uprizori popoldne ob treh dr. Lahova mladinska igra «rPepeluh>, zvečer ob 8. pa zopet Župančičeva v Ljubljani Marijonetno gledališče tAtena* (v Mladiki) igra v nedeljo dne 1. marca Bendorfovo pravljično igro v treh dejanjih cZakleti kalit>, pred to predstavo pa izvirno slovensko lutkovno burko v enem dejanju ^Razbojnik Moroz>, katero je spisal pesnik Miran Jarc. — Pričetek predstave je ob 3. popoldne in ob 6. zvečer. predprodaja vstopnic se pa vrši že od 10. do 12. dopoldne. Za prihodnje nedelje se pripravljajo igre: Obuti maček. Čarobne gosli in Doktor Faust. Spored nocojšnjega koncerta francoskega pianista Marcela Ciampi ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani obsega sledeče skladbe: Schumann: Fantazija op. 17; Ravel: Alborada, Faure: Bcrkarola. I)e-bussv: Veseli otok; Franck: Preludij, koral in fuga; Chopin: balada, mazurka in , poslednji valček; Liszt: Legenda sv. Frančiška Pavlanskega. Koncert bo za naše mesto muzikalni dogodek prve vrste in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni ter na večer koncerta pri koncertni blagajni. 414 Janačkova vjenata: v Zagrebu. V soboto, dne 28. februarja bodo peli prvič letos v Zagrebu Janačkovo ia Boitova opera . Kakor znano, je med drugim Wagnerjevega žel Toscanini baš z lani v Mi- ler Baranovičev balet . Iz Sarajeva odide zagrebška opera v Split lanu velikanske uspehe. Alois Mršiik t- V Brnu je umrl zna- ler morda tudi v Dubrovnik in Sibenik.' ni češki pisatelj Alois Mrštik, ki je svoja — Poleg zagrebške opere namerava ob-1 literarna dela objavljal po večini skup-iskati Bosno ludi ansambel Narodnega i no s svojim mlajšim bratom Vilemom gledališča v Beogradu. S kakšnim sporedom nastopijo v Sarajevu Beograjčani. Se ni znano. Shakospearjev <0thello> v Beograda. V sredo dne 25. t m. so igrali v Beogradu Shakespearjevo tragedijo , v kateri je nastopil kot beneški zamorec Othello D. Milutinovič, v partiji Desdemo-ne pa ga. Taborska. Nova komedija češkega pisatelja Lau-gerja. Frančišek Langer. avtor znane vKainele skozi tiho šivanke> je napisal Mrštikom. Najbolj znana je skupna drama obeh bratov . Lepe stvari je napisal Alois Mrštik tudi iz življenja našega naroda v Dalmaciji. Pokojni pisatelj je dosegel starost 64 let. Z njim je izgubila češka literatura odličnega ia plodovi-tega ustvarjalca. Slikar Edgar Ma>er umri. V sobote je umrl v Innsbrucku znani 6likar prof Edgar Majer, ki je bil rojen leta 1853 v Innsbrucku. Študiral je na umetnostni akademiji v Dttsseldorfu. se izpopolnil » novo dramo z naslovom . Pre- NVeimaru, Monakovem, Benetkah in Ri-mijera tega dela bo dne 26. februarja na mu in se potem naselil v Berlinu. Izmec vvnohradskem gledališču v Pragi. I Djegovih številnih del so najbolj znar.i BoUot «Neron> na Dunaju. Ravnatelj I cVila d' Este>, ^Nastajajoči vihar pri He dunajske Državne opere Schalk se mudi bu>, vSchvrarzensteinsko jezero*, , kjer so na vpogled (udi dokazila o resničnosti gori navedenih podatkov. * Traeedija mlade Slovenke v Ameriki. Kakor smo svojedobno poročali, je lansko leto pohotnež Peter Vengolini v naselbini Gary v Zedinjenib državah zlorabil mlado slovensko dekle Anico TomažiČ, jo potem umoril in v gozdu zakopal. Po dol-gotrajnem izsledovanju je Vengolini prišel pravici v roke. Bil je na smrt obsojen in početkom tekočega meseca na vi pri treh hidrantih, v vrednosti do 500 Din in se s plenom nemoteno od« strani!. •To je nesramnost«, je kričal An« ton Skole, doma iz Maribora a'i okolice v noči na četrtek, ko so ga prijeli de« tektivi v nekem hotelu radi sp'ošnega suma in ga odvedli na policijo. Tamkaj se ie doznalo, da je aretovanec nevaren individij, ki je bil že ponovno kazno« van in tudi izgnan iz države. Mož je namreč prevejan goliuf in hud hazar« dist, ki ima na vesti že nebroj žrtev. u— Beraška nadlega. Zadnje čase se je pojavilo v mestu zopet več delomrž« nih individujev, ki beračijo po hišah in na ulici. Policija ima s temi elementi ved« no dovolj posla, ker so med njimi tudi tatinski tipi. Posebno nevarna sta bila včeraj aretirana brata Galjota, ki sta nadlegovala stranke tudi po stanovaniih obenem sta pa med prosjačenjem pazila, mrtev. Vsled naporne službe v vojni je da sta vtakni,a *no a!> drugo stvar v žep, ki je nista izprosila, u— Vsakdanja tatvina. Zasebnici Fa« slučaji: Fini Andrioli, bivša uradnica, j dobitni krogi, ki imajo v odboru Lige svo 82 let, — Emil Bcrgant, čevljarjev sin, j jega zastopnika. Vabljen je vsak S ovan, 10 me - ev. — Martin Petan, posestnik« bil dr. Vias zelo nervozen in je brej dvoma ob močnem živčnem napadu izvršil samomor. * Svatnvgka drnfba aretirana. — Cigan Sandor Nikolič v Djakovu je želel oženili svojega vnuka Sandor ja. Deček je star šele 12 let lap obiskuje 2, razred osnovne šole. Od cioana Ju' ma je za 1750 dinar-I jev kupil 13 letno siroto Mando Filipovič uredništvu bi rad napravil priobči v smislu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek: Ni res, da sem prišel na licej po klerikalni protek- čila njihova najstarejša hčerka Minka z. ciji, res pa je, da sem prišel tja na pro- šnjo g. ravnatelja Juga. Ni res. da sem prišel na ta napredni zavod potem, ko so bili z" Čet kom šolskega leta 1924.-25. od občinskega sveta odslovljeni Štirje napredni suplenti. res pa je, da 9em pršel na zavod že začetkom Šolskega leta 1923,-24., ko niso bili odslovljeni štirje napredni suplenti. Ni res, da sem krepko sodeloval pri organizaciji šolskega Strajka v St. Vidu nad Ljubljano, res pa je, da pri nJem nisem sodeloval. Z odličnim »potovanjem dr. Tone Bajee. — V 81. Vidu nad Linbljano, 24. februarja 1925. • Trikratni radičevee ia 80 Din. Včeraj se Je pred zagrebškim sodiščem vršila interesantna razprava proti nekemu Jo-so sodelovale v bojih za osvobojenje in sipu Antoliču, knjigoveškemu pomočniku, njedinjenje. bodo izročene Narodnemu ki je dne 8. februarja kar trikrat na raz-muzeju v Beogradu, da jih shrani za po-1 nih zagrebških voliščih glasoval za radl-tomstvo kot 6pomin na žrtve za ustvari- j ievsko (odnosno dr. Trumblčevo) skrinjl-tev naše njedinjene domovine. Svečanost!, co. Ko je opravil prvo glasovanje, sta ga bodo prisostvovali zastopniki vlade in na "'icl nagovorila dva elegantna gospo- g. Rajkom Kos. Narodnim rodbinam iskreno čestitamo! 0 Himen. Poročil ee je gospod Radko Jurhar, bančni uradnik, z gospodično Re-ziko Djnrkovič, hčerko veleposestnika iz Rume v Sremu. Čestitamo! " Smrtna kosa. V Oločah pri Podnarto je umrla dne 25. t. m. gospa Jera Glo-bočnik, znana pod imenom Kocijanka. Pokojnica je bila splošno znana na Gorenjskem. Vozila je ljudi na Brezje, Begunje in Bled. * Svečana izročitev bojnih »astav Na-rodnemo mnzejn. Maja ali junija meseca se bo vršila v Beogradu nenavadna slav-nost. Vse bojne zastave naše vojske, ki skupščine, oficirski zbor, vsi vojniki, odlikovani s Karagjorgjevo zvezdo, kakor tudi odposlanci raznih korporaeij. • Za kadilce. V kratkem pridejo v promet najfinejše cigarete . Izdane bodo v lepih škatlah in se bo n lipova kvaliteta znatno razlikovala od dreeda- da, naj za 80 Din gre Se enkrat glasoval Seveda, na drugo volišče in pod drugim imenom. Ko je to šlo po sreči, je Sel še na tretje volišče, kjer pa je predsednik zahteval legitimacijo. In Antollč jo radi volilne sleparije bil odveden v zapor. So-. dišče je obtoženca po čl. 118. volilnega za-njib najboljših cigaret, ker bo v njih po- kona izročilo državnemu pravdniitvu In mešan naš duhan s kavalskim in smirn- ! Ra izročilo v nadaljnji preiskovalni zapor, •kim. Cena bo najbrže po dinar komad. Ta primer je le eden izmed stoterih ln * Predavanja o agrarni reformi, ki jih tisočerih, ki so jih radltovski korteši fz-fta poziv Zveze kulturnih društev sedaj vršili dne 8. februarja, plačujoč dvojno Se drugo leto vrši g. inšpektor inž. Ru- a,> trojno glasovanje po 31) Din. In ven-žič. so čisto poljudnoznanstvene splošne dar še blokaški listi kričijo o » rr itektov, sekcija Ljubljara, opozarja ve in končno načine, kako se namerava, »voje člane na VL redni občni zbor, ki oziroma more agrarna reforma pravilno se vrši v soboto, dne 28. L m. ob 15. pokončno rešiti V posebne podrobne kra- poldne v dvorani univerze v Ljubljani z Jevne razmere se predavatelj nrčeloma običajnim dnevnim redom, ne spušča, ker to ne more spadati v ■ * v vednost članom drnžtva železniških okvir takega obširnega predavanja. — Ker opekr>jencsv. zbrani, ko je policija zvedela za nameravano svatbo. Aretirala je svate ln mladi zakonski par. Politična oblast je svalovske funkcijonarje obsodila na 14 dni zapora, Juhana, ki je prodal dekletce, pa je Izročila sodišču • Nepoštena dekla. Posestnik Pavel Hajnc na Dolgi brdi pri Prevalju je vzel pred kretkim v službo 18 do 20 letno nepoznano žensko, ki ga je prišla nadlegovat za službo. Navihanka pa ga je obenem zaprosila že za 50 Din predujma, katere je po sprejetju tudi takoj dobila. Neznanka pa Je še Isto noč izginila, poprej pa Se v sobi služinčadi pokradla dekli Amaliji Vogel vso obleko, čevlje, denar ter delavsko knjižico, v skupni vrednosti par tisoč Din. Neznanka je po storjeni tatvini izginila bržkone čez mejo v Avstrijo. Tz Ljubljane u— Akad. slikar Franjo Sterle je raz« stavil v izložbi trgovine Kette na Alek« sandrovi cesti lepo s'ik0 staroste JSS, Engelberta Gangla. S ika jc izvršena v rdečeu in z ogljem, kraj pa s tempero« barvo. u— Ženski odsek Gospodarskega aa> predneg . društva sa Šentjakobski okraj priredi v soboto dne 28. t. m. ob 20. uri družabni sestanek za člane društva in odsekov v gosti ni pri g. Cešnovarju na Dolenjski cesti. Po.icijska ura podaljša« na. Vstopnine nI. 423 u— Odbor Narodne čitalnice v Sp. Si. Iki izreka tem potom najiskrenejšo za« hvalo članom »Marjsnca > kluba* pri Keršiču za na družabnem večeru zbrani prispevek v znesku 426 Din. Posnema i« te! 413 u— Ustanovni občni zbor pevskega društva «Sava» se vrši v nedeljo dne 8. marca ob 14. popoldne v salonu restav« ' novi člani (mesečna članarina 1 Din) se sprejemajo pri zborovanju, kateremu sle« di prijateljski sestanek ob sviranju češke« ga orkestra. Iz ""rbovelj t— Poprava glavne ceste. Radi temelji« te poprave glavne ceste skozi Trbovljo se vrši ves promet od Dimnikove gostil« ne po novi cesti za potokom preko mostu mimo občinske izolimice, kjer se nova cesta strne s hrastniško cesto in pride pri Tratnikovi gostilni zopet na glavno Cf sto. Ovinek, ki ga je treba pri tem napro* viti, znaša pol km. t— Občinske naklade. Veliki župan je odobri! pod U. br. 434 dne 21. januarja t. L sledeče samostojne občinske nakla« de za leto 1925. od 1. jan. — na pivo od hI 12-50 Din; na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola po 10 di« narjev; na poslajeno žganje in likerje od vsakega litra 5 Din. t— Sprememba tržnega prostora. Ker je sedanji tržni prostor last gospe Prav« dičeve, ki bo rabila ta prostor sama, so bodo vršili tržni dnevi odslej dalje na dvorišču Delavskega doma. Prvi tržni dan bo v s^edo dne 4. marca. t— Nastop »Trboveljskega Zvona«. Letos se šc ni vršl a niti ena izrazito umetniška prireditev. Govorijo, da na« stopi Se pred velikonočnimi prazniki pevsko društvo lovskc (rofeje. rgovske šole in meščanskih fol. Več,na! .ndustril roči a predsedstva, predlogi in vpraša« nja ter poročila odsekov. a— Pogreb prof. dr. Antona Medveda ho v soboto dne 28. t. m. ob 14. uri iz« pred župnišča na S'omškovem trgu. a— Četrtkova »Volksstlmme« je bila zapleniena. a— Orjuna Maribor priredi 27. In 28. februarja ter L marca znakovni dan. Ce« njeno občinstvo se naproša, da podpre kolikor mogoče nabiratelje. Nabiratelje pa prosimo, da se zglase v tajništvu Or« june, Narodni dom dne 27. februarja. gasilca. Pisali smo o nesrečni eksploziil v nekem kemi"nem laboratori u v Trstu, kjer so zadobili trije gasilci, ki so prišli podjetju na pomoč, težke telesne poškodbe. Eden izmed gasilcev je izdihnil v bolnišnic! že pred dnevi, sedaj pa poročajo, da je podlegel opeklinam še drugi gasilec, po Imenu Milavc. Pokojnik je bil jedva 28 let star in Je umrl radi za-strupljenja krvi, ki je nastopilo v zadnjih dnevih. * Smrtna kose. V Dolenji vasi Je umrl Jurij Može. Pokopali so ga v četrtek, dne 26. februarja. • Obso/cni slovenski lepaki. Knictska »Hranilnica ln posojilnica- v Matenji vasi poleg Postojne jc dala jeseni natisniti in nalepiti po okolici slovenske lepake, s katetimi !e naznanjala kmetom, da ima naprodaj več vagonov Tomaževe žlindre. Postojnski fnančn! maršal jc par lepa- a— Klerikalni defravdanti. Maribor« kov odtrgal iu ovadil zavod. Na to ovad- ska »Straža« in «>Volksstimme» nalagata demokratski stranki nekega poštnega uradnika, ki je bil aretiran radi odpira« nja prem. Mi smo o demokratski gorečnosti dotičnika zvedeli šc'e iz »Stra« bo je bil piedscdnik »Hranilnice in posojilnice. Matevž Cernač obsojen na denarno globo in sicer radi tega, ker je bil lepak na: sn;en samo v slovenskem, mesto v Italijanskem in šele potem morja racije pri Košaku. že«, ki je sama doslej poznala kot za> | v slovenskem jeziku. Tržaška .-Edinost«, grizenega demokrata le g. Nagliča. Ce k| govori 0 tem slučaju na uvodnem me-pa si »Straža« želi podobne polemike, stu dne 25. februarja, se vprašuje, kakšna smo takoj pripravljeni pisati o resnično kazen pač čaka generala di Giorgia, ki odličnem in odločnem pristašu SLS, de» Je dal natisniti pozive nabornikom samo u— Ljubijanski skavtil V nedeljo dne 1. marca predava g. dr. Pire o higijeni v fizikalni dvorani na učiteljišču. Skiop« tične s'ike! Medvedovo 6rce. 415 u— Zbirka za Jugoslovensko Matico. G. Pavel Cesnik, trgovski zastopnik v Ljubljani in g. Kovačič sta na pustno nedeljo nabirala v zaprto puščico pro 416 fravdantu z magistratne službe, ki bo v slovenščini? Ali bo tudi di Giorgio ob- V nedeljo 8. marca ima smo bili obveščeni, da se je » nekaterih društvo železniških upokojencev ob 2. po- j stovoljne prispevke za Jugoslovensko 6trani začela nečedna kampanja zoper ta poldne v Mestnem domu v Liubljani svoj Matico ter nabrala skupno 222.25 Din. predavanja, podtikajoča požrtvovalnemu redni občni zbor, na kar se člani opozar-g. predavatelju popolnoma napačne ten- iai°- Odbor. 420 dence in tudi učinke predavanj, pmatrrli * bosanskih rndnikov. Poročajo nam: •mo potrebnim navedeno ugotovil i. Pre- Na državnem rudniku v Kreki je odkril odda več vozov govejega sena. Rcflek« davanja so javna in je vsakomur prosto na5 rojak, rudarski inž. čuček premog v! tanti si seno Uhko og'edajo v Japljevi ne le prisostvovati, temveč tudi debali- sloju, kojega so smatrali geološki in ru- j ulici 2 in potem glede event. nakupa do« Iskrena hvala! u— Prodaja sena. Ekonomija mestne« ga zavetišča za onemogle v Ljubljani rati in staviti poljubna 6fvsrna vpraša- da rs ki strokovnjaki za jalovega in radi nja na predavatelja. Gospoda predavatelja lega neuporabljivega. Dogodek j« važen pa nam ni treba vzemati v zaščito, ker posebno radi tega, ker je največji jamski bo — kolikor ga poznamo — sam opravil obrat Kreke izčrpan ter se nahaja v li-* vsemi kleseimki, če bo to smatral za kvidaciji. Zato je pretila delavstva tega dne 21. t m. vzel iz garderobe dežnik, potrebno i obrala nevarnost, da ostane * najhližnji' da ga nenadoma odda v gostilni pri Va« govore z mestnim gospodarskim uradom med običajnimi uradnimi urami. a— Poživlja ee dotični gospod, ki je na maškersdi Nar. čitalnice v Sp. Šiški kmalu stal pred poroto. Tudi «Volkv sojen na denarno globo? Najbrže ne. kaj-stimmi* lahko postrežemo s socialistih ti tudi glede uporabe jezika velja v Italiji niro občinskim svetnikom in Djegovo : dvojna mera: slovenščina Je namreč kaz-komunalno »zarado«, ki je celo nekaj v | nlva samo, kadar jo uporabljajo Sloven-sorodu a pošto. Ali hočete gospodje? j d, drugi pa smejo delati i njo kar se jim a— Mariborski inteligenci in pridobit« , ljubi, rim krogom. V soboto dne 28. t. m. se i * Prof. Veber med tolminskimi nfitelJL vrši zvečer v restavraciji Narodnega do« , Dne 1. marca bo Imel ljubljanski dhIv. ma občni zbor Jugoslov.« českoslov. Kge,! prof. dr. F. Veber pred tolminskimi učl-katerega se ude'cži tudi gen. konzul CSR telfl predavanje o vzgoji In o razvoja g. dr. Beneš. Vse ligine prireditve so bile duševnosti. Predavanje bo tr-tjalo dve nrt doslej v Mariboru skoro brez izjeme na« in se ga udeleže člani tolminskega uči-ravnost sijajno obiskane, kar dokazuje, teljskega društva korporativno. da segajo njene ideje — prijatelistva do • Tram le padel na glavo delavcu M. češkega naroda v najširše sloje. Prvo zbo Kraussu v tržaški prosti luki Zdrobil mu rovanje priprav! ia'nega odbora se je mo« je nosno kos! in pretresel možgane, da ie ralo vršiti celo v veliki dvorani, na lan« moral oditi v bolnišnico, skem ustanovnem zboru pa mnogo ljudi | • Škarje v hrbtu. Na tržaški rešilni po-v restavraciji ni dobilo več prostora. Do« ' staji se je te dni oglasil 26letni težak sedanje delo Lige je te simpatiie med Evgen Boschian. Bil je potreben nujne Mariborčani gotovo še dvignilo. Zato mo« . zdravniške pomoči, ker mu je v prepira ra biti tudi sobotni občai zbor je z osi« ackl prtlateU zasadil v tu bet Škarje. Življenje prezidenta Wi!sona ia in sveta čenje, ga jc prosil Lang, naj ga vzame s redki in aa jih zato zeio ižčejo v i«u- seboj. Hotel mu jc pomagati. In res, po* magal mu jc izrecno hladnokrvno. Obna« šal se je tako, kakor da obeša ljudi žc leta in leta. Selinger je to videl in si ie stvar zapomnil. Poslej je jama! Langa redno na vsako justifikacijo, ketero je moral izvršiti. Skupno dc'ovanje Selingcrja ir> Lan« ga pa je ostalo javnosti prikrito. Kadar je Selinger potreboval Langove pomoči, jc ta običajno izginil v Klostemeuhurg, «da kupi vino ali rakiios. Ko pa je bilo usmreenje končano, se je vrnil domov, Iz Amerike poročajo, da pripravlja VVilsonova vdova zanimivo izdajo pisem in važnejših dokumentov, ki začno izhajati še tekom letošn eza leta pod naslovom «2ivljenje in pisma \Voodrova Wil-sona». Ta knjiga bo baje najzanimivejša politična biografija našega stoletja. Wtlsonova vdova se je po dolgem posvetovanju z najboljšimi prijatelji svojega pokojnega moža odločila, da iztoči redakcijo knjige Rayu Stannerju Bakru , kakor da se n5 njJ zgodj]o Ko je Selinger umrl je Avstriia ostala brez toliko potrebnega ji krvnika. Du* na'ska vlada je razpisala natečaj ra krv-. niške interesente. Javi'o se ie 17 kandi« dato noči priklatijo celo v predmestja naselbin. V področju Adsharistana so ljudje opazili celo nekoliko tigrov, o katerih ne v6 nihče poročati, odkod bi utegnili priti. Radi te zverjadi je nastala mod ljudstvom velikanska panika in vojaško poveljstvo v Adsharista-i nu je formuliralo posebne lovske čete, I katere imajo «edaj edino nalogo zašle, dovati in pobijati zveri, ki vznemirjajo prebivalstvo. hotel več upirati in se je udal. Kmalu je preje! dekret, s katerim je bil imenovan za c. kr. krvnika. Kr pa fe pismenih Ovadh variati, nai vloži prošnjo za rabeljsko jn mnobami fn fjh M(o dennneirajo re t..... - ! —«-' 1 '-- — darstvu. Ako že ne morejo doseči nič drurega. se radnjeio ob misli, da bo policija povabila njihove nasprotnik«, če treba, kar sredi noči na kom^arijat službo ie spreiel njen mož, je zače'a no« in jjj, po.)XT?la večimiemn neprijotne-reti od žalosti in sramote, a pomagalo ni m„ osuševanju. V («r primerih se je nič. Leta lono. je Lang izvršil prvo samo« že ulovilo, da so se na ta način ma-stoino justifikaciio. S'učaj je nanese', da 1 sffiva]a dekleta nad nezvestimi IjnNSki. je bfa prva njegova žrtev neki cigan, ki od j^p,.;}, je fri popolnoma po se je klatil po Kranjskem. Nesrečnež ie • nP,iolžnem dobrih 24 ur v preiskovalni v dobri pol minuti na onem svetu. Na« nem 7apom. Seveda se ie doslej še pri vzoči sodnik se je krvnikovi spretnosti vseh kma,u pote,^ da je sum ne-čudil in je zadevo sporočil naprej. Lang utemeljen je postal strokovnjak .prve vrste«. | p0,;dji ^ prIjar5j0 tn(1j d»=et bu-Najbolj je cvetela Langova obrt med draguljarjev, ki so jim svetovno vojno, dasi je imel vse polno bj]p .)0n,Ill(,.np v nak„p drasocenosti, konkurentov amaterjev, ki tvorijo eno kj b fcvirajo !z ropa pri Leirerjevi. naiža'ostnejših poglavij te ve,ike trage« D0Cna,0 ^ ae ■ kn,a|„ da z)atmna. Hi je avstniska republika odprav,'a smrtno kazen. Bivši krvnik je šel v pokoj in ži» vel zadnja leta popolnoma za sebe. Cerknico jezero in okolica Spisal Hita Kahaj, nadnčifelj v Be-'gunjah nad Cerknico Uredil Fr. Sterld, akad. slikar. S 24 slikami in 1 zemljevidom. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Cena elegantno vezani knjigi 80 Din. Kabajeva knjiga o Cerkniškem jezeru je nekaj posebno lepega, ker jo krasi 24 umetniških slik na satinlranem umet-niškm papirju. Slike nam že same po sebi predstavljajo posebnosti našega kraškega sveta. Poleg tega Je knjigi pride-jan .lepo izdelan zemljevid okolice Cerkniškega jezera Poleg Popovega polja je Cerkniško jezero najzanimivejši pojav našega kraškega sveta. In Kabaj nam poda v lepi ln zanimivi obliki ta opis. tako da človek sledi z zanimanjem njegovim Izvajanjem. Posamezna poglavja se dele sledeče: Opis jezera in okolice. — Skrivnostni Jezerski pojavi. — Obsežnost jezera. — Ribji lov. — Lov na divje race. — Bližnja jezerska okolira. — Cerknica. — Zgodovina, ustno izročilo in pripovedke. Posebno opozarjamo aa to lepo knjigo naše knjižnice, ker bodo z nabavo pripomogle čitateljem k izpopolnitvi izobrazbe in spoznavanja naše lepe domovine. Umor v Budimpešti V zadevi Amalije Leirerjeve, ki je bila že pred dvema mesecema v Budimpešti strahovito umorjena in so prišli zločinu šele prejšnji teden ni sled, tava policija še vedno več ali manj v temi. Ima sicer nekaj izdatkov, vendar pa so tako malenkostni da ji ne služijo mnogo. Sum pada vedno bolj na nekega približno 30 let stare-ga gospoda elegantne zunanjosti z monoklom. Razne priče so izjavile, da so ga mnogokrat vi- Dolarska milijonarka na opernem odru Danes v petek imajo na Dunaju gledališko senzaoiio. V Volksopcrl nastopi pevka Gana Walska, rodom iz bivše ruske Poljske, ki je bila štirikrat poročena, je že tudi štirikrat ločena. Dama je bila med drugim tudi žena znanega bogatega Američana Harolda Maca Cornlcka, moža, ki je znan po svojem bogastvu in je imel na.prej za ženo Rockeielierjevo hčrr. Gana Walska živi sedaj že več let v Parizu, kjer ima svoj salon, v katerem se zbirajo odlični predstavniki sodobne dele v družbi umorjene mladenke, ki, intelektualne Francije. Žele v Parizu se ga je morala imeti zelo rada. Pravijo,! je začela pečati z gledališko umetnostjo da je mnogokrat prišel k njej na sta novanje. ko ni bilo v Budimpešti njenega Ijubčka, holandskega trgovca Kerstensa. Iz raznih okoliščin sklepajo. da je opustila Leirerjeva svoje dosedanje precej samotno življenje, kadar je ni zabaval njen vzdrževatelj. in da je imela več znancev, celo intimnih prijateljev. Prejšnja služkinja umorjene dame iz nolsveta .je izjavila, da je njena gospodinja mnogo občevala z mladim, elegantnim gospodom, ki je vedno nosil monokel in ime! precej aristokratska zunanjosti. Ta gospod je bil prvotno policii-ki uradnik, je f« kasneje moral izstopiti iz državne službe in postal izvrsten plesnlec one-?tepa. Znano je. da so izvrstni plesalci tega plesa bolj in je dosegla kot pevka precej lepe uspe- j he. Nastop;la je že ponovno v Mozartovih operah «Don Juan» in n talijanskimi zahtevami. Drugi del knjižice, od 16. strani dalje, vsebuje samo dokumente. Iz katerih se razvidi točnost trditev in izvajanj v prvem delu. Knjiga nosi za moto par stavkov Oeor-gesa Clcmenceaua: «V politiki nastopijo tako često momenti, ko se Je treba odločiti in reči: Du ali Ne. Svojstvo državnikov je, da se znajo odločiti. Državnik jc oni, ki zna prevzeti odgovornost.« Ta moto Je k knjižici Adrlaticusa gotovo zelo umesten. V našem slučaju bi bilo k temo še pristaviti, da znači državnika osobito še lastnost, spoznati pravf ugodni moment v verigi pogajanj ln spoznati o pravem času, kdaj je situacija na višku in kdaj je treba voliti eventualno manj&e zlo, da se izogne večjemu zlu. ki more slediti, ako se Izpusti U — seve« da skriti — ugodni trenutek. Iz Adrlaticusove knjižice se Jasno vidi. da Je edini Pašič v naši pariški delegaciji spoznal ta relativno ugodni moment, spoznal kulminacljo borbe za Jadran in v usodnih dneh meseca januarja 1. 1919. predlagal In zagovarjal, da se sprejme posredovalni predlog Anglije in Francije, ki bi nam dodelil mnogo več, nego smo dobili pozneje. Trumbič pa ni spoznal tega momenta, upajoč lahkoverno na bolj šc situacijo v bližnji bodočnosti, izpustil je ta moment — kar je baš svojstvo slabega državnika — in njegovo stališče je zmagalo, ker so ostali člani delegacije Rvbaf, 2olger In Ra^ovič, soglašali s Trumhičem, ne s Pašičem. In zaigrali smo lep kos slovensko-hrvatske ter srbske zemije v na Sem Primorju in v Istri ter v severni Albaniji, kakor Je prav nazorno razvidno iz priloženih dveh kart, na katerih so včrtanc razne predlagan* in diskutirane mejne črte. Dr. L Plečnik: Repetitorij anatomije V. Živčevje. Splošne kn;ižice zv. 44. V" Ljubljani 1921). Založila Zvezna tiskarr» in knjigarna. Strani 126. Cena bro J. 38 Din. V nadaljevanju serije kratkega «Repe-titorija anatomi.'e» je izšel v založbi Zvezne tiskarne in knjgame že V. zvezek, ki obravnava živčev'e. Preostaja le še VI. zvezek «Cutila», ki je že tudi v tisku, pa bo ve6 sistem anatomije v obliki repetitorij zaključen. Dosedaj iz.^li zvezki tega repet.itorija so že pokazali, da je kn.ii?a praktičen In pregleden vademecum za kolokvije in rigoroze, kakor tudi priročna knjiga tu praktične medicince. Čim izide Se VI. zvezek, kateremu bo dodan sploSen uvod in stvarni register, bo vseh Sestero zvezkov vezanih v enotno knjigo: dobival pa se bo tudi vsak zvezek broširan zase. ■ Vse tn ali drugoet lepo složno pozabili. Kajti medtem je bil Miklavž, in je bilo koledovanje in so bili Trije kralji — za šolarje, pa so bile politične in marijanske seje in organizacija — za kaplana. Kdo bi mislil na priilisre! Danes pa kar naenkrat! «Ali res nima nobeden pridige, kaj?« In jo je prvi dobil Ahčev Tine za uhelj, ker ni imei nič, in Jokčeva Ankri je morala klečat, ker je rekla, da v nedeljo ni prav nič razumela in vse pozabila. Tonejčev Andra je pa pridigo imel, pa so ga gospod vseeno za ušesa, ker je imel zapisano samo, da j" j bil gospod Bog velik mučenik na tem ' in na onem svetu. In so bili po vrsti 'kaznovani vsi, in pa da pridigo naslednje nedelje prav gotovo vsak prinese! Ce ne —! In ko so se gospod vračali iz šolo, srečajo Potokarja, hudega liberalca. «Ta-!e me je dal v čaisopi« — mene in pa Srakarjevo!« Pa je res stalo črno na belem, da je ta in ta Marijina hči pod vodstvom tega in tega gospoda rajši izvolila biti Janezova nego Marijina in je zato obhajala veseli dogodek brez vesele svatbe devet mesecev prej. »Ta-le. pa nobeden drug!« Pa sta Potokar in župan mirno vlek Ia vsak svojo fajfo in kramljala o kra vah. , Gospod pa nbo od same jeze mogli moliti niti večerne molitve in si s tem nakopali nov greh na dušo. Tako je — če se kdo vtika v tuje lonce. In so pri županu in Potokarju po stari navadi — kar kdo pomni — tudi tisti večer odmolili svoj roženkrasK-. II. «A!i imaš svinčnik in papir?« so klicali Ahčeva mama v nedeljo pred deseto uro za Tiuetom, ki je objokan hitel k maši. s Kako bom pa pisal pridigo?« je vzdihoval sam pri sebi. <»*!ušati. Pa ni dolgo poslušal. Kajti kar naenkrat se mu je oko zasmejalo in pozornosti je bilo konec. Spomnil se je, da je prav taka pridiga v onih debelih bukvah, ki jih imajo mama doma in so bukve zelo *tare in se namesto ee piše ef v njih. Pa da bi pLsal! In se je vrnil k svojemn pravemu poslu. Nagnil se je k prvemu in mu po-žepetnil: »Kaj mi daš za eno stran pridige?« Ubogi sosed se je potil, pa je lm<»J šele eno vrsto napisano in je bil od svinčnika že vee> mar opast okoli ust, kakor opica. Kakor odrešenika pogleda Srakarjevega: »Ali res? Veliko peto kruha!« »Daj mi zlato podobico!« »Srebrno ti dam — ali pa zlato za dve strani!« Srakarjev je malo pomislil in je pritrdil. Potem pa se je obrnil k drugemu sosedn — in sta se prav tako zmenil* za srebrno in zlato podobico — in nato še tretji in četrti Srakarjev jc tisto nedeljo osušil vse za njih najlepše po dobice in nihče jih ni imel večje števil 1 nego on. In prav nič ni zavidal onih dveh, ki sta čepela pri vratih ia tako bliže gospoda pisala pridipa III. Gospod so tisto nedeljo zelo hudo pridigali. Ona dva, ki sta čopela za vratmi, sta že davno razgrnila papirje po tleh in že tretjič oslinila svinčnik in čakala, da bi bilo ksj o Bogu, 9 Mariji ali o svetrm Jožefu, tako kakor je v zgodbah, ali pa vsaj o kakem drugem svetniku! Pa sta dolgo časa čakala zastonj. Gospod so govorili samo o slabih knjigah in časopisih — to se pa ne sme zapš~ati, če ne, bo v šoli joj! No, nazadnje je vendar prišla beseda Jezus. Hitro zapišeta to ime — ali dalje ne gre — je Že zlomek, ko gospod tako hitro govore. Vendar pišeta. pišeta . . . «. . . go«pod v templo ... je pognal ... oni dobri Jezus iz Galileje... usmiljeni . . . sedem polnih vrčev ne svatbi ... to njegova ara še ni prišla ...» Na koncu pridige pa so gospod udarili f»o prižnici in dvakrat zakleli: rekli so »Hudič!« in pa »Preklet!« Tega r« si ni upal nobeden zapisati, ker bi jima potem v Mi rekli, da sta rake grde besede le doma slišala. In sta oba ministranta rajši molčala o vseh težavah in bahato trdila, da imata vsak po tri cele strani pridige. »Pokaževa pridige teti M'mi!» Slepa starka ni mogla več v cerkev, pa je VO Trgovinski promet tržaške Inke 1924 Ts dni je priobčila tržaška Trgov* ska. zbornica uradne podatke o razvoju tržaške trgovine v letu 1924. Promet je Na likvidaciji avstrijske poštne hranil- vsot ss bo izvršilo takoj po ratifikaciij STiorazuma. Jugoslaviji j« namreč priznano prvenstvo glede plačil. Se!.? nato pridejo na vrsto državljani ostalih na-sledstvenih držav, od katerih pa nekatere. kakor n. pr. Italija, z likvidacijo no dobe ničesar, ampak bodo morale avstrij-v primeri s letom 1923. znatno pcrastel; 6\:; pojtni liraniliiiei ss doplačati fotov ni sicer še dosegel predvojnih višin, ka« j^sek. ie pa stalno naraščajočo tendenco. Sedanje stanje tržaškega prometa nam prikazujejo nastopne številke, ki izražajo trgovinski promet v tonah v primeri z letom 1913.: Uvoz 1913. 1923. 1924. po morju 2314.018 1,356.819 1,870.919 po železnici 1,488.209 966.176 1,405.958 skupno 3,802.227 2,322.995 3,276.877 Izvoz 1913. 1923. 1924. po morju 1,135.712 694.137 986.C24 po železnici 1,209.335 1,054.282 1,578.530 skupno 2,345.047 1,748.419 1,564.554 Napram celokupnemu prometu leta 1913. v višini 6,147.274 ton je dosegia tr» Jaška luka v letu 1923. 4,071.414 in v k tu 1924. 5,841.431 ton. Zanimi ,-e so številke tržaškega želez« niškega prometa z Italijo in z zaledjem. Promet po železnici jc bil v letu 1924. v tonah nastopni: Jih, enako overovljeno od zbornic«. Tretja faktur?, overovljena od zbornice, ka tei'o konzulat n« legalizira, se ima poslati prejemniku biaga v španski. Prejemnik se inva z n j izkazati pri ocarinjenju tega blaga. Ta faktura mora biti po predp:sih kolkovana in mora biti v soglasju z obe-taa gori omenjenima fakturamr.. = Položaj na vrSaškem vinskem trgu je priličao ?;dovolj:v, vendar pa se pri- nioe so zainteresirani v prvi vrsti naši , oakuje še živahiiejše knpčevanje, ker so državljani v Sloveniji, Dalmaciji ia v x dalmatimfca vira podražila in tudi za-iu Hrvatske. 'l0g2, dalnn. ,:*iskih vin pohaja. Cene: be- vin.i, 'M*, rd-.otna 5.50 do 5.75 Din, 1924. 1923. Italija 953.097 690.163 Češkoslovaška 807.735 318.485 Avstrija 639.962 473.105 Jugoslavija 327.616 375.892 Madžarska 118.059 114.373 Nemčija 68.336 29.715 Švica 35.099 10.225 Poljska 26.336 3.187 Kakor je razvidno iz gornjih številk. se je ojačil železniški promet z vsemi državami razen z Jugoslavijo. Vzrok temu zadnjemu pojavu je procvitanje sušaške luke. Jako močno je naraste! promet z Če« škoslovaško in to posebno v sladkorju, katerega je izvozila Češkoslovaška za celih 18.000 vagonov. Zanimive &o še primerjalne številke pomorskega prometa treh najvažnejših seyerno«italijanskih luk v letih 1923.—24. (v tonah): 1923. 1924. GENOVA Uvoz premog 2,515.128 3.213.906 drago blago 3,234.975 3,401.408 Izvoz 650.642 S39.780 BENETKE -, . Uvoz 910.490 1,028.559 940.241 1.012.977 Izvoz 163.123 224.109 TRST Uvoz 608.881 579.765 747.938 1,291.149 Izvoz 649.137 968.024 h gornjih številk je predvsem razvid« no, da uvaža Italija mnogo premoga. H koncu naj še omenimo veliki napredek Genove, ki je dosegla v letu 1924. 7.455.094 ton pomorskega prometa in s tem prekosila francosko luko Marscille .skoro za 300.000 ton. Tr^na "oročj'a NcTosadska blagovna bor m (26. m.) Pšenica: baška. 2 vagona 450 do 455. — Turšžira: baška, 10 vagonov 190 do 195; baska, Celebija, S vagoni 200; banatska, Zenta, 10 vasronov 190; sremska, 17 vagonov 195 do 197.5; sremska, za marc-april, 15 vagonov 210 do 212.5. Mnka: c2>, 1'vagon 157.5; <%■>, vagon 400; <8.o>, 15 vagona 420; c7>. 2.5 vagona 385, 387.5. Ten den;a nestanovitna. premog drugo blsd drugega — in jih Sla brat teti Mini. In" je slišala teta Mina Tončkovo pridigo in je rekla, da je zelo lepa. Pa je slišala Se Jakčevi in je rekla, da je tudi zelo lepa in je dala vsakemu dinar. IV. V šoli pred kaplanovo uro. «Ti nimaš nič o Bogu in o Mariji in to mora biti v vsaki pridigi! > «Ti pa o Judih v templu nisi nič napisal, ki jih je Jezus pognal čez prag!» Samo Srakarjev ni rekel nič in pa oni so molčali, ki so imeli Srakarjeve pridige iz onih starih bukev. In pa Po-tokarjev je molčal. Nazadnje pa se je ujezil in rekel: mdo. kakor je danes nvpdena že 7. Zedinienimi državami. Razen tesra se ho podobna zveza sklenila tudi s Češkoslovaško. = Podni/t1«^ JucrnsL venske banke d. d. v LJuhlianl je !me'a do sedai svoj poslovne prostore v Kolodvorski ulici štev. 26. katere p« ie nedavno opustila ter se preseVla v vpfie in modemi urejene lokale v palači Ljuhl jnskesa dvora. Centrala te I ' r, močnejša sortirana vina do kvaliteti i>->0 oo 7 Din: rdeča vina Oleilo, zelo črna, 10—11 odstotna 4.25 do 4.50 Iud — Avstrijska konkurenca našema lesu v Itall'1. Zaradi visokega tečaja dinarja je povpraševanje inozemstva po našem lesu skoro popolnoma ponehalo. Kakor ss računa, je izvoz lesa v tem mesecu nazadoval napram istemu času lanskeca ieta za. polovico. Konkurenca avstrijskega lesa na za nas glavnem lesnem trmi v Italiji je vedno večji. Sicer bodo sedai nižji prevozni stroški po železnicah, vendar bodo morali naši lesni izvozniki v cenah popustiti, ako nočejo, da izvoz popolnoma zaostane. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertahie lic>"taciie: dn«» 26. marca pri in-tendanturi Dravske divizijske ohlasti v Ljhljani glede dobave 7.200 ms karbida: 27 marca pri direkri« državnih železnic v Sara jvu glede dobave vazelina, mila in čistila za kovino: glede dobnve plinskega koksa ter glede dobave osovin. — Predmetni oglas je v Trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani na vpocrled. = Italija kopale prioritete in delnice bivše iaine železnice. Opata se že dalje časa, da kupujejo ne samo tržaške, temveč tndi druse Italijanske tvrdke In banke delnice ter prioritete bivše južne železnice. Na sobotni dnna'*ki borzi ie bilo mnosro zadevnih naloirov iz Milana. Časopisje izraža domnevo, da namerava italijanska vlada dobti popolno oblast nad bivšo južno železnico, ker so ha* te proge važna pot za Italijanski imperializem na Ralkann. — Zakon o zlatih bilancah v Avstriji. Kakor poročaj z Dunaja, je načrt zakona o ziatih bilancah v glavnem končno 'lrejen. Prvi del načrta, tako zvani trtro-vinskopravni de' ie bil že na podlagi mneni 67 avstrijskih gospodarskih kor-poracij predelan. Njihove zahteve so se večinoma nvaževale. Nasprotno pa prav-nodavčne določbe, kakor je podoba, še redno nima j končno vel javnPira hesedila. Finančno ministrstvo si prdrfu j odločitev o t piv idoločhah pri medminlstrskih posvetovanjih. Načrt zakona bo narodnemu svetu predložen najbrže prihodnji teden. = Vprašanje prisilne poravnave v Madžarski. Te dni se je v Budimpešti pod predsedstvom državnega tajnika Morva-va vršila anketa o preureditvi izvenkon-kurzne'ekaj več se je trgovalo v devizah New-York in Švica. Notirale so devize: Amsterdam 0 do 2525, Dunaj 0.0872 do 0.0S92. Budimpešta 0.0855 do 0.0875, Bukarešta 31 do 33, Italija izplačilo 250.9 do 253 9, ček 250.5 do 253 5, London izplačilo 296.3 do "299 3, ček 296 do 299. New-York ček 61.88 do 62.88, Pariz 320 do 325, Praga 183.65 do 186 65, ček 1835 do 186.5, Švica 1195 do 1205. Ček 1194 do 1204; efekti: bančni: Litorale 75 do 76.5, Trgo 24 do 25. Eskomptna 1165 do 120, Kreditna Zagreb 119 do 122, Hipo 645 do 65. Jugo 105 5 do 106.5, Ljubljanska kreditna 235 do 245. Pra-štediona 920 do 930. Sla venska 71 do 72, Srpska 136 do 137; industrijski: Eks loa-tacija 57 do 60, ftečerana 730 do 740. Narodna šumska 40 do 45, Slavonija 56 do 575, Vagon Osijek 90 do 95, Trbovlje 420 do 0; državni: 7 odst. posojilo 66.5 do 68. agrarne 28 do 30, vojna škoda 154 do 157. BEOGRAD. Tendenca čvrsta Notirale bo devize: Amsterdam 2500 do 2505, Dunaj 0.0883 do 0.08845. Berlin 1483 do 1490, Budimpešta 0.0865 do 0.0869, Bukarešta 30.25 do 3050, Italija 252.25 do 252.4, I.ondon 297.25 do 297.45. New-York 62 35 do 62.4. Pariz 320 do 321 5, Praga 184 85 do 184 95, Sofija 45 do 46, Švica 1198 do 1199. Sokol Prosvetni odbor Sokola Ljubljana II. opozarja članstvo, da predava v nedelj, I. marca ob 11. v 1. d razredu drž. realke br. dr. Rudolf Mole o i o n k i e -wiczevem pomenu za slovansko idejo.* Udeležita za članstvo in naraščaj brezpogojno obvezna! Sokolsko društvo v Radovljici ima dne 4. marca t. I. ob 20. izredni občni zbor z dnevnim redom: Volitev računskih preglednikov, slučajnosti. stopila na nekaterih lahkoatletskft mitingih. Kakor porciajo listi, se ie lahka-atletlka že zelo razvila na Japonskem, tako da }e kmalu računati z resno japonsko konkurenco. Beograjska Jugoslavija Igra marca mesca v Pardubicah proti tamošnjema športnemu klubu. Zinaja, desna zveza Haška, praznuje prihodnjo nedeljo 15Ietnico svojega šport nega de!ovanja. Rcdr.i letni občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine SHS. sekcija Ljubljana, se. vrši v nedeljo, L marca, ob IL dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvors, Ljubljana. 418 Nemški teniški save:. V nemškem teniškem savezu, ki je imel nedavno v Monakovem svojo glavno skupščino. Je bilo včlanjenih 335 društev s približno 41.000 člani Leta 1924. se je vršilo 43 glavnih turnirjev, dalje 93 splošnih, 10 sa-veznin, 15 mestnih in sedem omladinskih. Nemški klub v Franciji PtošIo soboto in nedeljo Je nemško moštvo Sp. V. Darmstadt gostovalo v Bordeaavj. Oba dni je porazilo domači k!ub Sporting Club Stade de Bastidienne z 1 : 0 la 5 : 3. Boasov pokal. Znani nogometni sodnik Boas je daroval krasen prehodni pokal, za katerega se morata Bojevati mo štvi belgijskih In holandskih sportskih novinarjev. Ta tradicionalna tekma se vrši letos v Anversi pred tekmo med Belgijo in Holandsko. Lahkoatletske vesti iz Amerike. V Baltimoru je Nurmi zmagal na 2 milji v 9:18.6 pred Boothom In Primom. Ray je v Bostonu na eno mi!.:o dospel kot prvi na cilj pred Tibbitsom in Larriveejem. Cas ni javljen. Italijan Frigerio pa je zmagal v hoji na 4000 m v rekordnem času 18:20 4 pred VVilsonom In BeKont. Lahkoatletska tekmovanja med Italijo in Češkoslovaško se bodo vršila koncem maja v Pragi. Z ozirom r:a mednarodni olimpijski kongres, ki bo oh tem času zasedal v Pragi, bodo ta tekmovanja 5e bolj zanimiva. Tudi finski ia švedski lahkoatletl bodo letos ined seboj merili svoje zmožnosti in sicer v Helsing-forsu Termin še ni določen. 38. februarja: LJUBLJANA. (Prve številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: 7 odstotno posojilo 0 do 65, 45 odst. kranjsko dežeino melioracijsko posojilo iz I. 1911. 0 do 225, 45 odst. kranjsko del posojilo iz 1. 1917. 0 do 22, vojna škoda 153 do 0, Celjska posojilnica 210 do 214, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Merkantilna 104 do 0, PraStediena 015 do 925, Strojne 0 do 135, Trbovlje 0 do 435, Vevče 100 do 0. Split 1290 do 1340, Stavbena 275 do 285. — Blaco: Zaklinfak: lioovi hlodi. Šport Službene objave LNP. (Iz seje p. o. 25. II. t. L) Termin tekme Ilirija : Maribor (L marca) ostane neizpremenjen. S to tekmo se otvorl pomladanska sezona prvenstvenih tekmovanj. Službujoči odbornik g. Sternad. — Citajo se s pravom nastopa od 3. III. t L naslednji igrači S. K. Slavija: Korošec, Sorn, Uršič A., Uršič L, Križišnik, Frece, Toplak, Sott-ler, Juršič, Oosar A, Pelican, Cerne Q. Za S. K. Slovan se je čital že pri seji 18. II. igrač Spunt s pravom nastopa od 26. II. Radi prcklica Jerminov tekmova-, nja za olimpijski fond s strani JNS. prosi podsavez klube, da mu najkasneje do lil. javijo, kako bi jim bilo najbolj ugodno odigranje teh tekem. Tajnik II. Iz JNS. Skrajšale so se enomesečne nogometne počitnice na 14 dni in sicer od 13. do 31. julija. Odobrita se tekmi S. V. Rapid (Maribor) s Kaposvari Turu! S. C„ k! se vršita 12. in 13. aprila v Mariboru. Primorje II. : S. K. Svoboda — Primorje rez. : S. K. Slavija. Obe tekmi se vršita v nedeljo, dne 22. t. m. na igrišču S. K. Primorja. Prva prične ob 13.30, druga pa ob 14.45. Kolesarsko društvo Perun v Mariboru ima v nedeljo. 1. marca dopoldne občni zbor v Narodnem domu. Koželuh zopet pri Sparti. Praški listi javi ajo, da se bo Koželuh, ki igra sedaj pri dunajskem WAC. vrnil k praški Sparti. Na Dunaju pa to vest odločno demen-tirajo. Podporni lond za ponesrečene igralce so sklenili ustanoviti na Dunaju. Del čistega dobička tekem se bo stekal v ta fend. Po poročilu avstrijskega sa veznega blagajnika se ie že lani nabralo v ta namen nad 200 milijonov kron. Turneja Hajduka na Malti je sedaj končnoveljavno zagotovljena. Hajduk Igra 22., 25 in 29. marca ter 5. aprila v La Valetta, glavnem mestu Malte. Plavalni stadion v Budimpešti. V Budimpešti se gradi velik plavalni stadii.n ki bo gotov mesca avgusta. Stroški bodo znašali 7 in po! mili ona dinarjev. Paddock in Murchison na Japonskem. Iz San Francisca javljajo, da sta znana sprinterja Paddock in Murchison odpotovala na Japonsko, kjer bosta na- Karambol med vlakom in avtomobilom B1I7U Milana se je pripetil te dni nenavaden slučaj: avtomobil se je v polnem diru zaletel v drvečo lokomotivo, ki Je vrgla vozilo daleč nazaj, nc da bi pri tem smrtnonevarno ponesrečila nld en« oseba. Stvar se je odigrala tako-le: V nedeljo zjutraj se je odpel ala iz lana na izlet v Como večja družba gospodov in dam. V Cotnu se je prijetna zabavala in po zabavi se je vračala domov. Bilo je že proti večeru. Na nem so se vžigale prve zvezde. Somrak jc t>ri baš tako zapeljiv, da ni biio videti niti par metrov predse. Soter je vozil z vso naglico rn n'. niti opazil, da Je pridirjal do železniških trao-nic, ki so bile odprte. Pognal Je vozilo s vso silo naprej, da bi brž prevozil tir. A predno se je to zgodilo, je 2c pridlrial brzovlak. En sam hip in lokomotiva in avto sta trčila skupaj. Sunek ;e bil tako močan, da je avtomobil odletel daleč v stran na neki travnik. Strojevodja Je takoj ustavil vlak. Potniki so izstopili, pregledali ranjence, naložili dve dami, ki sta zadobili resnejše poškodbe na vlak in it nato odpeljali dalje. Vsi so se seveda čudili, da je ta karan:-bol konča! btez smrtne nesreče. Saj je v resnici redek slučaj, da odbi j lokomotiva v polnem diru drveči avtomobil od sebe In da pri tem ne usmrti nikogar. Seveda pa se bo moral radi nepazljivosti in njenih posledic šofer zagovarjati pred sodiščem. Napočite takoj Ljubljanski Zvon sa leto 19 2 5. V novem letnika bo izhajal poleg Kozakovega romana Sentpeter, ki se godi v ljubljanskem predmestja, še Suženj demona roman, mladega priznanega pisatelja; poleg tega povesti, novele in eseji. Ljubljanski Zvon ne sme manjkati v nobeni slovenski družini. L|nbi|sBskl Zvon. U Izhaja mesečno, velja celo eino s pošta no vred 120 Um (ia iao-zemstvo 140 Oia Naroča s pri T. kova) zadrugi v L ubljani, Prešernova ulica št 54. Linbliana 26. februarja l9Vo I tnhlian* nad moriem Km opazovani* ob Zneui tlak Prečna temperatura Veter Ublačno n—to Padavine mm | Ljutiliaca . 7. ?5'»'6 —2-0 eev. vzb. _ Ljoblisos . 14. 756 2 -f-60 vzhod jmuo — Ljubliaua . ti. 7611 -^38 n — i /a*reb . . ,7. 757 0 -rO-O brez vetra megla — j ; Beograd . 7. 7568 —2-0 n i, — Dooaj . . 7. —2-0 . ! frača . . 7. 755-6 jugovzhod pol oblač. — laomost . 7. V Liubliani barometei nižji, temper. nižja Solnce vshsis ob 643 taba-s ob 1744 Vremnsko napoved za petek. Brez olstve&e spremembe. Pozneje Dredvidoma slabše. Seznam podeželske nemškntarije (Konec.) Propadli nemški poslanec Schauer je imel še po sledečih krajih mariborske oblasti čuvarje nemških skrinjic: Selnica ob Dravi: Jakob H(;lzl, po*. Jos. Kreiner, pos.; Sv. Ana: Andrej Simoni?, pos., Ivan Grafoner, pos.; Sv. Marjeta ob Pesnici: Franc Urbančič, ve!e-pos.; Sv. Trojica v Slov. Gor.: Anton Zirngast, pos., Feliks Lasbaher. pos. sin; Sv. Jurii ob Pesnici: Ivan :Jirth, pos., Ivan šiker, pns. s n; S^. Lenart v Slov. gor.: Ivan Pirih, pos. sin, — ampak ta je slabo čuva!, razven 6, so vse nemške kroglice te zagrizene nemške trdnjave zdrknile v klerikalno skrinjico radi znanih narodna izdaja skih klerikalnih kupčij z Nemci: Zg. Kungota: Franc Stelcer. pos., Jurij Bauman; Apače: Franc Tal-majer. krojač. Ivan Kreiner, pos.; Drob-tinci: Franc Unger in Ivan Probst. pos.; Plitvički vrb: Tonaž Senienčič, pos. v Lutnercih, Ivan Pfeifer. pos. v Nasovi; Gonra Lendava: Jos. Kfihar, trg., Henrik Rogan, gostilničar; Pertoča v Prek-muriu: Alojz Fleg-tr, kmet, Jos. Prelec, kmet; Ormož: Štefan Brodar. trg., Jos. Kralj. pos. s:n; Vel. Nedeija: Anton Se-nica, pos.; Črna. Maks Punzengrubar, trg.; Dravograd: Ivan Frilhauf, krojač. Feliks Frtihauf, urar, Guštanj: Aleks. Skutnig, trg., Leop. Videman, ključavničar: Libeliče; Jos. Ravnik, pos., Melhijor Kaiser. pos.: Breg pri Pta"u: Jož. Mikša, po3., Fran Mere. ml. kol3r: Krčevina pri Ptuhi: Alojz Stolcer, pos., Vincenc Glatz, st. pos.; Leskovec v Hal: Franc TCepotot-sehnig. pos.; Nova Cerkev v Hal.: Robert Krainz, pos. (blo bi zanimivo vedeti, je-li ti renegati sami tako pagiy> lepa slovenska imena, ali pa so jih farbricirali pri dr. Miihleisnu in dr. Oroshi?!): Sv. Vid: Jože Zeml.iak, pos.; Zavrč: Viljem Ulm, pos. s:n, Maks Ulm star., pos. Okraj Sloven;CTadee: Brezno: Feliks Bietinger pos., Alnw Pcharman. zidarski mojster: Gortina: I. Ferk. pos.. Filip Urih, pos.; Kaplja: Ltid. Richter, pos., Aleks. Grager, pos.: Marenburg: Sighert Wrent-schur, usnjar, Albert Smolnig, kovač: Muta: Jos. Barth. čevljar, Franc Zanker. čevljar: Ribnica na Poh.: Andrej Hodnig. pos.; Slnven:gradec: J. Schnller. velepns. in hotelir, Jos. Zep'tseh. marinski kom. v p. — tudi poklic; St. Janž pri Dravogradu: Frid. Ilatenberger, gost.. Ivan Gratzer, gost.; Soštan'»: Adnlf Mravlag, ravnatelj, Meinhard Wrentscbur, urar, Terbonje: Peter in Ivan Lavko, pos. sinova — znana od prevrata, radi napada na slov. nčiteljstvo; Vtizenifa: Anton Stal-cer, gostilničar, Ivan Wankmfl!ler, trg.; Rog. Slatina: Lud. M:gl;tsch. stav. v p., Avg. Stonscheg, odstavljeni župan; Rogatec: Ivan Berlizg in Karel JelovSek, trg.; Spodnje Hoče: Jo«. Pertschenonig, fSchloss am Baeherc) — bog se ga usmili; Bresternica: Avg-. Bmderman in Kamilica: Jurij Hr.s. , • Že površen pregled na te reorezentan- te spodnještajerske nem Skuta rije in nero-štva kaže, da nam bo treba še mnogo intenzivnega narodnogospodarskega dela in bo.ia, če hočemo onemogočiti nemško po-l'tiko in imeti res svoje narodno gospo-darstvo, katero šele bo tudi sigurni temelj za razvoj naše kulture, ki potrebuje mnogo denarja. Baš iz tega vzroka pa je vsega obsojanja vredno sramotno postopanje predsednika Jugoslovenske matice prof. Ribariča, ki je letos spravil v našo edico boino narodnogospodarsko publikacijo, v Koledar Jugoslovanske matice, inserate nemških trgovcev in s tem koledarju za vedno odvzel značaj i nacijnnalne ptiblikncie, v kateri bi vsakdo naSel odločno naSe ljudi. Temboli ne-j umljivo je Se. da so Slovenci v maribor-i ski oblasti trpeli takega človeka kot kandidata pod lažnivo firmo bratskega sporazuma. V narodnem ozira nam je baš v obmejnih krajih to silno škodovalo. Zanimiv slučaj sugestije in avtosugestile Pred kratkim je bil v »Jutru« članek o avtosugestiji. Ko sem ga prečital, sem se spomnil na dogodek iz svojih dijaških let. ki nudi naravnost klasičen primer avtosugestije in sugestije tuje osebe. V naslednjem ga objavljam natančno tako, brez vsakega pretiravanja, kakor se e izvršil. Bilo je leta 19.. Končali smo bili sedmi gimnazijski razred in se razšli na počitnice vsi zdravi in veseli. Ob pričetku prihodnjega šolskega leta smo se znašli v razredu vsi razen enega. S tem sva si bila precej prijatelja in zato ie bil sporočil meni, da ne more priti, ker je bolan, kar naj javim razredniku. Potekal je teden za tednom, potem mesec za mesecem, a njega ni bilo. Vsi, sošolci, kakor tudi profesorji, smo se zanimali zanj, zakaj bil je dober tovariš, nadar en in odličen dijak. V pismih mi je razlagal, da se Je ob koncu šolskega leta na potu domov pre-hladil, da je ves zanič, da se mu bolezen vedno slabša, da je bil že pri več zdravnikih, a da mu nihče ne vč povedati, kaj j mu pravzaprav )e. Tako sedi zdaj doma za pečjo in čaka na počasi približajočo \ se smrt. Taka obupna pisma sem dobival od njega več mesecev. Njegovo usodo sem bil razkril svojemu gospodarju, pri kate-' rem sem stanoval. Ta je bil zelo Ijudotnil človek. Takoj se e zavzel zanj. Preskrbel je vse potrebno, da sva spravila v Ljub-' liano k zdravnikom in nazadnje v deželno bolnico. Določenega dne sem ga pričakal na kolodvoru. Ob svidenju z njim sem obstal, ne vedoč. kaj bi mu rekel, zakaj zdel se mi je tak, kakršen je bil ob najini ločitvi ob koncu šolskega leta. Naposled mu te svoje misli razkrijem v primerni obliki. On pa ves razžaloščtn reče: «2c mogoče, da na zunaj nisem videti slab, toda moji živci so vsi ruinirani, čisto proč je z mar.o, imam nevrasteaijO v hudem Stadiju.« Preden je bil odšel v bolnico, jc bil v ordinaciji pri treh zdravnikih. Dva nista mogla najti nikakih bolezenskih znakov na njem, tretji se je bil baje izrazil, da utegne biti živčno bolan. V bolnici je ležal okrog 14 dni. Ko smo ga obiskovali, je venomer trdil, da je od dne do dne slabši in da mu noben zdravnik ne ve pomagati. Spravili smo ga iz bolnice. Ker je postajal čezdalje bolj obupan in je začel trditi, da mu bo živčna bolezen udarila na mozeg in možgane, kar mu bo povzročilo grozno bolezensko stanje, se je bil mt-j gospodar obrnil na nekega svojega prijatelja, zdravnika-specialista za živčne bolezni na kliniki v Gradcu in mu je bil priporočil v posebno oskrbo tega reveža. Odpelial se Je na kliniko v Gradec. Pil slovesu mi je aejal: «Ce najdalje v dveh mcsecih ne ozdravim, si vzamem življenje. zjkaj čakal ne bom počasnega propadanja in na konec umobolnosti.* Mo,e tolažilne besede niso zalegle nič. Tretji dan po njegovem odhodu, ravno v jutru, si snažim na hodniku čevlje. »Jože, pridi odklenit!« zaslišim nenadoma. Glas mi je donel znano, vendar si nisem mogel niti iz daleka misliti, da bi bil to glas pravkar odiSlega tovariša. Naglo se vzravnam ln pogledam na dvorišče. Še enkrat dobim isti poziv. Strmč zrem v postavo sredi dvorišča. Nato pa napol zares napol v šali vprašam: »Povej, ali me kliče tvoj duh, ali s' s telesom tukaj?« Oni postaja doli že nestrpen. Ves zadivljen mu grem odklenit. Komaj stopi pridine. ml stisne veselo roko ter par-krat po vrsti krepko poudari, da je popolnoma zdrav, da mu nič ni. Za odgovor sprva nisem imel besed. Molče sem j stopal za njim v sobo. Urno sede na stol, vrže vse Stirl od sebe, se zvon ko smeje in ponavlia, kakor prej, da e čisto zdrav. Prosim ga, naj mi razloži, kako da je tako čudežno ozdravil. In pripovedoval je tako-le: »Ko pridem v Gradec k zdravniku, h kateremu sem bil poslan, mu povem, da sem skrajno nevrasteničen. On ' me resno pogleda, me preišče, nato pa reče: ,Vam ni nič, Vi ste zdravi, zakaj ste zapravili cilo šolsko leto? Takoj poj-' dite domu! Poprej si pa še ogleite, kakšni1 so nevrastenični bolniki!' In peljal me Je v bolnico, kier sva šla ob posteljah betež-nikov. Zunaj ml je dal še par kron za železnico in s prvim vlakom sem zapustil Gradec. In evo me sedaj zdravega!« Od tega trenutka je bil zdrav kot riba, vesel ln živahen, ln še danes je pri najboljšem zdravju. Niti o kaki nervoznosti, dasi ima preccj težak poklic, ni pri njem duha ne sluha. Dr.J.B. Sodišče § Crvive Klobase. Marija Kraljlč, posestnikoma žena iz TomiJl>t je pripeljala svoječasno na ljubljanski trg 127 mesenih polprekajenih klohas. Njena kupčija pa je bila kaj hitro pri krtju, kajti pristopil tržni nadzorstveni organ ter klobas« zapleml. Klobase so namreč silno FmTde!?. ker je hib meso gnilo in čr-'ivo. Ker Kralj'čeva ni imela og'ednega lista, je padel na njo sum. da jo prodajala klobase poginulega pra*ič3. Na tržnem uradu so bile klohanp nato uničene In v četrtek se je morala KraPičeva zagovarjati pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. kjer ie obso:ena po § 12 zakona 0 živilih in § 809 kazenskega zakona na 8 dni zapora in 100 Din denarne globo. § Rihjl tatovi. Posestnikov sin France Janežič. Jože Podrla j in Lojze Vrečar, vsi iz Dobrtinj so se novembra lanskega 1 ta. da bi pregr»a'i dolgčas, odločili da gredo lovit v bližnji potok Stari breg ribe. T.-trnka> jih je opazil zapriseženi čuvaj rib. f,ojze Seme. doma iz sosednje vasi Sp. Slivnice ter njegov bratranec Anton Seme. Sodn:k (Jaiiež čii): »No, ali ste Iovi'1!« On: »Mhe —!» Sodnik Podr-žajn: »Povejte po pravici!« On: »Naak! Zdravilne rože sem iskal tamkai.« Sodnik: »Pa vilce za nahadnn!p rib ste držali v rokah. Zdravilne rože »te iskali, danes boste pa zdravie na sodn:ji dobili'« Poklienni priči potrdita, da sta Janežič in Podržaj tihe res lovila, dočim >e Vrečar samo gledal o', hregn in kadil riga-retn. Sodba- Janežič in Podržaj bosta presedela vsak tri dni, dočim «e Vrečar onrosti. 5 Pobalinstvo na železniških tračnicah. Te dni sta «e z.igovartoln pred celjskim okrožnim *nd<«čem dva 18 in 20 let »tara fanta radi hudodelstva javne nasilnosti, ki sta ga zakrivila s tem. da sta položila na Železnike tračnice »izne predmete ter ogrožM* a tem tudi varnost ljudi. Msrt;n Bolmič, posestnikov sin Iz Spodnjega niw>vrn. V» dne 4. novembra 1094 pri Blanci iz hiidnJii:e polof.il na tračnice vijak, kar sam priznava. Pravi pa. da je stori' to iz same mdovedn«>«tl. Ni pa to pr*>i »lučaj, ki se je v kratkem fti'n dogodil v breSiSkem okra in. Drugi Ivan Orvirk. mesarski pomočnik v l/ičiei je d"e 7. novembra 1954 na«tavi| na fe'ez-niSko progo savinjske železnice knn>sko opremo in dvoko'e«ni voziček, ki ga je vlak popolnoma zdrobil, opravo p® prereza!. Le srečnemu slučaju je pripisati, da vlak ni skočil b tira. Obdolženec aa Je tagovarjai s pijanostjo, vendar pa ja drugega dne o svojem dejanju pripovedoval nekemu tovarišu, iz česar te da sklepati, da se je zavedal svojega zločina Obsojena sta bila Bobnič na 8 meso* ce in Ocvirk na 6 mesecev težke ječe. § Posledice alkohola. Dne 80. noven* bra 1921. je popival rudar Franc Kobilca iz Velikih Grahovi z Josipom Obrezom v Knezovi gostiln; v Grahovšah. Med popivanjem bta re prav dobro razumebk Ko pa sta Sla proti večeru domov, je med potjo Kobilca naenkrat napadel in pretepel Obrezo. Priznava, da je to stori! v jezi, ker ga Je baje Obrez razžali! a psovko »smrkovec« in ga pozval na »aul biks«. Ko je Sel Obrez prihodnjega dne k zdravniku v Laško, je vzel * seboj pv lico in se zglasil pred obdolženčevo hišo. Vprašal ga je, m kaj ga je prejšnji dan na cesti pretepel. Kohilea pa se je takoj zakadil z cdprtim nožem v Obrezo in ga zadel v levi nadkomolec. Okrožno sodišče v Cel:u je obsodilo Kobilco n* tri mesece težke ječe. § Usodepolna listnica. Jožef Adam, 81 letni hlapec v Čermoi šah, je našel dne 9. novembra 1924 na cesti občine Žeiale listnico z vsebino Din 1.900. Obdolženec je denar deloma zapravil, deloma ga dal shraniti pri neki svoji ljubici. Dejanje sicer priznava, zagovarja pa se, da mn ni bilo znano, da se mora najdeni denar prijaviti. Okrožno sodišče v Celju ga ja obsodilo na 2 meseca težke ječe. § Z motiko pa je ndariL Dne 6. oktobra 1924 je Sel Franc Piki k Matevžu Zupanu, posestniku v Tržci ker je zvedel, da se huduje radi nekega voza. ki se ;fl z vrtni poleg njegove njive. Obdolženec je takoj skočil z njive, prijel za motike in dvakrat udaril proti Piklu, ki je dobil pri tem več telesnih poškodb. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Zupana na fi tednov ječe. § Radi oderuštva se je zagovarjal dne 21. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem 20 letni Jožef Ciglič, trgovec ix Zgornje Šiške. Ko je bila neka Marij* Prinčič v hudi stiski in je rabila 5.000 Din za nakup krave, ie prosila obdolženca za to posojilo. Ciglič pa je izrabil nevednost in pa težek položaj Marije Prio-čič a tem, da ji je posojilo obljubil, a % 36 odstotnimi obrestmi. Bil )e obsojen na 10 dni strogega zapora. lastnik in izitijatelj Koni«r"'j . (Hgovorni ure-lriik Fr. Brni« v i«. n»k Delniške tiskarne, i. d. v Ljubi; -d. H Ali ste 2e poslali na- 0 l roinino za ..Jutro"! Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*~. KnJteovodklnJo pertektno, ki obvlada am**rik.i:i-sko knjigovodstvo io je i« delovala samostojno, sprejme tovarna blizu Celja. Znanje ploven., hrvat. in ncmKke?* jezika popoj. Razen plafe: prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjega službovanja ln plač. zahtevka na upravo .Jutra« pod »Nemščine 3molna>. 4369 Ženilve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din 10'-% Pekarna te odda v najem ali proda vsled obolelosti lastnika za ceno 125.000 Din. Naslov Ivan Oiii, Bačje-Frani pri Maribor1!. «76 (dobe) Trgov, pomočnika mir. piedsjalko s dobrimi referencami meSan« stro-&o ter vajenca z me£Pan-eko fiolsko izobrazbo sprejmem takoj. And. Elsbacber, Lutko. 4342 Brivski vajenec »e »prejme uknj. Tine Oblak, brivec, Skoljaloka. 4429 Šofer Vajenec 15—16 let star, ki ie absoivlrai ljudsko golo, i. dobre rodbine, se sprejme takoj v manufak-tumi tvrdkl Fria; Crotath, d. i o. z. Kranj. 4454 Sobarico dobro, marljivo, izobraieno, fci ma _ tudi nemško, sprejmem proti dobremu plačilu. Naslov v opravi , Celiš, pod »Stročnjak., 4401 Kovaški pomočnik •e iiče »a takojšnji nastop, biti mora dober podkovski kovat koaj is volov. Hrana in izveibnn, mehanik, se sprejme takoj. Prednost ima, ki pozna ali je te vozil .Ford.. — Naslov v uprati .Jutra«. 420C (iščejo) Dekle mlado, ?edno, ie!l mest« pri mali boljši družini za pomoč v gospodinjstvu. Gre tudi ua Hrvatsko. Pismene ponudbe je poslati na upravo .Jutra« pod .Gospodinjstvo*. 4279 Prodajalka teli mest« v kakršnikoli stroki. Ima večletno prakso. Ponudbe na upravo .Jalra. .700». 4265 Gospodična izobraJeoa, išče 6lužbo k otrokom in za lahka hišna dela. Naslov v upr. »Jutri*. 4445 Pekovski poslovodja ;:»e mesta. Pismeno ponudbe pod .Mlad — agilec* na upravo »Jutra*. 4447 Absolventinla trg. šole, s popolnim znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine ter vseh drugih pisarniških poslov išče mesta, tudi izven Slovenije. Nt^lov t upravi »Jutru. 4414 Zobotchnik porfektea v zlatu in kavčuka, iSče službe Izven Ljubljane. Pismene ponudbe a navedbo stanovanje v I,i«, pljča po do- j "»ja na upravo govoru; naslov i upravi Jo- ♦^"bvtehmk 2106*. tra«. 44-Ql Dobro kuharico Bnatno, pridno in pošteno, srednjih let, ki ki opravljala tudi droga )a2ja hišna dela, sprejme večja trgovina n» "adl-j n„j s« pošljejo na npr. usta pcc *««aei*tM*ee vilh*. se torejce takoj aa btanova-nje. Naalov por« aprava .Jutra*. 4377 Dve sobi ali eao večjo prazno soto v atarem poslopju išee samski drtavni uradnik za 1. april ali 16. april. — PormJbe na upravo Jutra* pod .Stranka 2*. 4363 Mebfovana soba u eno ali dve o:ebi h odda e 1. marcem. — Naalov v upravi Jatra*. 4356 Na stmovanic M sprejmeta 3 go«posp«d samo aa hrano. Cena zmerna. Naalov pove aprava Julra*. 4434 Iščem sobo t. električno razsvetljav* v bliiici tehnike. Ponulbe na upravo .Jutra* pc-d .V 2102*. 4420 Lepa mesečna soba se odda 1 ali 2 mirnima gospo-snodlčnami po ngodni ceni. Na- Ugodna prilika! Sprejme se drulabnik s 70.000 do 1UU.OOO Dia v svrho ras- | vitja te stare, dobro vpeljane trgovine. — Poizve so v upra- ! vi Jutra«. 4333 Družabnika (co) 1 oekaj kapitalom Išče dobre-idoča trgovina. Cenjene ponudbe pod .Merkur* aa opravo Jutra*. 4463 Gospodična inteligentna, mlada, teli v nemškem jeziku znanja t mladim goepodom. Ponudbe na Jatro* pod .Dunajčanka*. 44G5 Znanja želi inteligentna gospodična z bolj šim gospodom nad 40 let sta- Gospodlčna sradnjih let. s nekaj premoga-njem, simpatična, čedno zunanjosti, trg. nae.brašena, v gospodinjstvu izvetbana, se teti poročiti z gospodom, državnim Gradnikom aii trgovcem v ata-ro»t od 45 do 55 let. Resno ponudbe čo mogoče a sliko, katera se vrne ped .Srečna bodočnost »'_ 26.» oa upravo tecm Usta. 4354 Iščem družico ki bi bila voljna podpirati trt ogle pri trgovini. Pogoj: Vsaj delna izobrazba, neomadeževa-na preteklost, dobra gospodinja in vs^j r.ekaj premoženja, katero bi bilo pa edino le za povzdigo trgovine. Lo resne ponudbo s sliko in z resničnimi podatki naj te pošljejo na upravo Jutra* pod .Sreda 1. VL 1925*. lajaost ujam-čeaa! 4471 Si' Pianino s v 5a:ern. Ponodbe rim. K —'"iDoplae"^ 'sliko "na Pod .'lunino 2UW» u oprav, upravo Jutra« pod .Zvesto- Jutr»»- £«< ba 2121*. 4464 •Pridem sigurno«. NI mogoče priti. Dvignite pismo v apravil 4409 M. M. B. T. Pondeljek, četrtek ali petek. Aviziraj! Teiko čalu svidenja Ss. 4473 M. O. 16 Po dopisovanjo Seli znanja mlad uradnik i mlado gospodično. Dopise pod .Mladost* na upravo Jutra*. 4467 slov v upr. Jutra«. 4480 Iščem sobo s hrano im takoj. Ponudbe pod jnaJVo ; .Soba 4144* aa tipravo Ja- i :ra». 4440 Soba s električno razsvetljavo se takoj odda, Gosposka uL 10/1. 444'.' Sobo s eskrbo «11 brez njo i ii« ge-. podična, ki je cel dan zaposlena- Sobo želim predvsem v Sirsi okolic: cerkve Sv. Petra. Po-aa . 'lt'ie pod ■ ČM4 | Soba Dlsticgnirani gospod, 2 — 1 krat tedensko v Ljubljani, lič« elegantno tobo. Predpogoj direkten vhod iz stopnišča. Dobre-nagrado onemu, ki mi jo preskrbi. Ponudb,- pod .10. marec* sa opravo Jatra*. 4499 Opremljena soba otegsatca, « električno ratsvet-Ijave »e odda s 1. ali 15. marcem ramo fin«a>u gospodu. Ka-albv nove eprav* Jutra* v Ičarftoru. 4474 Odda se soba Cven. guefodfiojk 3e»tal tr* M. mflt 4487 Dve gospodični telita dopisovati r. Inteligentnima gospodoma. Dopise pod šifro .SMmmj*, .Buppa* na apravo Jutra«. 4427 2enitovan)a posreduj« ..Fortana", kone. posredovalni biro v Sarajeva. Zabte<&jie natančnejših pojasnil. 3787 Gospodična trgovsko naobratena ln premožni.. znanja v svrho teoitve t-;spodpm od SS do £3 Tet. Trgovci in bančni uradniki imajo prednost. Ponudb« s sliko pod .Kapital 2096* na upravo .Jutra*. Tajaost aajara-č»l. 4189 Mlad lovski pes j« pritekel. »aatnik naj ae zglasi v Kapiteljski alki 7/1. 4HI Pogreša se pes doberman, ki tli'i aa ime «t ob*. Najditelj naj blagovoli javiti na aasiov: .Fenlki*, Ljubljana, Aleksandrova oaeta t£. 439U Dokumente, kavcije, vrednastce papirje (a dragocecosii Rajon v shrambo proti potrdilu .(Jospodarska pisarna*, d. * o. s. v LjeMjaaL •Vollova oiica 1, IL nad. 83 Vdova 49 let stara, bres »t rok, a precejšno dedščino, lell znanja v svrho ionitve t gospodom eameem ali vdoveem s obstoječo eksistento. Več pove narava Jutra*. Dopise na opr. Jutra* pod značke «Pctteao«t 2*. Dragi pedalfcj * »pravi Jatra*, ^^ 44« Trgovec mešs-iegs blaga v lastni S iS aprejme v komisijsko zaloge manufaktarno blago. Ponudba ca '»pravo sJu'.ra* j>od cjboje. •iranska eeiidao-t*. 44J6 Vsakovrstne vožnje slasti prevoa pohištva ob pit. II k t eelltev. prevoa pretcuga, lesa lo drv « kolodvora ala od drtiKOd to vsakovrstna dru-e voiaju. oakrbl točno, tiajhiire)«. v naiivp*em "d« lo po selo auiidnlb cena* Kumar L/iJze Krakovska aL tt. 13. Tam se tudi spre)* maju nariičita In dajejo >M putrebue Informacije. 3082f Vsak dan svež« namočena m polenovka ajifoi ftrbif, ljubljen ALEKSANDER. DU/\A{ ZVESTOBA DO GROBA (LA-DAAE DE-AONSOkEAU) 81 Vkljub svoji bojazljivosti iu neodločnosti je to pot princ kmalu odločen. Naglo stopi v sosednji kabinet, vrata je odpiral drhte. Zares, v kotu stoji omara... zares, vse, kakor napovedano! Omara ima dvojno dno, v predalu svilene lestve! Kakor tat z ukradenim blagom skoči vojvoda zopet v svojo sobo, srce mu utriplje, grlo mu je stisnjeno, roki drhtita, lice je zardelo, znoj na čelu. Sedaj naj vstopi sražnik,t in vse je izgubljeno! Vojvoda skrije svileno lestvo, zvito, pod blazino svojega naslanjača in sede vanj. Zares, ni prešlo pet minut, ko vstopi Maugiron, že v spalni halji, z golim mečem pod levo pazduho, s svečo v desnici. Približa se postelji, pregleda še enkrat rjuhe, pregleda okno in se prepriča, da so zastori nedotaknjeni. Opazi tudi razbito okno, ali misli, da ga je razbil vojvoda v svoji jezi, v kateri je prej razbijal in lomil kose pohištva. Maugiron še reče nekaj žaljivih ali zasmehljivih besed, in njegovi trije prijatelji, ki stoje ua vratih, se zakrohotajo. Potem odide brez pozdrava, vrata pa zaklene za seboj in obrne ključ z ropotom dvakrat. XXVIII „VENTREsSAINT«GRIS!'4 Čim je bil vojvoda sam, in vedoč, da ima sedaj vsaj uro časa pred seboj, izvleče lestvo izpod blazine, jo razpne, skrbno pregleda vsak vozel, se prepriča, da je lestva v najboljšem stanju in da je dovolj dolga, trideset in dve prečki ima, za dolge noge, torej za vso višino, katero ie treba preplezati. Ali sedaj ga ropet prevzame strah in tesnoba. Ali to ie ni morda past? Ali ga ne čakajo kraljevi plačanci, ki ga bodo zabodli? Na begu? Ali kdo naj se briga za njegovo osvoboienje in celo pozna predmete, ki so skriti v kraljevih sobch? V omari njegove sestre? Nazadnje se princ spomni de Bussyja, in čim bolj premišlja, tem verjetneje se mu dozdeva, da ne more neznani rešitelj biti nihče drugi, ko sam viteški Bussv. Vojvoda je dobro vedel za razloge, zakaj se Bussv jezi nanj, al» ni vedel nič o Bussyjevi ljubezni do Diane. Sicer je nekaj slutil, al ker se je sam zagledal v Diano, je verjel, da se godi vsakomur slično, vendar ni Bussv ju pripisoval boljših in stalnejšib čuvstev, kakor jih je sam imel. Da se še enkrat prepriča, sc zopet približa oknu in pogleda. Da, sedaj vidi. Ob reki stoje trije konji, in dve črni postavi. Ne-pomično. čakata nekoga. Njega. Kdo sta? Gotovo Bussv in kakšen njegov spremljevalec. Morda njegov novi zdravnik. Franjo pogleda skozi ključavnico na svoje stražnike. Dva spita, dva sedita za mizo in igrata šah. Sedaj ugasne svetiljko in stopi na balkon, se nagne čez ograjo, ali ne vidi pod seboj ničesar. Tema. Prepad se mu zdi v tej temi še strašnejši, negotovost tem večja. Ali sveži zrak in misel na svobodo tako delujeta na jetnika, da se snu po povratku v sobo zdi, da ga kar duši. To čuvstvo je bilo tako močno, da jc premagalo prirojeno njegovo bojazljivost. Pograbi za lestvo, jo odnese na balkon, pritrdi kavelje na ograjo in spusti lestvo v globino. Takoj opazi, da je na lestvo nekdo počakal, ker je le nekaj časa nihala po zraku, potem pa se je napela. Ali videti !e ni nič. Tudi konji ob reki so se skrili. „To bi mi bilo ljubše!" si zašepeta princ. „Pobeg je najboljši na samem, kakor pa z najboljšim prijateljem, ali pa z neznanim prijateljem ali ^prijateljem...44 Tačas prične piš. Prvi znaki bližajoče se nevihte, ki se je bičala že celo uro. Zamolklo udari grom. Pri blisku, ki je za hip razsvetlil temo, se je princu zdelo, da vidi doli pod balkonom dve postavi. Neki konj zahrza. Brez dvoma. Pričakujejo ga. Vojvoda še enkrat poskusi lestvo in se uveri, da je trdna. Potem se zavihti čez prsobran balkona, postavi nogo na prvo prečko in prične polagoma stopati. Kolena mu klecajo, roki mu drgetata, ali silna volja ga je ohrabrila. Ko je že blizu zemlje, ga zgrabita dve krepki roki in neki glas — kje ga je že slišal? — mu prišepeta: „Rešeni ste!44 Neznanec ga odvede na rob nasipa, potem na zgornji vogal. Tu že rak* nekdo drugi. Ta pokaže z roko proti reki, kjer stojita dvt konja. Preje so bili trije. Franjo uvidi, da sedaj ne more več nazaj, in se brez ugovora in brez volje prepusti neznanim rešiteljem, ki le molčita. Naglo stopi h konjem, potem ko so pretekli prosto glazijo, m sedaj se pojavi tudi tretji konj. Kaj pomenijo te izpremembe? Ali je poprej le slabo opazoval? Vojvoda se zavihti v sedlo, tudi spremljevalca in rešitelja storita isto, in isti glas, ki ga je poprej ogovoril, zašepeta sedaj: „Naprej!44 In vsa trojica odjaše v skoku. „ Doslej gre stvar dobro,'4 si misli princ. ..Nadejam se, da se ia dogodivščina ne konča slabeje!" „Hvala ti, 'dragi moj Bussy l44 zašepeta princ svojemu desnemn spremljevalcu, ki je zamotan do nosa in ki molče jaše pokraj njega. ..Pohodite svojega konja močneje!44 mu ta odgovori šepetaje, in tudi sam zabode konja z ostrogami. Vsa trojica šine skozi temo kakor tri pošasti. Prinčev konj, kakor da so mu zrasla krila. Ali desni spremljevalec se naenkrat okrene, preskoči cestni jarek in sedaj glasno, ali na kratko vikne: „Za menoj!44 Še pol ure so take drveli, pa so dosegli neko šumo. Princ jo spozna. Vincenneška šuma. Sedaj jašejo počasneje, radi drevja, ali kmalu pridejo na neko čistino. Tu čaka deset mož, konjikov, t vojnem redu. „0, kaj to pomeni?" vpraša princ „Ventre saint Gris!44 zakolne vprašani. „To pomeni, da ste rešeni!" Pri glasnem govoru in pri gaskonjski kletvici je princ na svoje največje začudenje spoznal, da ga je rešil kralj Navare, Bearner Henri, njegov in kraljev svak Henrik „Vi, Henrik? Vi ste me rešili?44 ..Zakaj ne jaz?'4 začudeno vprašuje Bearnec. „Kaj nismo zavezniki?44 Potem se obme k drugemu spremijevalcu. „Kje pa si ti, Aeripa?44 ..Tukaj!" se javi kratkobesedni gospod d'Aubigne. „Prav lepo je, da tako mučite svoje konje, posebno ko jih imate toliko!4* „Dooro, dobro!44 odgovarja smeje Navarčan. „Ne nergaj neprestano! Saj imamo še dva konja, ki sta spočita, da lahko z njimi prejašemo deset ur če treba !44 „Pa kam me vodite, bratranče?44 vpraša Aniovinec nemirno. „Kamor hočete, samo tja moramo naglo. D'Aubigne ima prav. Staje francoskega kralja so bile polne, kakor moje. Tudi je dovolj bogat, da uniči dvajset najboljših konj, samo da doseže nas.44 „Jaz torej lahko grem, kamor hočem?'4 vpraša Anjou. „Pa seveda! Saj nisem prišel po vas, da postanete moj jetnik! Kaj imam jaz od tejra! Izvolite zapovedati, kam želite, samo prosim, naglo! Ce ne, odidem sam!" „Dobro, potem prosim, v Angers!44 „Tja želite? Dobro torej v Angres. Tam je vaš dom I44 „Kam pa vi, bratranče?44 „Jaz z vami do Angersa, tam se ločiva, jaz pobitim domov v Navaro, kjer me pričakuje dobra moja Margot. Dolgčas ji ie brez mene.44 Minuto pozneje so zatopotala kopita iskrih svežih konj. Jezdecema je sledil tretji, d'Aubigne, mrmraje. Vojaki so obrnili svoje konje drugam, po že poprej dobljenih zapovedih. Javna zahvala. Gospod priraarij dr. Fr. Minar nam je dokazal ves čas bolezni našega pre-raso umrlega pokojnika s svojo neumorno požrtvovalnostjo in pripravljenostjo ob vsakem času toliko prizadevala in truda preprečiti katastrofo, da čntirno prijetno dolžnost izreči mu tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo in priznanje. V Ljubljani, dne 25. februarja 1925. Obitelj Bolaffio. 1091;» Večje industrijsko podjetje išče zanesljivega in spretnega starejšega knjigovodjo-bilancista ki bi bil tudi zmožen vodstva vseh pisarniških del. Ozira se le na prvovrstne moči. Prednost imajo vsi oni, ki so delali pri tekstilnihe podjetjih. Ponudbe s prepisi izpričeval, zahtevo plače in sliko pod ..Bjlancist" na , Apolo", L.ubl.ana, Stari trg St 19/11. 1077/. i iž I i I i m <«>: s ::! jcs>: i :: i : i ® i :: i :: i :: Živo perutnino kupuje stalno v vsaki množini, in s:cer: pohance, kura za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevnih cenah E.VAJDA Cakovec (Mediimurie). Talaien S», 3, 4. HA '21 1 1 1 1 I SŽ M I iž M Trgovski sotrudnik izvežban prodajalec in izložbeni dekorater, starejša moč, in i«*« trgovska sotrudnica oba perfektna mana f&ktarista. se sprejmeta t večjo trgovino v Ljubljani. — Ponudbe pod referenca44 na upravo „Jutra". %m Joiip m Hajko Turk Prevažanje blaga. »peiieijs&o podjetje v LjubFani, «• Vidovdanska cesta St 3 Ocarinjaaje blaga. prevzema vsakovrstne vožnje blaea, kakor premoga, dr*, nsannfaktore, stavbnega materij a itd., po na niiiih eetiab. Istotam so tadi prvovrstni porodni vosovl (bruni s jismastitni kolesi) po izjemna uizkib cenah ca razpolago. I Podeželske odre © opozarjamo 1 na 8iMe Ure iz zbirke Oder: % Sch&nherr, Zemlja. Življenska kome- 3 dija, 15 Din, po pošti 75 p več. 3 Svoboda -Govskar, Poslednji mož. % Veseloigra. 14 Din, po pošti 75 p več. 9 Linhart, Županova Micka. Komedija. 2 Veseli dan ali Matiček se ženi. 3 Komedija. 20 Din, po pošti i Din reč, V kratkem izide: Hnčič - Sovtkar, Narodni poslaneo. Naročila sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54. | Za mladino naročite novi knjigi i Filip Dom.: Kako so se vragi ženili. Broiiraao 30 Din, vezano 35 Din, poštnina 1*60 Din. Levstik Vlad. i Deček brez Imena. Broiiraao 25 Din, vezano 30 Din, poštnina 150. Knjigi m sutists pri knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54« Ažurira in entla m f vseli M Tool ]aw-Cerai UiHlaii, Ditril ir« l Agfa-, Hauff-, Perotz-filme J Kdor oglašuje, ta napreduje! Največjo zalogo razne emaj-lireue, aluminiig-te sli telesne kuhinjske pogmle kakor drugib ra/.nib orinlii za obrtnik«, dalje razne veriee. tehtnice, lo >atr, krampe, motike, vrtnarska orodja iu ra/.ne iitroje itd. itd. kar sploh k že ezmnuki stroki spada, undi vedno io uajceiieje tvrdka Strnilo florianfič Hlelrgttliii z Itle/nim Ljubljana, 8t.Petrac.35 Ul7« Zahtevajte v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah ..JUTRO" ^Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. in plofide, dnljo Mimooa-, Batrap-, Kodak - papirje iu lotografiča« aparate Ernemanc. Ica, Coatessa, VoiMi, aorti od lbO D:d naprti ima stalno v zalogi drogeriii ta Kant slaon Ljibljau, lid.vska nlioe 1. Zahtevajte cenik: I07S-. 15 letno Mo B«!weiscj$!STOEWER IItsIeI stoji t patru-Ijiii« tra>spo(terjea tjn&e'je.szeiies?m!n preeikais |t »rt,rušiti 21 šlOJijs, vezni« Hi Hn»jt i 160. SRRIEOA 5 LJUBLJANA jtsleabareava dlies S.1. LJUBLJANA, Mestni trg IS izde'ovateij dežnikov« Na drobno I Na debelo I Zalog« sprehajalnih palic« Start ScSalkl u oaaov. prcuklaitj* Ažurira in entla Tolno v vseh barvah 1303> Toni Jager-Černe LJubljana, Dvorni trg št. f. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetju, ki nudijo popuiuo varstvo t vkujižho in i zastavo zalog Msga, liCcJo posojila oz. družabnike ali kupce Ponudbe sprejema io pojasnila daje Gospodarska pisarna, družba z o. t. v Ljubljani, Woifova nL 1 -II. 18&3a Kdor ho ie spoznati masta ln kraj* v Hrvatski. Bosni Vojvodini, Srbiji, Dnlmaoljl Itd., naj narodi A. Me liki Jugoslavija Zemljepisni pregled. XX. dsL Ka 524 straneh podaja knjiga, M ji js priloiea tndi remljevld, podroben popis aate države. Kajlga velja s poitnieo vred 6-' Din, boljta isdsja 67 Din 50 p. HaroCa pri Tlakornl sadrn^l ▼ Ljnbljanl, Prodamo t* aL M.