OBVEZNI IZVOD JULIJ 2009 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 30. julij 2009, letnik XIII DEPONIJA MALA GORA BO ZAPRTA O dolgu in zdravstveni oskrbi v domu za ostarele ‘DELO V DOBRI VERI JE TVEGANO’ Turizem na Ribniškem: PRI OBLAKOVIH NA RIGLJU NAD ORTNEKOM Ivanka Stanič, žena diplomata Športna igrišča v Ribnici najprej do leta 2011 Pravilnik o podaljšanju obratovanja gostincem Poletje gasilskih praznovanj in veselic Poleg Kromarja na havajski Ironman še Franci Šilc 8. Tek po Lončariji Z Ivanko Stanič sva se srečali povsem po naključju, ko sem odhajala iz ribniškega doma za ostarele, saj naju je pod streho zadržal močen naliv - primeren trenutek za nekaj besed, ki so se nekaj dni pozneje razvile v pravi pogovor, zakaj 81-letna gospa iz Ljubljane ima tako bogato preteklost in pestro življenjsko zgodbo, da jo je bilo treba oblikovati v naslednjo pripoved ... IVANKA STANIČ, ŽENA DIPLOMATA S Češke na Švedsko, od tam v Indijo, nato v Afriko Gospa Ivanka raje vidi, da se ji reče Sofija, saj jo pod tem imenom bolje poznajo. V Dom je prišla po dobre pol leta njegovega obstoja in to z velikim veseljem. Otroci je niso želeli pustiti same v stanovanju, ker so se bali, da bi se kje poškodovala in si ne bi mogla pomagati, zato je hči začela brskati in iskala dom, kjer bi jo lahko namestili. Ko je našla ribniškega, je materi sporočila novico. In mama je takoj rekla: ‘Da, v Ribnico gremi' Ivanka Sofija Stanič je po mami Ivanki Dejak Ribničanka. Njen stric je bil sedlar in ličar Jože Knoll, teta Angela Knoll pa se je ukvarjala s šiviljstvom, tako da je bilo tudi naši sogovornici šivanje in krojaštvo v krvi in je redno šivala vsem svojim otrokom. Sicer pa je Ivanka Stanič po izobrazbi inženirka arhitekture, a je svoj posel opravljala le v presledkih, ko se je z možem in tremi otroki vračala z dolgih poti po svetu. Njen pred štirimi leti umrli mož Aleksander (Sašo) je bil namreč karierni diplomat in tako je družina z njim v tujini preživela 16 let: Praga, Stockholm, New Delhi, Kalkuta, Bombaj, Kinšasa. Na pot so odhajali približno na vsake štiri leta, se po vsaki poti doma zadržali ravno toliko časa, nato pa spet spakirali veliko potovalno skrinjo in odšli. Nobeden izmed treh otrokov se ni rodil doma: prva hči se je v Puli, druga hči in fant pa na Švedskem. A tako kot je življenje Staničevo na starost spet prineslo v Ribnico, je tudi otroke na podobne poklicne poti, kot je starša. Najstarejša hči dela v diplomaciji in je ta hip v španskem Madridu, sin pa je sledil mami in je arhitekt ter kot urbanist, zaposlen v mestni občini Ljubljana. Prednost življenja na mnogih kontinentih je odprtost do sveta in ljudi - Staničevim nič ne pomeni, če je nekdo črne, X Stei' n ■ISW 1 rumene ali rdečkaste kože. Znajo pa zato otroci tekoče govoriti srbohrvaško, angleško in francosko, saj niso bili s staršema le na zadnji poti, v afriškem Zairu. »To je bilo moževo zadnje mesto kariernega diplomata in najino prvo brez otrok, ki so tedaj že začeli študirati v Ljubljani.« Mož je bil zelo cenjena oseba, ki je kariero diplomata začel kot sekretar na veleposlaništvu v Pakistanu, nato pa sistematično napredoval. Po izobrazbi je bil pravnik ter tekoče govoril dva svetovna jezika. Po pripovedovanju žene Sofije je dobro poznal situacijo v svoji državi in vedno vedel, kaj sme povedati, da ne bi škodovalo njenemu ugledu. Pravi, da bi lagala, če bi dejala, daje bilo biti žena diplomata težko. Povsod so imeli kuharje, šoferje, čistilke, pralce perila in vrtnarje, vsega skupaj pet ljudi, ki je skrbelo zanje. »Lepo smo živeli v skupnosti in vsak zase opravljali delo, ki smo ga imeli.« Na Švedskem je bilo delo lažje tudi zato, ker ji je pomagala sestrična in skrbela za otroke, medtem ko je gospa Sofija brez skrbi lahko opravljala drugo delo. Zanimivo je, kako se v življenju pogosto sklene krog in pri Staničevih, kot že opisano, se je večkrat. Ne samo, da je bil oče Primorec iz Sedla pri Kobaridu, tudi moža si je našla Primorca, ker sta očeta obeh delala na železnici in sta se tam spoznala tudi kasnejša zakonca Sofija in Sašo. Sofija Stanič pravzaprav nikoli ni živela v Ribnici, se je pa vanjo vračala vsako poletje na počitnice. Že njena primarna družina je bila vezana na nenehna potovanja, saj je bil oče železničar »Vsake toliko pride kaka iskrica in se česa SPOMNIM IZ SVOJEGA BOGATEGA ŽIVLJENJA, A NE ŽELIM PRIJATELJEV OBREMENJEVATI LE S SVOJIMI spomini. Toda če me kdo sprašuje po NAJLEPŠIH UTRINKIH Z MOJIH POTI, POTEM JE BIL TO GOTOVO VZPON NA DARJILING, KAMOR SMO Z DRUŽINO ODŠLI NEKO ZGODNJE JUTRO IN TAM PRIČAKALI PRVI SONČNI ŽAREK - S POGLEDOM NA celo Himalajo. Če zamižim, to spet vidim, kot VREZANO JE V SPOMIN ...« (SONJA STANIČ) Sofija Stanič se je z 89-letno prijateuico Ano Pahor (ki ni v sorodu s premierjem) SPOZNALA ŠELE V DOMU IN OBE SE ČUDITA, KAKO STA TAKOJ NAŠLI SKUPNI JEZIK IN SE POČUTITA kot sestri. »Velik kos živuenja je za nami IN NAJLEPŠE JE, ČE SI TU DOBIŠ NEKOGA, KI Tl JE TAKO BLIZU. To JE VSE! DA SE DOBRO POČUTIŠ, DA IMAŠ OBČUTEK, DA ŽIVIŠ ŠE NAPREJ,« STA DEJALI PRIJATELJICI. PAHORJEVA RAVNO TAKO PRIHAJA IZ Ljubljane, a iz številčnejše družine, ki ima DOLGO STAROST V GENIH. OSEM OTROK IN ŠE VSI so živi! Žalostno je le to, da jih oče nikoli ni VIDEL, KER JE V VOJNI OSLEPEL... in so se tako selili po celi bivši Jugoslaviji. Sama je bila zato rojena na majhni postaji ob progi Karlovac - Sisak, v Banskem Grahovcu. Bila je 4. otrok in med vsemi je bil le najstarejši rojen v Ribnici, na kar je bil menda sila ponosen zato, ker je bil edini - ostala dva otroka sta se namreč rodila v Bosni. »Mama je bila zelo navezana na Ribnico. Pred vojno smo živeli na Reki, med vikendom pa se usedli na vlak do Ljubljane, nato pa hitro v Ribnico! Šele ko se z vami pogovarjam, vidim, kako mi je bila Ribnica vedno pomembna. Bila je oaza za nekaj lepega, veselega, dobrega.« Tekst in foto Alenka Rahuue Žene diplomatov smo ‘poglihale’ marsikateri konflikt Življenje žene diplomatov zna biti kar naporno, je dejala Staničeva, ki se s politiko ni ukvarjala. »Za to je bil moj mož.« A vsakič, ko je bila kam povabljena, se je morala povabilu tudi odzvati in nenehno vzdrževati stike z ljudmi. Na tak način se v diplomaciji širi dobre odnose in žene diplomatov ob kakih na videz nedolžnih kavicah lahko uredijo tudi kako sporno zadevo. »O delikatnih temah pa ne govori, mi je naročil mož, zato so bili vsi pogovori z ženami diplomatov vedno malo zadržani. Nikoli ne veste, kdo se lahko okoristi s kakšno informacijo, zato je bolje molčati.« VAŠKO ETNOLOŠKO TURISTIČNO DRUŠTVO HROVAČA Ribn'can, a ne Urban! FIŽOLOV DAN V HROVAČI letos 29. 8. ob 12.00 uri! JARA RAJA • VEC KOT 50 FIŽOLOVIH JEDI RADIO MLAJKU • FIŽOLOVA DEŽELA Vaščani Hrovače! JULIJA PIŠEMO: Novice iz doline 4 Ribniška deponija bo zaprta Širitev čistilne naprave v Ribnici Tema meseca 6 Turizem na Ribniškem Motiv za izgradnjo tako velikega apartmajskega kompleksa na Riglju nad Ortnekom je pri družini Oblak bil, da ohranijo 16 ha kmetije. Ker se klasičnega kmetovanja niso želeli iti, postopno uresničujejo svoje druge sanje in se ljubiteljsko ukvarjajo z dopolnilno turistično dejavnostjo v najmanjši vasi v Slemenih. KOLEDAR PRIREDITEV AVGUST 2009 -kratek pregled. GRAJSKI VEČERI, Ribniški Grad, ob SO. uri: . 31. 7. - VEČER NARODNOZABAVNE GLASBE - koncert ansambla Roka Žlindre 7. 8. EVANGELIJ PO ČUŠINU - monokomedija Gregorja Čušina 14. 8. RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB - gledališka predstava oz. letni kino 21. 8. VETD HROVAČA -jazz večer s Tony Carter bandom 38. 8. - Tamburaška skupina DUPLJAK - koncert etnoglasbe Obveščamo vas ... Zbiranje predlogov za občinska priznanja Podaljšan čas gostinskih obratov Dražba za oddajo profitnega stanovanja Izdelava kompostnikov 24 V središču Delo v dobri veri je tvegano! Kdaj športna igrišča v mestu? Brskamo po starih arhivih 7 13 24 8 xTK,Mff V političnih krogih awAojns Bralci pišejo Do kdaj še taka prometna ureditev? 27 Bralci pišejo 100 let PDG Sušje 28 80 let PGD Otavice 29 Športni utrinki Franci Šilc na Ironman! 32 Z Interblockom na državno prvenstvo 33 ALTERNATIVA 2009, KULTURNI PROJEKT RIBNIŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA, 1. AVGUST OB 17. URI, KASARNA. KOLESARSKI VZPON NA GRMADO, 1. AVGUST OB 14. URI. ZBOR PRED TRGOVINO IN MESARIJO AMBROŽIČ V RIBNICI. FIŽOLOV DAN V HROVAČI. LETOS ŽE 29. AVGUSTA OB 12. URI! FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIK, GRMADA, 2. AVGUST, od 14. ure da^je 90 LET PGD RAKITNICA, PROSLAVA IN VESELICA, 29. AVGUST OB 17. URI, GASILSKI DOM RAKITNICA. DO 24. AVGUSTA SI LAHKO V GALERIJI MIKLOVA HIŠA OGLEDATE RAZSTAVO ‘TISKAJMO’. ŠIVILJSKE DELAVNICE. Delavnica zahteva predznanje strojnega šivanja. Obrtna zbornica Ribnica, ob sobotah dopoldne - AVGUST. Kontakt in info : alibegic08@gmail.com, Gsm: 031/ 521-269. Projekt poteka v okviru RŠK. PRIREDITVE EVENTIM. Str. 27 LUMPIJADA 2009. Str. 22 ■ r 1 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: N Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica _LA Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 j A Polona Klajič - članica E-pošta: reseto@t-2.net r. Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: -U Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, 28. avgust 2009 v Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, t \ Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. u Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si _Ly Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska ' 1' Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. D Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. avgusta 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Rigelj nad Ortnekom 5 :>■ r%j■"■<><■ Deponija Mala gora nima več dovoljenja za obratovanje RIBNIŠKE SMETI BOMO VOZILI V < TREBNJE Regijska deponija v Trebnjem naj bi bila urejena do 2013, do takrat bomo začasno vozili smeti v Mozelj pri Kočevju Ministrstvo za okolje in prostorje vznemirilo javnost s sporočilom o 27 odlagališčih, ki jim bo s 15. julijem prenehalo obratovalno dovoljenje oz. nimajo več možnosti podaljšanja; na spisku se je znašla tudi deponija Mala gora, s katero upravlja ribniška Komunala. Informacija Ribnice ni presenetila, saj je bilo že od leta 2000 znano, kaj zahteva Evropska unija in da ribniško odlagališče stoji na okoljsko nevarnem kraškem terenu, kjer strupene snovi zlahka pronicajo v zemljo. Tako se deponija Mala gora ni širila, marveč le polja za odlaganje gradbenih odpadkov. Ta bo možno odlagati tudi v prihodnje, Komunala pa bo poskušala pridobiti tudi dovoljenje, da semkaj vozijo gradbeni odpad iz drugih občin. Ustvarjeni dobiček bi lahko vsaj malo ublažil višje stroške, ki bodo nastali z odvozom ribniških smeti na začasno odlagališče v Mozelj pri Kočevju. Točna cena seveda še ni znana, ker odločbe o prenehanju deponije Komunala še ni prejela, in bo odpadke do takrat odvažala na obstoječo deponijo. Ko bo zgrajena regijska deponija Globoko v Trebnjem, predvidoma do leta 2013, pa se bo naše smeti vozilo tja. Župan Jože Levstek in direktor Komunale Jože Zakrajšek sta 17. julija podpisala pogodbo (enako tudi sodraški) za ustanovitev omenjenega regijskega centra, a pogodba še ni pravnomočna, ker se čaka še na podpis Grosuplja. Omenjeni kraj je bil pred podpisom celo v igri za regijsko deponijo, a se je zadeva obrnila, tako da bomo morali smeti odvažati zdaj dlje. Ne bo se jih odvažalo vsak dan, morda bo do takrat vzpostavljena celo železniška povezava in se bo smeti iz Ribnice in Kočevja v Trebnje pošiljalo kar z vlakom. Vse opcije so odprte in dogovarjanja so šele v teku, je dejal Zakrajšek. Poleg tega, da je povsem jasno, da bomo za odvoz smeti po novem plačevanje položnic višje, bo potrebna s strani nas, odlagalcev smeti, tudi večja disciplina. Nadziral nas bo občinski inšpektor, načrtuje pa se tudi ustanovitev medobčinske inšpekcije, ravno zaradi večjega reda na komunalnem področju. Bistveno bo postalo sortiranje odpadkov: o odlaganju organskih odpadkov ravno v tej številki objavljamo 2. del članka, kako in kje urejati kompost (str. 24). Sicer pa bo po prenehanju dovoljenja deponijo potrebno ustrezno sanirati. Tekst in foto ALENKA PAHULJE Ribnica bo s kohezijskimi sredstvi razširila čistilno napravo Naprava bo po novem omogočala priključek še 2000 uporabnikom Ribnica, Kočevje, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan in Novo mesto so že nekaj let vključeni v projekt »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda porečja reke Krke«, iz tega naslova pa bodo lahko zdaj pridobili dobrih 20 mio EUR evropskega denarja iz kohezijskega sklada ter slovenskega državnega proračuna. Župani zgoraj navedenih občin so 20. julija v Kočevju podpisali medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju v 2. fazi projekta. V prvi je bila zajeta samo občina Novo mesto, zdaj pa bodo še ostale, ki na svojih območjih nimajo zgrajene še vse potrebne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kot to zahteva Evropska unija. Skupen nastop jim omogoča, da lažje pridobijo potrebna sredstva in Ribnica bo tako bogatejša za 2,3 mio EUR ter bo tako najprej razširila obstoječo čistilno napravo v mestnem naselju od 4500 na 6500 enot, v naslednji fazi pa pride na vrsto izgradnja čistilne naprave v Dolenji vasi. 30 odstotkov vsega potrebnega denarja bo morala dodati še sama občina. Vse občine, tudi Ribnica, so že pridobile gradbeno dovoljenje za začetek del, ki morajo biti končana do leta 2013. Alenka Pahuue KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje Rdečega križa Ribnica v sodelovanju s Zavodom za transfuzijsko medicino Ljubljana organizira krvodajalsko akcijo, ki bo 17. in 18. avgusta S009 v dvorani Športnega centra Ribnica od 7. do 13. ure. Obveščamo vas , da so se zaloge krvi zmanjšale pod 7 - dnevno preskrbo , potrebe po krvi pa se v poletnih mesecih povečujejo, zato še posebej vabimo vse redne krvodajalke in krvodajalce v starosti od 18. do 65. leta in vse tiste, ki se boste odločili za to plemenito in humano dejanje prvič , da se udeležijo krvodajalske akcije. S seboj obvezno prinesite veljaven osebni dokument, ki vsebuje tudi fotografijo. DAJEM KRI - REŠUJEM ŽIVLJENJA. Vljudno vabljeni! OZRK RIBNICA Reše m Ribniška dolina je lani pridelala 2500 ton odpadkov, kar nas ne uvršča ravno na vrh tistih, ki SLOVENIJO NAJBOLJ ZASIČIJO S SMETMI. T0NAŽ0 NAM ZVIŠUJEJO PREDVSEM VELIKE KOLIČINE ORGANSKIH ODPADKOV, KI JIH BOMO PO NOVEM MORALI SORTIRATI ŽE OB IZVIRU OZ. DAJATI V USTREZNE KOMPOSTNIKE. JE POVEDAL DIREKTOR KOMUNALE JOŽE ZAKRAJŠEK. NA DEPONIJI SMO NA VROČ POLETNI DAN NAŠLI TUDI GOSPO. KI TAM DNEVNO ZBIRA PLOČEVINKE IN JIH NATO PRODAJA NA HRVAŠKO, KJER JIH ODKUPUJEJO ZA TAKO VISOKO CENO, DA SE SPLAČA SPUSTITI TUDI V TAKO DELO. PRI NAS SE TAKIH AKCIJ PRODAJALCI ŠE NISO DOMISLILI IN SE NAM TAKO PLOČEVINKE KOPIČIJO NA DEPONIJAH. IZPOD ZUPANOVEGA PERESA Spoštovane, spoštovani! Vsakodnevna tema v vseh medijih je gospodarska kriza. Toda to ni le kriza ekonomije in posojil ter pravnega reda, to naj bi vsaka verodostojna država imela urejeno, ampak je to tudi kriza človeka, morale in socialnega čutenja do sočloveka med nami. Razmišljanje, ki spreminja sebično in koristolovsko mišljenje v služenje in nesebično skrb za osebni razvoj ter skupno dobro, je edino sprejemljivo, vsaj po mojem razmišljanju. Samo socialno vprašanje in tudi vse, kar je z njim povezano, bodisi ekonomija, ekologija, politika, znanost in tehnika je v svojem bistvu etično vprašanje človeka. Ljudje smo pokvarljivi in kaj kmalu lahko postanemo ujetniki nujnosti, da si brez občutka nabiramo dobrine in različne užitke, ki pa nas večinoma puščajo hladne in prazne. Svet, trg in politična stvarnost potrebujejo nekaj drugačnega, z drugačno predpostavko. In sicer: ekonomija ne sme biti naravnana zgolj in samo na dobiček ter večanje kapitala, sicer postane način izkoriščanja in nasilja močnejših nad šibkejšimi, nečloveška, in je v končni fazi neučinkovita. Tista podjetja, ki pri svojem poslovanju ne upoštevajo človeka, delavca, in nimajo socialno naravnanega kapitala, ne morejo, vsaj na dolgi rok ne, poslovati uspešno. Torej, če realno razmislimo, je človek še vedno največji kapital, tega pa se na žalost prav tisti, ki odločajo, ne zavedajo pravočasno ali šele potem, ko je največkrat že prepozno. Poglejmo na primer v Prekmurje. Gospodarski velikan - nekdanji slovenski ponos, Mura, danes po vseh golih ekonomskih kriterijih nima realnih možnosti za preživetje. Ko pa vidimo voljo ljudi in njihovo pripadnost tej isti Muri, se zdi, da vendarle obstaja upanje. Je nekaj več kot le gola ekonomija. Morda bi kdo rekel, da je to le samoohranitveni nagon ljudi, ki bi sicer ostali brez vsega. Morda je res, vendar obstaja tudi nekaj več. In tisto več je človeški kapital. Dober menedžer nima le dobrega IQ, ampak mora imeti tudi zelo dober EQ - čustveno inteligenco. Mora imeti dober občutek za socialno pravičnost in občutek za pravo mero, s katero ljudem pokaže, da resnično ceni njihovo delo. Le tako bo zagotovil pripadnost ljudi podjetju in to je morda najpomembnejša pot k uspehu. V nasprotnem primeru poznate tisti slavni rek, ki ga tudi v naših krajih kdaj slišimo: ne morejo me tako malo plačati, kot lahko malo naredim. Kje je, po vsem tem razmišljanju, naša občina? Mirno in z gotovostjo lahko rečemo, nekje na sredini, če pa prištejemo še faktor iznajdljivosti, smo na boljši polovici lestvice uspešnosti, in to je prav gotovo garant za boljšo prihodnost. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da obupamo in čakamo, kaj se bo zgodilo na državni ravni in šele nato bomo poprijeli za delo. Toda živeti in delati je potrebno tudi sedaj in najboljši se izkažejo prav v kriznih razmerah. Lokalna skupnost lahko veliko naredi s kvalitetnimi projekti, ki aktivirajo sposobne izvajalce. V tem pogledu je dober občinski tim zagotovil kar nekaj projektov, ki se sedaj izvajajo z evropskim denarjem. V to smer bi morala delovati tudi država. Upam, da nam bo pomagala in čim hitreje odobrila prostorske plane, ki jih tako težko čakamo in bodo odprli nove investicije. Subvencije so izhod v sili, so začasna rešitev, vendar nikakor ne smejo trajati predolgo. Za delavca je najbolj uničujoče tako imenovano čakanje na domu, ki ne rešuje ničesar, le načenja živce in potrpežljivost, povečuje občutek nekoristnosti in tako naprej. Položnice pa se neusmiljeno nabirajo... Pa za trenutek pustimo v tem zelo razgibanem poletju probleme in skrbi nekoliko ob strani, saj je vendar čas počitnic oz. dopustov. Privoščimo si ogled večerne prireditve v našem gradu, obisk gasilske veselice, športne prireditve ali razstave v Miklovi hiši. Tisti, ki ste si rezervirali izlet v kakšne eksotične kraje, pa se čuvajte prašičje gripe. Res je lepo potovati po širnem svetu že zato, da na koncu ugotovimo - doma je najlepše! Župan Jože Levstek URGENCA DO KONCA SEPTEMBRA V zdravstvenem domu Ribnica se bo začelo s preurejanjem 50 kv. metrov prostora v 1. nadstropju v urgenco. Investicija, ki bo končana do konca septembra, bo zadostila zakonodaji, ki za tako območje predvideva urgentni oddelek, Ribničani, Sodražani, Potočani in Laščani pa bomo s tem deležni višjega nivoja zdravstvene oskrbe. Preurejanje bo stalo 133. 492 EUR, od tega bo 80.000 EUR dalo ministrstvo za zdravje, Ribnica 28.000 EUR, ostale občine pa premo sorazmerno s številom prebivalcev. SPREMEMBA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V zadnji številki Rešeta je bil objavljen sklep o sofinanciranju programov športa. Komisija za šport in občinski uradniki so ugotovili, da bo treba spremeniti pravilnik o vrednotenju športnih programov, ker je preveč pomanjkljiv. Popravljali bodo tudi letni program športa in po novem bi občina sofinancirala samo športnike, ki imajo stalno prebivališče na območju ribniške občine, je povedala Nevenka Turk Kraljič. Ugotovili so namreč, da imajo nekatera športna društva člane iz drugih občin, zato se hkrati javljajo tudi na razpise več občin in iz istega naslova pridobijo dodatna sredstva. Iznajdljiva poteza za društva, manj ugodno pa za konkurenčna društva, ki na račun določenih dobijo manj denarja. Letni program športa bi sestavili tako, da bi bila tudi rekreacija po novem plačljiva, razen za starejše nad 65 let. PRODAJA CENTRA IDEAL ŠE LETOS Ideal še vedno ni prodan, ker je zaradi menjav v vladi cenitev zastarela. Po novem bi lahko zdaj interesent objekt odkupil za 100.000 EUR nižjo ceno, predvideva pa se, da bi se prodaja izvršila še letos. Občina, kot smo že poročali, za nakup nima interesa ne denarja. KNAFLJEV TRG ŽELI ODGOVORE GLEDE OGREVANJA Odbor za ogrevanje, ki ga je ustanovila soseska Knafljev trg, se je obrnil za pomoč na Občino, da bi posredovala pri odnosu med Komunalo in omenjenim odborom, je dejal Eugen Jakšič. Odbor je namreč že lanskega avgusta na Komunalo naslovil niz vprašanj glede dragega ogrevanja, visokega poračuna in transparentnosti podatkov, toda z dobljenimi odgovori ni bil zadovoljen. Želeli bi dobiti načrt vzdrževanja in popravila kurilnice, prav tako pa bi se po mnenju odbora Občina morala bolj zavzeti za izterjavo dolgov, saj naj bi bili največji dolžniki ogrevanja ravno najemniki občinskih stanovanj. Irena Marn z oddelka za gospodarstvo je povedala, da je Občina naslovila poziv Komunali, da odgovori do konca avgusta, s problemom pa se bo seznanil tudi občinski odbor za ogrevanje. A. PAHULJE Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica objavlja PROSTO DELOVNO MESTO ZDRAVNIKA SPECIALISTA SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE (ZDRAVNIK SPECIALIST IV PPD 2) zadelovambulantivsocialnovarstvenemzavodu in splošni ambulanti v Ribnici in Loškem Potoku. Pogoji za zasedbo: - končana medicinska fakulteta, - opravljen strokovni izpit, - opravljena specializacija iz splošne / družinske medicine, - veljavna licenca za delo, - znanje slovenskega jezika, - vozniški izpit B - kategorije, - osnovno znanje dela z računalnikom, - zaželene delovne izkušnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v tajništvo Zdravstvenega doma dr.Janeza Oražma Ribnica, Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica. Kešero 5 «■ ’v,rr>>iyv<>rNJVz«i r iv: <■<>«■ xjrsjse ■ >i vrsi V"i>■ r ü.■, rvoasiaiBAi ve^iajL Ribnica nima strategije razvoja turizma, a to podjetnih ne zadrži, da ne bi uresničevali svojih poslovnih načrtov in osebnih želja. Sprijaznili ali pa celo želeli smo si, da nas ne bi zajel množični turizem, kar seveda k našim turističnim ponudnikom prinese veliko manj gostov, pa še ti niso navajeni tu prenočiti. Pot izletnikov in turistov pa se vseeno bolj bliža podeželju, ven iz mest. Danes se išče mir, ohranjeno naravo in stik s pristnim domačim okoljem. Nek prijatelj, ki živi na turistično strašno obleganem otoku, mi je pred nekaj leti dejal, da se Ribnica niti malo ne zaveda, da ima komaj 48 km do prestolnice in da ima naravo, ki se bo kmalu drago plačevala. Ta trenutek je že bližje, a ne toliko, da bi si kdo lahko domišljal, da se njegova investicija v turistični objekt povrne v nekaj kratkih letih. Motiv za izgradnjo tako velikega apartmajskega kompleksa na Riglju nad Ortnekom je tako pri družini Oblak bil le, da ohranijo 16 ha kmetije. Ker se klasičnega kmetovanja niso želeli iti, postopno uresničujejo svoje druge sanje in se ljubiteljsko ukvarjajo z dopolnilno turistično dejavnostjo v najmanjši vasi v Slemenih. Turizem na Ribniškem MED JELENI, DAMJAKI, LAMAMI, MUFLONI IN PAVI Lami domačim jesta iz rok Seveda lame niso običajne za naše okolje, so pa popestritev, ki turiste hudo pritegne. Še posebej, ko lami Vinko in Frida jesta hrano iz rok, ali te ob prihodu sprejme pav z barvitim perjem in glasnim oglašanjem ... Tudi okoli 50 navadnih jelenov in damjakov, ki bivajo v obori, se rado približa hiši in jih obiskovalci lahko opazujejo povsem od blizu, kar mnogim pomeni višek bivanja na Riglju ali na deželi. Ljudje si zamišljajo, da bodo tu lahko dihali tako svež zrak, da jih bo zazibal v spanje, jedli hrano, ki naj bi bila kar se da ekološko neoporečna, jih pa vseeno prijetno preseneti, ko se enkrat res znajdejo pred turistično kmetijo Oblak. Nadela si je kategorijo s tremi jabolki, z lahkoto pa bi si pridobila 4, če bi hotela k sebi povabiti sicer strogo strokovno komisijo. 14 let je trajalo, da so ustvarili namestitveni objekt z dvema dvoposteljnima apartmajema, enim dvo- posteljnim s pogradom ter enim, ki ima ločeno otroško sobo. Na strani, ki gleda na cerkev na Marčičih, pa najdete še največji apartma z osmimi ležišči - vsega skupaj 20 ležišč. Vse je opremljeno v lesu in s spretnimi rokami sicer športnega Oblakovi so najprej začeli z oboro divjadi, ki JO IMAJO ŠE DANDANES - ZNOTRAJ HIŠE JE ZATO TUDI MOZAIK JELENA. pedagoga Jerneja, gospodarja družine. Izdelal je vse - od lesenih ograj, stolov, miz, postelj, polagal keramiko in postoril še niz potrebnih stvari, kar je seveda občutno pocenilo vložek v tako velik turistični objekt, ki bo lahko služil več generacijam Oblakovih - in šele takrat bo kdo lahko govoril tudi o dobičku, pravi gospodar. Družina, ki jo sestavljajo še mama Nataša ter hčerki Ina in Lana, živi na domačiji nasproti turistične kmetije, za njo pa že raste nova pridobitev, ki naj bi bila turistom na voljo v letu 2010. Stara domačija v vasi, ki ima le dve hišni številki, obsega pet poslopij, ki prav tako terjajo nenehno vzdrževanje. Eden izmed objektov, kjer je bila v spodnjem delu nekdaj delavnica, bo tako lahko služil tudi za sprejem avtobusa ljudi ter njihovo nočitev (40 ležišč), to pa bo kmetijo že naredilo zanimivo tudi za turistične agencije in bo več intenzivnega oglaševanja. Oblakovi zato do sedaj, čeprav so izletniško kmetijo odprli že decembra 2007, le-te niso posebej promovirali - še vedno pa tudi verjamejo reklami, ki gre naprej od zadovoljnih ust in gostov. V enem letu beležijo 200 nočitev, precej je takih, ki so poslovne in prenočujejo poslovni partnerji podjetij iz Ribniške doline. Vse nočitve so kratkotrajne, le dan ali dva, želja gostiteljev pa je, da bi se raztegnile na več dni. Tudi če gost prespi le eno noč, je treba apartma pripraviti na novega, pregledati in popolnoma očistiti. A trendi gredo v drugo smer - popularne so kratkodnevne nočitve, ker ljudje radi pohajkujejo večkrat letno, v različnih krajih. Ob takšnem številu gostov in posledično tudi manjšemu dobičku je redna zaposlitev nujna - Jernej uči športno vzgojo v sodraški šoli, diplomirana ekonomistka Nataša pa je zaposlena na Elektru in dela v Ljubljani. Za nastanitev se interesent lahko dogovori kadarkoli, za hrano, ki jo strežejo v gostinskem delu objekta, pa se je treba dogovoriti vnaprej. Ta del koristijo predvsem domači ljudje za praznovanje ob krstu, obhajilu in birmi, ker jim ustreza velikost prostora, saj sprejme več kot 50 ljudi, »pa tudi odganja jih nihče ne in se lahko v miru poveselijo«, pravi Nataša. Obora divjadi prinaša tudi hrano in divjačinske specialitete, po katerih so Oblakovi znani, ter meni z jelenovo juho in divjačinskimi zrezki v čebulni omaki, posebnost pa so tudi zelenjavni zavitki s korenčkom in blitvo. Imajo samopostrežni sistem, po katerem si vsak gost lahko naloži toliko in takšno hrano, kot si jo želi. Prav zato nimajo veliko organskih odpadkov, saj ljudje ne puščajo odvečne hrane na krožnikih. Potrebni so večletno delo, samoangažiranje in uživanje v poslu, ki ga delaš Pomoči pri razvijanju turističnih kapacitet ne pričakujemo od nikogar in vemo, da se moramo pri začrtanih projektih sami angažirati, je povedala Nataša. b it E Š S l'! 3 V ZAJTRKOVALNIC! SE GOSTJE NAJRAJE ZADRŽUJEJO, SAJ IMAJO NAJLEPŠI RAZGLED NA OKOLIŠKO NARAVO, V BLIŽINI ŽE NASTAJA NOV OBJEKT, KJER BODO LAHKO NASTANILI CEL AVTOBUS GOSTOV. Hešeto »Ne moreš biti od kogarkoli odvisen, če pa od kod pride kaka pomoč, je dobrodošla.« Oblakovi so se javili za evropska sredstva Sappard za razvoj podeželja in izkusili podobno, kot poročajo mnogi drugi: veliko papirologije, na koncu pa večino pridobljenih sredstev pobereta davek in dohodnina. Večino sredstev so tako prispevali sami in zgodbo končali brez kreditov. Postopoma, po korakih, ker so v projekt vlagali dobiček in plačo. Ljudje so jih spraševali, zakaj se ne zakreditirajo in vse končajo hitro, toda objekta niso želeli dati v roke banki. Zakonca tudi ne vesta, ali se bosta kdaj odpovedala redni službi, če bo turizem na njuni kmetiji napredoval. Za zdaj vskoči mama, pomagata pridni hčerki, čeprav ena že biva v Ljubljani, obe pa pridno trenirata gimnastiko. Družina je v celoti športno navdahnjena, saj je bila tudi mama Nataša v bivši Jugoslaviji skupaj s soigralcem državna prvakinja v namiznem tenisu. Miza je zato na voljo tudi gostom, prav tako fitnes, savna in igralnica. Ker Oblakovi uživajo v delu, ki ga opravljajo, in so si turizem na podeželju zastavili kot svoj cilj, saj želijo optimalno urediti majhno vasico, kjer živijo, jim čas ne postavlja meja. Vse ob svojem času, ko bo ideja dozorela, pravi Nataša. Tako se nam vsem obetajo v prihodnosti češnjev in kostanjev dan pri Oblakovih na Riglju nad Ortnekom in bo kmetija živela tudi v poletnem času, ko je gostov manj, saj vse hiti na morje. V prihodnosti se bo po prepričanju Jerneja to spremenilo in ravno v času mojega obiska sta bila tamkaj Izoljana, ki sta na Riglju poiskala drugačen mir. Našla sta idealno izhodišče za obisk Bloškega jezera, Bogenšperka, kočevskega pragozda, turjaškega gradu - narava in dediščina se danes najbolje prodajata. Če je nekdaj še vse sililo v Ljubljano, jih zdaj ta, prenasičena z visokimi cenami in manjšo komodite-to, sili na svoje obrobje, na podeželje, kjer je kakovost bivanja in počitka neprimerno višja. Tekst in foto Alenka Pahuue Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur. I. RS, št. 57/2005) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja POZIV NA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2009 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju, ker predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje za častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA« zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 7. 9. 2009. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 00). Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Tanko L.R. 7 x^ixi sxiai^rani.jL mišici < DELO V DOBRI VERI JE I VtUANU, pravi ministrstvo za zdravje Rive, Zdravstveni dom in Občina poskušajo zdaj rešiti nastali zaplet glede zdravstvene oskrbe v Domu za ostarele, dolg za nazaj pa najverjetneje ne bo povrnjen Vsak s svojimi dokumenti in vsak na svoji strani sta se znašla Rive d.o.o., ki skrbi za ribniški dom starejših ter Zdravstveni dom Ribnica, ki je prevzel njihovo zdravstveno oskrbo. Že zadnjič smo pisali o dolgu, velikem skoraj 100.000 EUR, ki naj bi si ga po besedah direktorja dr. Petra Rusa na račun neurejenega zdravstvenega sistema v domovih za starejše nakopal ZD, a direktor RIVE-ja kaže dokumente Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki naj bi pričali o tem, da bi ta dolg lahko znašal največ 57.000 EUR, če bi se izvajalo vse potrebne programe za celo koledarsko leto. Za ostali dolg naj bi Rive ne bil kriv in naj bi ZD svoje likvidnostne težave poskušal reševati na račun Doma. Kot skrajno možnost obe instituciji zdaj navajata, da bosta: ena odpovedala svoje usluge, druga pa bi si poiskala novega ponudnika zdravstvenih storitev, če se ne bo situacija, ki jo je v prvi vrsti sprožil neurejen zdravstveni sistem za domove starejših, uredila. »Vendar v Riveju upamo in verjamemo, da bo zadeva urejena kmalu (morda še v tem mesecu), ker se podobni primeri dogajajo tudi v drugih domovih in se zadeva rešuje kompleksno.« Redna seja skupščine Rive-ja, katerega soustanovitelj je tudi Občina, je bila sklicana v začetku julija, pričakuje pa se tudi seja Sveta zavoda ZD, da se nejasnosti razčisti, čeprav krivde za nastali dolg ne prevzema nihče. Oba sta delala v dobri veri in zato, da Dom začne čim prej obratovati: Rive je lahko prešel skozi luknjo v državnem koncesijskem sistemu, ki takrat ni predvideval obvezne vključitve v zdravstveno mrežo, le v socialno. Od aprila letos je zadeva spremenjena, a nakopičenega dolga za nazaj 8 po zadnjih navedbah dr. Rusa, ki se je z državnimi funkcionarji že pogovarjal, ni pripravljeno kriti nobeno ministrstvo ne zavarovalnica. Direktor Rive-ja Franc Vetrih je že leta 2007 na sestanku z županom, direktorico Centra za socialno delo in direktorjem Rusom opozoril na morebitne težave pri zagotavljanju zdravstvene dejavnosti, a se je želel pri zagotavljanju storitev nasloniti na prvega soseda -ZD- ter ni iskal kakega drugega zdravstvenega koncesionarja. Verjame dr. Rusu, da se trenutno zaradi neurejenih razmer v ZD ustvarja primanjkljaj, a manjši od 100.000 EUR. V okviru veljavnega standarda bi moral ZD glede na kapaciteto doma mesečno izvesti 62 efektivnih ur, dejansko pa je bilo opravljenih povprečno 22 ur na mesec, kar pomeni dobro tretjino pripadajoče ekipe. Če bi po njihovih navedbah o izgubi, polovica tima delala 62 ur na mesec, kot govori normativ, bi izguba lahko znašala celo 260.000,00 EUR, kar pa je popolnoma nelogično in nemogoče, trdi Vetrih. Hkrati še vedno ni v ambulanti napisan ordinacijski čas, »je pa res, da je na ta račun več urgentnih primerov«. ZD se zdi nemoralno predvsem to, da po vseh zapletih Dom želi še zaračunavati najemnino za ambulanto, a Vetrih trdi, da se v tem ribniški Dom ne obnaša nič drugače kot vsi ostali. »Smo pa višino predlagane najemnine računali v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, kar pomeni 238 EUR na mesec in ne 1.800,00 kot je bilo izrečeno na seji OS.« Z dr. Rusom sta nazadnje okrog odprtih vprašanj debatirala februarja letos, decembra lani pa sta bila tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a neuspešna. »Toda Dom ne more biti prazen, če te banalne zadeve niso urejene,« pravi Vetrih, ki tudi zavrača trditve, da se v RIVE na račun zdravstvenega varstva steka precej denarja. »ZZZS za 31 delavcev, ki opravljajo zdravstveno nego do določenega nivoja, mesečno nameni 60.000 EUR (kar je tretjina vseh prihodkov Doma). Direktor Rive d.o.o. Franc vetrih trdi, da se ves čas zavzema, da se zadeva reši, IN ČE DOLG ZA NAZAJ NE BO POPLAČAN, BI Sl ŽELEL JAVNO POJASNILO MINISTRSTEV ZA DELO IN ZDRAVJE, ČEMU 150 ZAVAROVANCEM KRATITA PRAVICO DO OSNOVNEGA ZDRAVSTVA, ČEPRAV SO LE-TI ŽE CELO ŽIVLJENJE PLAČNIKI TEH STORITEV. To ni zajeten kup denarja. Če pa kdo misli, da gre pri nas za tako zelo donosno podjetje, naj ga odkupi.« Interesent za odkup se je tudi našel, vendar Vetrih še ne izda njegovega imena - potrdil je le, da gre za zasebno podjetje iz Slovenije, za zaposlene in varovance pa naj bi se po odkupu ničesar spremenilo. Pravice bi ostale enake, cene storitev pa morajo biti usklajene z obvezujočo koncesijsko pogodbo, ki jo potrjuje ministrstvo za delo. Skoraj vsi izmed 60 zaposlenih imajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Vetrih od novega lastnika pričakuje le še več energije in časa, ki ga bo lahko vložil v Dom, negativnih sprememb pa ne. Dolgoročno se bodo po njegovem prepričanju sicer cene storitev morale oblikovati bolj prosto, sicer pa je nakup Doma za lastnike varna naložba in ker je ribniški blizu Ljubljane, je tudi zagotovljena njegova polna zasedenost. Že zdaj je med 150 varovanci 60 % Ljubljančanov, mesečno pa morajo za usluge plačevati od 650 do 1100 EUR. Le dobrih 20 odstotkov je takih, ki zmorejo Dom v celoti sami plačevati, vsi ostali pa stroške krijejo na breme Občine ali sorodnikov, ki plačujejo razliko v ceni. Stanovalci so dokaj redni plačniki, mednje pa se prišteva tudi Rive d.o.o., ki si je že od začetka poslovanja izboril 60- dnevni odlog plačila in račune poravnava v tem roku. Tako pravi Franc Vetrih in s tem zavrača očitke ZD in Lekarne, daje njihov neplačnik. Tekst in foto ALENKA PAHUUE KJE LAHKO IŠČEMO VZROK NASTALEGA DOLGA? Odgovarja Ministrstvo za zdravje Izvajalci zdravstvenih storitev so se za sodelovanje z domovi za ostarele dogovorili glede na svoje proste kapacitete, to je glede na kader ter letno realizacijo programa splošne ambulante oziroma, kot sami navajate, očitno tudi v dobri veri, da bo zadeva nekoč urejena, kar pa je glede na postopek širitev zdravstvenih programov preko vsakoletnih partnerskih dogovarjanj, zagotovljenih finančnih sredstev ter določitev prioritet glede na deficitarnost zdravstvenih programov, tvegano. Dom Rive d.o.o. je začel delovati 15. 4. 2008. Dom ima kapaciteto 147 postelj, to zasedenost je dom dosegel 17. 11. 2008, torej po 7 mesecih, na dan 29. 5. 2008 je bilo varovancev 38, 15. 7. 2008 pa 93. Zavračamo trditev, daje 100.000 eur izgube vezano na nepriznano širitev ambulante v domu, saj bi znašal priznani obseg sredstev v primeru, da bi bila širitev možna, približno 39.000 eur (podatek pridobljen s strani OE ZZZS RS), ob upoštevanju dinamike zapolnjevanja doma ter začasno delno zagotovljenega programa (obrazložitev v nadaljevanju), pa še ustrezno manj. Ker pa v letu 2008, ko je bil ustanovljen dom starejših v Ribnici ni bilo avtomatizma in s strani partnerjev za Dogovor 2008 ni prišlo do konsenza glede povečanja programov splošne ambulante za zagotavljanje zdravstvene oskrbe v domovih starejših, vloga v letu 2008 kljub izkazani potrebi za priznanje normativnega deleža zdravniške ekipe ni bila ugodno rešena. Še enkrat poudarimo, da do 1.4.2009 ni bilo avtomatičnega zagotavljanja širitve programa splošne ambulante Zdravstvenim domom ali koncesionarjem, ki so se pri ustanavljanju Domov za upokojence v njihovem kraju zavezali za izvajanje omenjene zdravstvene oskrbe za varovance doma. ZD Ribnica je v letu 2008 iz naslova slabe preskrbljenosti v splošni dejavnosti pridobil širitev 0,15 REšBro tima, ki bi jo dobil ne glede na nov dom za starostnike. Vendar pa se je, glede na nezagotovljeno širitev za ambulanto v Domu za ostarele, OE ZZZS Ljubljana z ZD Ribnica dogovorila, da se od 1.10. dalje iz njihovih splošnih ambulant izloči 0,20 ambulante za dom za ostarele (od tega 0,15 zgoraj navedene širitve). Taka izločitev sicer ne pomeni dodatnega programa, vendar pa preko sistema glavarine obračunsko prinese dodatna sredstva, saj se poveča glavarina in tudi obseg plačanih storitev. Ta obseg je sicer manj kot polovica obsega za ambulanto, vendar tudi število opredeljenih za zdravnika v domu ni bistveno višji, saj je bilo opredeljenih le 81 od 147 varovancev v domu. Tako, da je očitek, da so oskrbovanci kljub vestnemu plačevanju prispevkov ostali brez zdravstvenih pravic (povzeta vaša trditev) neutemeljen in neumesten. Iz navedenega izhaja, da ambulanta v domu res ni bila priznana kot širitev, ker tega pač Dogovor ni omogočal, vendar pa tudi ni delovala v polnem obsegu, ker v prvega pol leta dom niti še ni bil napolnjen, iz podatkov o številu opredeljenih pa izhaja, da se tudi sedaj ambulanta izvaja v približno polovičnem obsegu. Vsled povedanega vas obveščamo, daje Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Skupnostjo socialnih zavodov pripravilo predlog Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2009, in sicer da se Zdravstvenemu domu Ribnica zagotovi program splošne ambulante v obsegu 0,49 tima za zagotavljanje zdravstvene oskrbe v domu starejših v Ribnici. Glede vprašanj, ki pa se porajajo v javnosti glede krivca nastalega dolga, neurejenosti zdravstvenega varstva, odgovornosti države ... pa vam v nadaljevanju posredujemo nekaj ključnih podatkov o poslovanju zdravstvenih domov v letih 2007 in 2008. V letu 2008 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki pet zdravstvenih domov, kar je osem zdravstvenih domov z negativnim poslovnim izidom manj glede na leto 2007. Skupni presežek odhodkov nad prihodki znaša 378.439 EUR ter je za 72,93 % manjši glede na predhodno leto. Ostali zdravstveni domovi so poslovali s presežkom prihodkov nad odhodki v skupni višini 6.891.280 EUR, kar je 1.307.375 EUR oz. 23,41 % izkazanih presežkov prihodkov nad odhodki več v primerjavi z letom 2007. JANEZ REMŠKAR, generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje ilEŠEFO V SREDIŠČU: ŠPORTNA IGRIŠČA KDAJ BO NA VRSTI MESTNO NASELJE RIBNICA? PISMO SO TOKRAT POSLALI ŠTUDENTJE: Že več časa mi ne gre v račun dejstvo, da Ribnica, zdaj že kot mesto in ne samo kraj, ne premore športne površine, ki bi obenem ponujala urejeno igrišče za košarko in nogomet in možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa hkrati. Vsa okoliška naselja so si v zadnjih letih pridobila urejene športne površine. Za to gre verjetno zahvala predvsem lokalnim civilnim iniciativam in trudu posameznikov, pa tudi občini v obliki financerja. Ker Ribnica kot taka očitno ne premore takšne iniciative, se mi zdi več kot nujno, da za to poskrbi Občina. Sramotno je podajati razloge za to v obliki obljub in dolgoročnih načrtov same Občine. Kot vem, je že dolgo v razvojnem planu gradnja takšnega objekta poleg ŠC Ribnica in gradnja športnega parka v bivših Kasarnah. Verjetno take objekte lahko res pričakujemo, a se mi zdi na mestu, da občina, če ne more drugače, nujno uredi začasno igrišče. Kje se zapleta, kako je z izvedbo planov in kdaj lahko pričakujemo takšno igrišče? Naj bo to sporočilo neka oblika civilne pobude za izboljšanje trenutnega stanja in boljše prihodnosti za ribniško mladino. Mislim, da si vsi občani to zaslužimo. Katarina Podobnikar v imenu vseh članov Ribniškega študentskega kluba IGRIŠČA NAJHITREJE ŠELE V LETU 2011 Po odgovor smo šli k direktorju občinske uprave Janezu Matetu. Ribnica čaka sprejetje novega prostorskega akta (OPN), po katerem bo moč uradno začeti s projekti, ki so navedeni v pismu. Za obe območji, Kasarno in šolo, kjer so načrtovana nova igrišča, mora biti sprejet tudi podrobni prostorski načrt (OPPN), ki se ga po navadi potrdi v roku pol leta po OPN. Občina Ribnica je tik pred oddajo OPN-ja pristojnim državnim institucijam, postopek pa naj bi se zaključil do leta 2010. ZA TRAVO IN PLEVELOM SE ZDAJ SKIVAJO TRIBUNE IN ATLETSKA STEZA IGRIŠČA V KASARNI V primeru, da bi bil OPPN sprejet že drugo leto, bi lahko stalo tudi igrišče pri šoli, a bolj realno je leto 2011. Po novem prostorskem aktu so osrednja igrišča planirana v Kasarnah, kakšne vrste naj bi bila, pa boste jeseni v javni razpravi odločali občani sami, predloge pa lahko pošiljate tudi na Občino. Športna ureditev v Kasarni bi predvidoma stala 3 mio EUR, medtem ko bi se za igrišče ob osnovni šoli porabilo ca. 600.000 EUR. Ravno zaradi manjšega stroška in ker so v igri otroci, zna biti, da se bo dalo prednost pri investiranju prav šolskemu igrišču z osnovnimi atletskimi normativi. Po občini se je zadnja leta zgradilo ali uredilo veliko igrišč (Grič, Lepovče, Sv. Gregor, Vel. Poljane, Sušje), mesto pa je bilo zapostavljeno. Takšna je bila strategija, zdaj pa se pojavlja nov problem, da omenjena vaška igrišča niso bila vzdrževana tudi po 10 let in zato Občina skupaj s Športnim centrom kot upravljavcem išče neko novo obliko. Po vaseh in društvih iščejo ljudi, ki bi bili pripravljeni nadzirati in vzdrževati igrišča, saj jih Občina po besedah Mateta ne more konstantno kontrolirati. Kmalu se bo začelo urejati še eno vaško igrišče v Dolenji vasi (hkrati s projektom Ožage), za kar bo Občina morda uspela pridobiti tudi polovico potrebnih sredstev iz sklada za razvoj podeželja. Odgovor pridobila A. PAHUUE Kmečki praznik (galopske dirke, s| V okviru Športnega društva Velike Pol$|gSg| Za datum izvedbe smo določili sobe gasilskega doma na Velikih Polfc bomo organizirali še 2.i Več informacij lahko najdete I Prijave za dirke, spretnostno | 040 863 4941 ali na elektronskem mudbütH] [plöim^lSSgpgilkSÄ (ffißEk HP (Äffe * fl; • Vsi lepo vablj^ingffeggiiiiSjiiiMdfe^JgiäsIk, n .:> i ■ a m s r»i DRŽAVA SMO Ml VSI V Ribnici praznovali polnoletnost naše države H!. • »Z rojstvom dobi človek pravico do svojih sanj. Z delom dobi pravico, da združuje življenje in sanje. Nam je uspelo povezati oboje, M za mnoge rodove Slovencev, ki so davno nekoč sanjali te iste sanje za prihodnje rodove, ki bodo na teh sanjah gradili boljšo in lepšo prihodnost,« je v svojem govoru dejal župan Jože Levstek na proslavi ob dnevu državnosti, ko je Slovenija praznovala svojih 18 let. Na predvečer velikega slovenskega praznika, dneva državnosti, je Ribnica skupaj z domovino 24. junija praznovala že 18 let. Spomnili smo se svojih dolžnosti in pravic, ljubezni in zvestobe domovini. »Kdo jo bo ljubil, če ne mi? Ko kličemo blagoslova nad državo, ga kličemo nad nas vse - saj država smo mi vsi. Da, tako preprosto je,« je vsem v nabito polni cerkvi na srce položil domači župnik Anton Berčan, ki s svojim zgledom tudi v drugih vnema ljubezen do domovine. Pred začetkom slovesne maše, pri kateri so sodelovali ribniški skavti, veterani vojne za Slovenijo, gasilci in gasilke ribniških prostovoljnih gasilskih društev, s pesmijo pa pevci župnijskega pevskega zbora, je župnik Berčan blagoslovil na novo postavljene zastave pred župniščem in cerkvijo. Zastave - slovenska, EU in ribniška, naj nas spominjajo, da se je stoletni sen naših prednikov uresničil in da imamo svojo državo, na katero moramo biti in smo lahko ponosni. Po maši je sledila še proslava v Športnem centru Ribnica, kjer so skupaj z zanosnim govorom ribniškega župana Jožeta Levstka recitatorja Aleš Lampe in pesnica Ana Porenta, dekliška vokalna skupina Anamanka in Pihalni orkester Ribnica z gostjo, pevko Petro Stopar, dodali zavesti o naši polnoletni samostojnosti tisti pravi občutek slovesnosti trenutka in zgodovinskih dejstev. Župan je med drugim v govoru orisal zgodovino nastajanja naše države. »Imeli smo neverjetno srečo, vendar sreča spremlja pogumne in ti so ob neverjetni enotnosti in odločnosti naroda znali izkoristiti enkratno zgodovinsko priložnost in narod pripeljati na pot samostojnosti. Samostojne Slovenije še dolgo ne bi bilo brez Nove revije, Društva pisateljev, Pučnika, Bučarja, Janše, Bavčarja, Jambreka, Rupla, Peterleta, DEMOS-a, Slovenske demokratične zveze in ostalih. Države se je rodila in rojstvo je vedno dogodek poln zanosa in radosti. Z leti se pokažejo tudi druge plati. Pride odraščanje, pride puberteta, pride spoznanje, da idealne države, v kateri bi se cedila samo med in mleko, ni. S polnoletnostjo pride zrelost, z zrelostjo pa upravičena pričakovanja. Država bo takšna, kakršno jo bomo soustvarjali. Država smo ljudje, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi,« je med drugim ponosen na našo Slovenijo dejal župan. Našim prednikom ni bilo lahko, toda vztrajali so in samo to šteje. Dober cilj, trdna vera, ljubezen do vsakega in mir med nami vsemi. Tekst in foto Zdenka Mihelič Obletna svečanost pri Konfinu DRUGO BREZNO ŠE ČAKA NA ODKOP Tudi letos smo se na dan državnosti zbrali pri Konfinu tisti, ki hočemo izkazati mrtvim spoštovanje, kot to delajo civilizirani ljudje. Želimo ohraniti spomin na vse žrtve revolucionarnega nasilja, želimo vedeti vso resnico o polpretekli zgodovini, ker bomo šele takrat svobodno zaživeli, brez bojazni, da bi se tako nasilje še kdaj ponovilo. Prikrivanje zločinov bremeni tako žrtve kot storilce in tudi njihove potomce. Spominsko sv. mašo je daroval prelat gospod France Oražem, somaševala sta ribniški dekan gospod Anton Berčan in dolenjevaški župnik gospod Branko Potočnik. Junija leta 1945, po končani vojni, so pred jame pri Konfinu pripeljali od 150 do 200 ranjencev, ki sojih pobrali po bolnišnicah. Med njimi so bili tudi najtežji ranjenci. Zločinsko so jih umorili, še prej pa slekli in jim odstranili opornice in proteze, da bi preprečili morebitno kasnejšo identifikacijo. Niso si mislili, da bodo žrtve po 62 letih izkopane in tudi identificirane. Prvo brezno so odkopali leta 2006 in v njem našli posmrtne ostanke 88 žrtev. Drugo brezno pa še čaka na odkop. Po sv. maši je bil kulturni program, ki so ga kot prejšnja leta tudi letos pripravili mladi člani župnijskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodje gospoda Feliksa Podgorelca. Slavnostni govornik je bil gospod dr. Tine Velikonja. Med drugim je povedal: »Človek je postal človek, ko je začel pokopavati svoje mrtve. Sveto pismo prišteva to dejanje med glavna dela usmiljenja. 45 let ni bilo dovoljeno o izginulih in umorjenih niti črhniti, o tem so pisali zunaj države. Ob teh breznih čutimo, da resnica prihaja na dan. To ni mogoče zanikati, to je dejstvo. Vsako leto je teh dejstev več in nekoč jih bo toliko, da bodo prerasla v splošno spoznanje. Tedaj bo jasno, da je bil komunistični teror kriv za nastanek državljanske vojne!« Povojni pomor Slovencev je bil genocid, pri katerem so sodelovali mnogi člani partizanske vojske, saj je bilo na slovenskih tleh pomorjenih okrog 100 000 ljudi. Mnogo truda je potrebno pri odkrivanju grobišč. Če bi bili tisti, ki za grobišča vejo, dovolj pogumni, bi te kraje sami pokazali. Zato je vprašljivo toliko opevano junaštvo. Na te žalostne dogodke bomo ohranjali spomin in si prizadevali, da resnica pride tudi v učbenike, da bodo otroci vedeli, kaj se je dogajalo, da se bodo na napakah prednikov učili in jih nikoli ne ponavljali. Le resnica nas bo osvobodila. Anica Benčina Naslednja številka Rešeta IZIDE 28. AVGUSTA. Gradivo oddajte DO 17. AVGUSTA. ilEŠEFO Likovni ustvarjalci 11. letnika ALU, skupaj z vodjo galerije in dekanom fakultete (levo) Tiskajmo V Galeriji Miklova hiša se je 9. julija zopet predstavila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, tokrat že z deseto razstavo 2. m:. Ta serija razstav predstavlja vsakoletne dosežke študentov podiplomskega študija na ALUO. Izbor je vedno narejen med študenti 2 letnika, od tu tudi poimenovanje razstave. Razstavo sta zelo preprosto in enostavno odprla dekan Akademije Bojan Gorenc in pa idejna vodja razstave dr. Nadja Zgonik. Naslov razstave je »Tiskajmo - Let's print«, glavno vodilo pa je vstop grafične umetnosti v umetniško produkcijo mlade generacije. Grafika, sicer tradicionalna metoda, dobiva nov zagon s sodobnim oblikovanjem in navezavo na vizualne umetnosti. Razstava se sooča z vprašanji tiska, neuporabe papirja in uporabe elektronskih medijev, vprašanje ekologije v sklopu umetnosti in ne nazadnje, kakšni so novi - stari materiali za tisk. Je to morda človeška koža? Na razstavi sodeluje 11 ustvarjalcev, ki za medij svojega izražanja uporabljajo tisk ali sodobno video umetnost. Gre za študijsko razstavo, ki poskuša prikazati možnosti in poti za izražanje kreativnega jaza in povezavo s sodobno I umetnostjo. V prvem prostoru nas pre-I senetijo zverinice, ki se plazijo po tleh, pa nikomur ničesar ne storijo, dekle ki se na skoraj plesni način sooča s težnostjo in nenavadno občutje bosih nog v globokem snegu. Vendar pa se da videti tudi nekoliko tradicionalnejše metode ustvarjanja: sliko in grafiko, ki ju večinoma najdemo v drugem prostoru. Zanimiva je tudi postavitev razstave, ki v kreativni postavitvi izkorišča vsak kotiček prostora, četudi na dnu stopnic v klet Miklove hiše. Video, ki se tam predvaja, sprašuje o mediju - tisku, čeprav na golo človeško kožo in vse- bini bolečini sveta. Nato se oboje združi v krik bolečine, ki odmeva po vsem prostoru, sprašuje tako po utemeljenosti tehnike, kot izraža bolečino sveta in bolečino medija. Dodatni del razstave je predstavitev projekta Reartikulacija, ki sprošča novo obliko interakcije med teorijo in umetniško prakso in na ta način omogoča poseganje v širši družbeni prostor. Projekt temelji na ideji, da je možno s sodobnimi teorijami, kritikami, umetniškimi projekti in aktivizmom sooblikovati aktualne družbenopolitične vsebine. V okviru projekta izhaja tudi časopis Reartikulacija, ki ga je moč dobiti ob ogledu razstave. Glede na videno in občuteno je gotovo, da je to razstava, ki je ne sme zamuditi nihče, ki se vsaj malo zanima za likovno umetnost ali pa bi rad le videl nekaj novega. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO O p. Stanislavu Škrabcu in še kom Običajni rojaki Ribniške doline poznamo p. Stanislava Skrabca po izrabljenem opisu: da je bil velik jezikoslovec, daje bil velik ljubitelj čistosti slovenske besede in druge floskule na to temo. Prav bi bilo, da bi nekdo, ki je strokoven na tem področju, kaj več poljudno napisal o njem. Da bi se krajani lažje zavedali, kakšni veliki možje so nekoč krasili to dolino, da njihov odsev sega še v naslednje rodove. Prišel sem v stik s Slovenci iz italijanskega zamejstva. Skupina teh, neformalno organiziranih ljudi, ki jo imenujemo tudi krožek Glas Istre, na Tržaškem vsakih nekaj mesecev izda brošuro Brazde s Trmuna. V njej objavljajo avtorji zapise o boju za slovenski jezik, o navadah, o zgodovinskih dejstvih za obstanek slovenščine v tem govornem in političnem področju. Njihov boj za obstanek slovenskega jezika in s tem Slovencev je bil v preteklosti zelo pomemben, saj je ljudi, ki so ga govorili, italijanska oblast politično preganjala. Tudi zdaj ni nič manj pomemben boj za ohranjanje slovenskega jezika ne doma ne v tujini, saj globalizacija sega tudi na to področje. Generaciji, ki raste, ne samo na tujem, ampak tudi na matičnem ozemlju, se zdi, da so pomembnejši, če govorijo ali pojejo v tujem, največkrat angleškem jeziku. Vsa čast jim, če to znajo! Vendar, na Slovenskem je doma slovenščina, ki je osnova za ohranjanje slovenst- Rešeto va med množico narodov, s katero se stapljamo. Naj za razmišljanje o tem navedem nekaj zanimivosti iz dokumentov o delovanju teh ljudi v tržaškem zamejstvu. Leta 1921 je v Trstu slovenski zanesenjak g. Ante Gerbec ustanovil društvo Odvada. Ustanovitev in delovanje društva oz. krožka je bil odziv na napade in požige slovenskih tiskarn (začetek 1919), požige narodnih domov (1920 in 1921), izključitev slovenščine iz sodišč (1922) ter italijanska šolska reforma (1923), ki je zadala smrtni udarec slovenskim šolam. Ime društva je izhajalo iz besede odvaditi. Odvajali naj bi se uporabe tujk v vsakdanjem govoru. Društvo, ki je imelo 30 do 40 članov, je živelo od članarine in od kazni. Če je nekomu med pogovorom iz ust ušla tujka, ga je sogovornik oglobil. V ta namen so natisnili bloke s stotimi lističi po 5 stotink. Vsak odvadar je imel vedno v žepu blok in je hitro oglobil zgovorne skupine znancev. Tako je kaj kmalu nabral 5 lir za društvo. Očitno jim je bil zgled za ohranitev čistosti jezika prav p. S. Škrabec. Njemu v čast so leta 1922 natisnili razglednice s Slovenskimi zapovedmi v slogu 10 božjih zapovedi. Če jih spoštujemo, se nam ni bati za slovenski jezik. 1. Veruj v moč in lepoto svojega jezika! 2. Ne imenuj po nemarnem tujih besed! 3. Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik! 4. Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvoj rod. 5. Ne ubijaj s tujkami in spakedrankami blago-glasja in lepote svojega jezika. 6. Ne prešestvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in neomadeževan. 7. Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja. 8. Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi. 9. Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otroke v tujem jeziku in duhu. 10. Ne želi si svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, napredujemo z znanostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami. Vsaj nekaj naj o p. S. Škrabcu povem ob tej priliki: Oče Stanislav Škrabec je v svojem času opozarjal na hudo ogroženost slovenščine, ne samo s strani sosedov, temveč tudi zaradi našega hlapčevstva, zatajevanja, neznanja, malomarnega odnosa in pačenja s spakedrankami in tujkami. A tudi danes se slovenščini - enemu sicer najlepših in najblagoglasnejših jezikov na svetu - ne godi veliko bolje, ne v pisavi ne v izreki. IVAN ŠEGA /7 ai::>■ rxi ijicm*e r ■ Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ... Prispevek k zgodovini trga Ribnica (7.del) 5 i 0 0 K 5 Kako se je število obrtnikov v kraju spremenilo po letu 1860, nam kažejo naslednji podatki cenilnega aparata: leta 1830 je živelo v trgu Ribnica 126 kmetov in 20 obrtnikov, 26 tržanov pa se je ukvarjalo z obrtjo in kmetijstvom, skupaj torej 46 obrtnikov. V drugi polovici 19. stoletja pa je število obrtnikov poraslo na 148, v dvajsetem stoletju pa beležimo v trgu 164 obrtnikov. Vidimo, da se je slika obrti in obrtnega življenja v trgu z zemljiško odvezo in obrtnim zakonom v obravnavanem obdobju res bistveno spremenila. Obrt se je večinoma prenašala z družinskim nasledstvom. V klasični obrtni delavnici so delali mojster, pomočnik in vajenci. Obrtniki so imeli po navadi zaposlenega pomočnika, mogoče tudi dva, in enega ali več vajencev. Večje delavnice so zaposlovale tudi po tri ali štiri pomočnike in večje število vajencev. Življenje vajencev ni bilo lahko, poleg dela v delavnici so jih pogostokrat porabili še za najrazličnejša dela po hiši ali pri kmečkih opravilih. V predindustrijski dobi ni obstajala izrazita delitev med delom in prostim časom. Vsak posameznik je sam določal, kdaj bo delal in kdaj počival. To je pomenilo sicer v povprečju daljši, a tudi bolj fleksibilen in manj intenziven delovnik. Kar pomeni, daje obrtnik lahko zaprl svoj obrat zaradi dela na polju (košnje, pobiranje pridelka idr.) ali pa zaradi oblike spontane družabnosti1. V tem času je prevladovalo načelo, da je delo moralna vrednota...2 Praviloma je delovni teden trajal od ponedeljka do sobote, pri nekaterih obrteh vse dni v tednu. Z delom so pričenjali ob šesti ali sedmi uri zjutraj in zaključevali med 16. in 18. uro. Nekateri obrtniki, kot so peki, mesarji, gostilničarji, so svoje lokale odpirali že ob štirih, petih zjutraj, kar je bilo povezano s prodajo, ki je »dobro tekla« zlasti ob nedeljah zaradi prve maše 3. To je zagotovo veljalo tudi za Ribnico, saj je ob nedeljah v trgu vse oživelo že zgodaj zjutraj. Ljudje so iz vseh okoliških vasi prihajali k maši in po ostalih opravkih. O nedeljskem počitku ni bilo dosti govora, takrat, ko se da zaslužiti, se je potrebno odzvati. Prve zahteve o nedeljskem počitku so se pojavile leta 1895, ko so od trgovcem zaradi potrebnega nedeljskega počitka prepovedali prodajo v trgovinah in uvedli obvezen nedeljski počitek od 12. do 17. ure. Poleg pekov, ki so pekli ponoči, so zelo zgodaj zjutraj začeli delati tudi mesarji, ki so se lotili Izkaz obrtnikov in obrtniških pomočnikov v Ribnici 21.2.1895’ IME IN PRIIMEK HIŠ. OBRTNIŠKI OBRTNIŠKI DOMAČI DOMAČI ŠTEVILKA DELAVCI DELAVCI DELAVCI DELAVCI POD 24 NAD 24 POD 24 NAD 24 T. RUDEŽ 1 i 1 ANTON ARKO 2 1 FRANC FIRŠAL 10 1 FRANC PIRKER 31 1 JANEZ LESAR 115 1 1 JOŽEF GELZE 80 1 JANEZ PETEK 82 1 1 JANEZ NOVAK 84 1 MATEVŽ PAKIŽ 79 1 2 4 JOH. LOVŠIN 36 1 1 ANDREJ PODBOJ 25 1 ANTON DEJAK 21 2 FRANC PICEK 72 1 MATI LOVŠIN 37 1 1 J. BURGER 121 1 h h FRANC LEVSTEK 113 1 JAKOB ORAŽEM 110 2 i VIN. ŠKET 47 3 JOSEF KLUN 49 ANTON ŠKRAJNER 44 i JAN PANŽEK 54 2 i MATI HÖNIKMAN 65 2 franc Češarek 74 2 1 janez Češarek 74 1 JANEZ NOVAK 84 1 JOŽEF ZADNIK 97 2 1 pripravljanja mesa ob štirih zjutraj, in gostilničarji, ki so že zgodaj kuhali obroke. Med zgodnejšimi so bili tudi kovači, ki so začenjali ob šesti uri in delali do 18. ali 19. ure zvečer, včasih pa tudi dolgo v noč 4. Večinoma se je upošteval delovni čas, vendar, kadar je bilo treba delo postoriti, se je ta tudi podaljšal; pogosto pred cerkvenimi prazniki, prvim obhajilom, birmo, ohcetmi ipd. so šivilje, krojači in tudi čevljarji delali, dokler ni bilo delo opravljeno. Gostilne so bile praviloma lahko odprte do 22. ure, a se je pogosto zavleklo tja do 24. ure ali tudi dlje. To lahko razberemo iz pogostih prijav orožnikov ali nočnih paznikov. Število obrtnikov in obrti se je spreminjalo glede na potrebe, ki jih je narekovalo prebivalstvo ribniškega trga in njegovega zaledja. V drugi polovici 19. stoletja je opazen velik porast gostilniške dejavnosti. V tem času je v trgu kar 32 gostiln, 13 točilnic in 1 prodajalna vina. Točilnice se kasneje združijo s krčmarsko obrtjo in se ne pojavljajo več samostojno. Zato se ni čuditi ribniškemu rojaku Antonu Lesarju, da se v svoji knjigi Ribniška dolina na Kranjskem, ki je izšla 1864, pritožuje nad tem, da se prebivalci te doline vse preveč ukvarjajo z gostilniško obrtjo in premalo na primer z obrtmi, kot je zidarska. Priložen seznam iz Zgodovinskega arhiva v Ljubljani nam našteje obrtnike in število zaposlenih delavcev, iz česar lahko sklepamo tudi na obseg dela posameznega obrtnika. Je pa tudi pomanjkljiv, saj ne predstavlja obrti, ki so jo našteti opravljali. Lahko si pomagamo le s podatki, ki sem jih zbrala med raziskavo s pomočjo drugih zgodovinskih virov. Če se omejimo na leto 1895, v katerem je nastal ta seznam, zvemo, da je imel Anton Arko - Miklov (hiš. št. 2) registrirano pekarstvo in gostilniško obrt, Franc Pirker (hiš. št. 31) trgovino z mešanim blagom, Matevž Pakiž gostilniško obrt in kramarijo, medtem ko so se sosedi - Gelzetovi (hiš. št. 80) ukvarjali z vrvarsko obrtjo. Bozbirti - Janez Petek ( hiš. št. 82) so se ukvarjali z mizarsko obrtjo, Šuščevi - Janez Novak (hiš. št. 84) so bili peki, Johan Lovšin (hiš. št. 36) je imel gostilno in trgovino z mešanim blagom. Anton Dejak (hiš. št. 21) krojač, Andrej Podboj - Cenetov (hiš. št. 25) gostilna in mesarija, Franc Picek (hiš. št. 54+55)je imel mešano trgovino, prodajo žganih pijač ter javno tehtnico. S kakšno obrtjo se je ukvarjal na hišni št. 72, ni znano. Štefan Lovšin - Zotlarjev, sin spodaj imenovanega Mathiasa, na hišni št. 37, se je ukvarjal s krojaštvom, povsem mogoče je, da je obrt prevzel po očetu. Burgerji (hiš. št. 121) so bili usnjarji, Franc Levstek (hiš. št. 115) kovač in Jakob Oražem-Jergčev (hiš. št. 110) ključavničar. Josef Klun - Bukovčan (hiš. št. 49) se je ukvarjal s trgovino, za Franca Češarka - Lukeža (hiš. št. 74) pa vemo, da je bil čevljar. (Se nadaljuje prihodnjič) Tekst pripravila MARINA GRADIŠNIK, kustosinja ribniškega muzeja 1 Sieder, Reinhard: Socialna zgodovina družine. Ljubljana 1998, str. 99. 2 Šorn, Mojca: Način preživljanja prostega časa meščanov. V: Razvoj turizma v Sloveniji. Zbornik referatov. Bled 26. - 28. 9. 1996. Str. 105-121. 3 Počkar, Ivanka: Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov. Življenje mestnih obrtnikov od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne na primeru Brežic. Brežice 2005, str. 116. 4 Prav tam. 5 ZAL, Občina Ribnica, skat. 3, mapa 286 Hešefo /8 Začel je veljati nov Pravilnik o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov Pogled v preteklost Zgodovinski vidik nastajanja Ribnice (ll.del) Naselbinski izvor Za prve domove podružnikov in za župnijsko cerkev sv.Štefana se je našel omejen prostor onstran ceste do Bistriškega potoka. Ribnica je dobila bolj urbano podobo sklenjenega naselja na obeh straneh ceste. Temu razvoju se je podredil tudi zaključni sklop župniji podložnih domov, ki zapira vzhodni rob kraja : tri prvotne hube v isti vrsti kot hube ribniškega gospostva in vrsta skupaj sestavlja danes sklenjeno zazidano jedro, imenovano Trg. Ribnica tako v svojem jedru ni farna vas, ampak enostranska obcestna kolonizacijska vas, v katero se je sedež župnije vključil šele kasneje, v času, ko se je naselje v virih začenjalo pojavljati kot trg. Bržčas je že v 14. stoletje prineslo prve oštate, značilne predvsem za župnijske podložnike, ki so naznanili drugo razvojno stopnjo -množičen pojav kajžarstva. Za kajže pa je bilo dovolj prostora le zunaj trga, tj. južno od gradu, na Mali Mlaki onstran Bistrice. Naselitvena podoba Ribnico prepoznamo po tipični hubni posesti in vrstni parcelaciji kot prvotno kolonizacijsko vas. Za poznosrednjeveško obdobje je gotovo le število hub - 21 gospoščinskih in 3 župnijske * ( * op; poznana šele po terezijanskem katastru iz srede 18 stoletja). Prvi ohranjeni davčni register ribniškega gospostva iz leta 1564 ima v ožjem trgu 33 gospodarjev na hubni posesti ter 30 podružnikov *, takšno stanje pa najbrž precej odstopa od onega pred koncem srednjega veka. Med sicer skopimi listinskimi omembami posesti v 15. stoletju srečamo le hube *, kar je razumljivo in samo po sebi še ne pomeni, da kajžarske posesti tedaj še ni bilo.( * Vicedomski urad za Kranjsko, davčni register Ribnica iz I. 1564). Lahko predvidimo, daje bilo sredi 16 stoletja približno 60 hiš. Literatura: Boris Goleč, Dolenjska mesta in trgi v srednjem veku, izhajalo v reviji Rast 2001, 2002, 2003, 2004. PS; ca. 300 let kasneje, v letu 1864, je evidentirano v trgu Ribnica 150 hiš in 970 prebivalcev. Povzetek zbral Marjan Peteh, "huba" Lepovče Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Ribnica je bil sprejet novi Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Pravilnik je bil 23. junija objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 47, v veljavo pa je stopil 8. julija. Pravilnik je dosegljiv tudi na spletni strani Občine Ribnica. Če pogledamo pravila v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, lahko povzamemo naslednje: REDNI OBRATOVALNI ČAS Na podlagi državnega Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) gostinci prijavljajo redni obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost. Prijavo rednega obratovalnega časa je gostinec dolžan prijaviti na občini Ribnica 15 dni pred - začetkom novega koledarskega leta, - začetkom obratovanja, - spremembo obratovalnega časa. Vendar gostincem ni potrebno ob novem koledarskem letu ponovno prijavljati obratovalnega časa, če izpolnjujejo vse spodaj naštete pogoje: - ne spreminjajo obratovalnega časa, - ne obratujejo v podaljšanem obratovalnem času, - ni sprememb pri osnovnih podatkih gostinskega obrata in matični firmi gostinskega obrata. Redni obratovalni čas je določen glede na vrsto gostinskega obrata. Gostinec ga določi glede na določbe državnega pravilnika, in sicer: - gostinski obrati z nastanitvijo med 0. in 24. uro, - restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne, - slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro, - obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila ... Vendar imajo vsi navedeni gostinski obrati, ki so v stanovanjskih objektih ali objektih v stanovanjskih naseljih, redni obratovalni čas med 6. in 22. uro. PODALJŠANI OBRATOVALNI ČAS Če gostinski obrat obratuje izven zgoraj določenega obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem delovnem času. Za podaljšani obratovalni čas je pred poslovanjem potrebno vložiti vlogo ter pridobiti soglasje ali odločbo občine. Občina pa lahko vlogo odobri, zaradi razlogov, ki so navedeni v 10. členu novega pravilnika, pa lahko zavrne predlog za podaljšani obratovalni čas, lahko pa tudi prekliče že izdano soglasje. V novem občinskem pravilniku so določena merila, ki se upoštevajo za določitev obratovanja, in sicer: - območje, kjer se gostinski obrat nahaja, - vrsta gostinskega obrata in - vključenost gostinskega obrata v kulturno-zabav-no oziroma športno-rekreacijsko ponudbo. Po teh merilih so v novem pravilniku točno določene ure, ko lahko obratujejo gostinski obrati. Gostinec mora pri prvi prijavi podaljšanega obratovalnega časa priložiti odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih, če pa ni lastnik objekta, mora priložiti tudi soglasje le-tega. Občina Ribnica izda soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času za obdobje dveh koledarskih let. Po preteku obdobja je potrebno vlogo obnoviti, sicer gostincu preneha pravica do podaljšanega obratovalnega časa. ENODNEVNO IZJEMNO PODALJŠANJE OBRATOVALNEGA ČASA Gostinec pa lahko zaprosi za enodnevno izjamno podaljšanje obratovalnega časa, kadar se v gostinskem objektu odvijajo prireditve zaprtega tipa ali če gre za ponudbo v sklopu prireditev širšega pomena. Gostinec mora za izdajo odločbe za enodnevno izjemno podaljšanje zaprositi vsaj 15 dni pred prireditvijo na obrazcu, ki ga lahko dobi na vložišču občine ali tudi na spletni strani. Posamično soglasje je mogoče dobiti največ desetkrat letno, izdano pa je za točno določene datume in ne velja za ostale dni. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZUNAJ GOSTINSKEGA OBRATA Z novim pravilnikom se lahko opravlja dejavnost tudi na premičnih objektih, kot so stojnica, kiosk, prireditveni šotor in podobno. Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v starem mestnem jedru, ob športno-rekreacijskih centrih oziroma točkah, kjer se v času turistične sezone zadržuje večje število obiskovalcev. Vlogo za ta namen je ravno tako potrebno vložiti na občini 15 dni pred začetkom opravljanja te dejavnosti. Gostinci in kmetije, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, morajo svoj obratovalni čas uskladiti z določbami novega pravilnika najkasneje do začetka januarja 2010. Izhajati pa je potrebno iz uradnega besedila Pravilnika o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije 23. 6. 2009. Občina Ribnica, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo < > i/vi v^.,> >> /vs ■ < > :ir ix/yveex/^: Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši... Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mami bila, a danes čez noč je od nas odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata JANEZA KOZINE ( 1927-2009) iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje - ter vsem , ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku, g. Branku Potočniku, lovcem, gasilcem in pevcem. Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat od srca hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mami METKE ZOBEC roj. Merhar, iz Nemške vasi (1967 - 2009) se iskreno zahvaljujemo za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem, Javnemu komunalnemu podjetju Ribnica, osebju ZD Ribnica ter dr. Alenki Nadler Žagar. Hvala vsem sodelavcem za razumevanje. Hvala vsem, ki ste našo drago ženo in mami pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ZAHVALA V 99. letu je tiho zaspal naš dragi mož, oče, ata in stari ata V 74. letu starosti je tiho zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast IGNACIJ MERHAR FRANC ŽAGAR (1910-2009) iz Prigorice 80 (1935-2009) z Brega 18, Ribnica Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem drugim za izrečeno sožalje, podar- Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem jene maše in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala župniku g. Branku Potočniku za lepo opravljen obred, Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete pevcem župnijskega mešanega pevskega zbora iz Ribnice za lepo pesmi in komunalni službi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. petje, osebju ZD Ribnica in komunalnemu podjetju iz Ribnice. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ŽALUJOČI VSI NJEGOVI IH Mirnem *$k![=s°mT Slovenska ljudska stranka JE V SVOJI DOLGI ZGODOVINI DOŽIVELA VELIKO USPEHOV. Veliko ljudi SLS prepozna KOT STRANKO, KI ZASTOPA INTERESE MALEGA ČLOVEKA IN SLOVENSKEGA KMETA. Ta prepoznavnost pa je s ČASOMPADALAPREDVSEM ZARADI NEUPRAVIČENEGA IN NENEHNEGA NAPADANJA. SEVEDA PA SMO TUDI SAMI DELALI NAPAKE, KAR JE POVSEM ČLOVEŠKO. Na napakah se tudi učimo. VOLILNI KONGRES Maja 2009 je bilo na volilnem kongresu v Krškem podano vprašanje, kakšno SLS si pravzaprav želimo - in odločitev je bila jasna. Želimo si novo SLS, ki bi bila v Slovenskem političnem prostoru močnejša, kot je sedaj. Odločili smo se, da moramo ponovno pridobiti zaupanje ljudi. Po tej odločitvi so se v relativno kratkem času zgodile korenite spremembe, ki jih v naši stranki do sedaj še ni bilo. Dobili smo novega predsednika mag. Radovana Žerjava, ljudskega človeka, ki ve, kaj hoče in to tudi jasno pove. NOVO VODSTVO SLS V RIBNICI Ta val sprememb je segel tudi na naš ribniški konec, kjer smo 17. aprila zamenjali vodstvo v OO SLS Ribnica. Tako je postal novi predsednik OO SLS Luka Ilc, podpredsednik OO SLS Alojz Marn in predsednik podmladka Nove generacije SLS Leon Klun. V Ribnici se marsikaj dogaja, na žalost pa tudi stvari, ki se ne bi smele. Lahko bi rekli, da je skorajda naravno, da vodilni bodisi v podjetju ali pa, ko gre za vodilno politično stranko v občini, svojih napak bodisi ne vidijo, jih ne priznajo in kar je najslabše, jih ignorirajo in ne popravijo. In prav zaradi tega smo se v OO SLS v Ribnici odločili, da bralcem Rešeta predstavimo tudi drugo plat, ki jo vodilni največkrat nočejo pogledati. V SLS ne želimo, da v Ribnici prihaja do poneumljanja ljudi z nepravimi in neverodostojnimi informacijami. Želimo ravno obratno, da bi bili Ribničani podrobneje informirani o vsem, kar se dejansko dogaja v javnem življenju. S tem namenom smo se člani OO SLS Ribnica odločili, da gremo v zakup oglasne strani, kajti samo tako vam lahko celovito predstavimo delovanje Slovenske ljudske stranke v Ribnici in širše. Opozorili bi vas radi na vrsto odprtih problematik, s katerimi se kot občani srečujete/ srečujemo. Za začetek bi najprej omenili komesacije, ki ne potekajo tako, kot bi morale, vrtec je v izredno slabem stanju, v zdravstvenem domu se je zgodila finančna luknja, za katero je kot menedžer občine neposredno odgovoren župan. Premajhno pozornost se daje mladim, prostorski plan je na mrtvi točki in s tem tudi kasnejša izgradnja ustreznih cestnih povezav. Turizmu v Ribnici se daje premajhna pozornost, če pa vodilni mislijo, da se bo turizem oz. turistična ponudba in obisk z izgradnjo rokodelskega centra čez noč za nekajkrat povečala, se hudo motijo. Premajhna zavzetost vodilnih za reševanje prometne povezave Ribnica-Ljubljana, nerešena prometna problematika v Kotu (peskokop), še vedno ponekod ni urejenih spodobnih ekoloških otokov. Izgubili smo svoj radio (radio Urban) in še bi lahko naštevali področja, za katera menimo, da se občina premalo zavzema. Ker plačujemo davke, a vidnega napredka v Ribnici ni opaziti, se vprašamo, kam gre naš davkoplačevalski denar. V občinskemu odboru SLS Ribnica smo aktivni tako na lokalnem, regionalnem, državnem in evropskem merilu. Na regionalni ravni, kar zadeva Slovenske ljudske stranke, so se sestali vsi predsedniki OO SLS, in za predsednika Ribniško-Kočevske regije soglasno izvolili najmlajšega župana v Sloveniji, župana Sodražice Blaža Milavca. Blaž Milavec novagencnuijii Ribnica je imela v mesecu juniju svojega predstavnika tudi v Evropi. Luka Ilc se je namreč udeležil delovnega seminarja pri najstarejši evropski desnosredinski organizaciji DEMYC, ki je potekal v neposredni bližini evropskega parlamenta v Strasbourgu. Luka Ilc v evropskem parlamentu 21. julija letos je Ribnico obiskal predsednik Slovenske ljudske stranke, mag. Radovan Žerjav. Povedal je, da se v Ribnici počuti kot doma ter da je vesel, ko vidi mlade, kako jim ni vseeno za njihov domači kraj. Po ogledu Ribnice in pozdravu članov podmladka Nove generacije SLS iz Ribnice smo obiskali tudi Škrabčevo domačijo, kjer je sledilo tudi delovno srečanje 3 regijskih odborov SLS (notranjske, ribniško-kočevske ter dolomitsko-barjanske-grosu-peljske regije). 00 SLS RIBNICA NAROČNIK BARVNE STRANI: OO SLS RIBNICA VIPAVSKO ČRNO BARBERA VIPAVSKO BELO SHARDONNAY RUMENI MUŠKAT LAŠKI RIZLING prodaja/ Vüpcwikuh/ domabüv vi>v 1,40 €/1 1,60 €/l 1,30 €/1 1,50 €/I 2,00 €/I 1,40 €/1 V RIBNICI, Struška ul.2 poleg slaščičarne ISAN Lepo- vabljevu/! DELOVNI ČAS: torek 7.30 - 13.30 ure petek 7.30 - 13.30 ure sobota 8-12 ure REKLAMNI STUDU Rdeče 7 d.o.o., Breg 88. 1310 Ribnica. GSM: 040 345 999 STORITVE: - reklamna fotografija - video oglasi, predstavitve, promocijski filmi - oblikovanje in priprava na tisk - oblikovanje spletnih strani - izdelava spletnih in tv oglasov - snemanje in fotografiranje porok ter dogodkov po naročilu - izdelava videospotov lemavanje in obdelava video materiala FRAGMAT izolirkallf Gradite, obnavljate, opremljate? Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje UGODEN NAKUP nPMPMTAl Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika Naravna opečna kritina. —► Proizvodi Wienerberger ► Armaturno železo: mreže in palice ► Strešna kritina BRAMAC, GOLOB, TON DACH E R LU 5 STREŠNIKI GOLOB Mt Wienerberger Building Value Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00 www.fragmat.si eJStar Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 |h( HÖRMANN SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata N'fwia Mika vrata Pogoni za vrina vrata GOSTINSTVO - TVR1ZEM AU*Z PliS,ey s p- M»’»* t »V IVIt/Er/V! Lepouče iglo Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 PVGELJ Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja : »U o H i nmmm ZAKLJUČENE DRUŽBE DjOSJAVAIHRANE NA m I =335® , , | BIRMEESOBHAJILA ROJSTNI DNEVI OBLETNICE P0GREBSCINE mmm NOVO! FRIZERSKI SALON JASMINA v domu starejših občanov v Ribnici v avgustu 10 % popust na vse storitve VABLJENI! Naročila sprejemamo na tel.: 051 / 458 370 08 / 200 98 20 Delovni čas: pon - sreda 8-16 čet - pet 12-20 sobota po dogovoru OPTIK JÄME1 roZMČ ^ VrvarsKa 3 1310 Obilica TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK dai\ od 9tj do 19h sobota zaprto Škrabčev trg 42, Ribnica; tel.št.: 01/ 8351 360 s V prenovljeni trgovini smo za Vas pripravili pestro ponudbo: - šolskih torb in ostalih šolskih potrebščin - pisarniškega materiala - potovalnih kovčkov in torb - igrač - parfumov - bižuterije ®KGZ ™ I ^ GOZDARSKA ZADRUGA Z.0.0. RANIMO IM ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO ■ VAREN DOM JE MOJ DOM ■ TREND IN ELEGANCA nvi crnnm^ničkn Inles °K|',Ä vrata k': Združite svojo vizijo z našo željo po odličnosti. Ošbvet dovršenega bivanja Dovršeno stavbno pohištvo iz lesa in umetnih mas ter kombinacije le teh. Inles-ove proizvode namenjene obnovi spomeniško zaščitenih objektov in primerne za vgradnjo v objekte, ki jim želimo vdahniti pridih tradicionalnosti smo uvrstili v skupino izdelkov z nazivom Razkošje s prtMtfom tradicije Razkošna arhitektura večstoletnih zgradb in dvorcev, ki krasijo stara mestna jedra oziroma dajejo podeželju svojevrsten izgled, si ne moremo predstavljati brez zanje značilnega zunanjega stavbnega pohištva - oken in vhodnih vrat. Veličastna, klasično sestavljena okna, bogata z okrasnimi elementi v različnih slogih, značilnih za posamezna obdobja, so tipični predstavniki te skupine. Z vgradnjo tovrstnih izdelkov različnih oblik in s pestro izbiro dekorativnih dodatkov ter izbranih ekološko neoporečnih premazov boste v svoj dom vnesli pridih tradicije in ambient približali okolju, kateremu želite, da pripada. PROIZVODNI PROGRAM ■- LESENA okna in vrata LES/ALUMINU okna in vrata PVC okna in vrata PVC/ALUMINU okna ALUMINIJ okna in vrata senčila, polkna, komarniki... inles proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl-1310 RIBNICA Tel.: 01 8377 100; fax: 01 8377 333 http://inles.si; e-mail: info@inles.si ^END IN ELEGANCA ■ RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJ^ * VAREN DOM JE MOJ DOM - TREND IN ELEGANCA ■ USKLADITEV BREZ OMEJITEV ■ jmiOVBl INOMOlUd Sflfo mi1 i.n.imrtf i I illlll Miloš Florjančič, Matej Blenkuš 3rh«'i=rktui5 5 arhitektura Tonček Žižek, Tomaž Slak, oblikovanje , Amanda Menage, Emma Doherty »Jb Marjan Poboljšaj; Klemen Vodnik Superform ^ A"'"' Philippe Starck, YOOArchitects arhitektura Vojteh Ravnikar, Robert Potokar "Zlata ribica" Udobna prilagodljivost www.zlata-ribica.com LOKACIJA e sredi Ribnice • 81 stanovanj • 6.300 m2 stanovanjskih površin • nadstandardna oprema Gramiz, d.d. Ob Mahovniški cesti 11,1330 Kočevje www.gramiz.si Rezervacije: M: 051 653 142 rok.oberc@gramiz.si Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! Ij^ M OTO MAN Motoman Slovenija: T: + 386(0)1 83 72 410 E: info» k Paketi: POVEZAN111, 33, 44, 55, 77 POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! * NOVO V RIBNICI! IČARSTVO DIŽEK Kurirska pot 22, RIBNICA Tel.: 031 360 164 01 / 836 10 04 nov svet cvetličarstva - pestra izbira cvetja - različne sadike - poročni aranžmaji - žalni aranžmaji - ostale cvetličarske storitve : pon - pet 8-12, 15-19, sob 8-12 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: # Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Kopelit steklo za delavnice Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Intervencija 24 ur na dan VELIKA IZBIRA OČAL TNZEJS;-Sifc vremenske postaje Tei.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, tor - pet: 9 -14, 15 -17, sobota: 9-12 V MESECU AVGUSTU AKCIJA POPUST -40 % Na poletna oblačila. do razprodaje zalog. Yu-Gi-Oh! TURNIR: 26.8.2009 PIKAPOLONICA - Kočevje, kjer otroški svet domišljije postane resničnost. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252 v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. »AOICTUeVIZUA !'■ SLOVENIJA L R-MONTaža Robert Kljun s. p. Opekarska cesta 49a 1310 Ribnica Tel/Faks:01/8361 640 GSM; 041/75 7561 E-mail naslov: kij mi. robert^siol. net pvc okna - PVC vrata - senčila - rolete - strešna okna - police - zimski vrtovi davčna suhomontažna dela - spuščeni stropi - predelne stene - mansarde ©gyrsD® [P® ffikgffp, MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c.14,1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-mail: mico.les@siol.net > vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki podlagi 9. člena Odloka o javnem glasilu Občine Ribnica (Ur. |. RS, št. 103/2007) izdaja Programski svet naslednji CENIK OGLASOV IN STORITEV V REŠETU Na od 15. 8. 2008) ^akup oglasnega prostora (osrednje barvne strani): °glas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 21,45 EUR °9las 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 42,89 EUR °glas 1 / 4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 80,44 EUR °9las 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 139,42 EUR oglas 1 / 1 stran ( 20 x 28,7 cm) 230,59 EUR število možnih strani - 8 2akup oglasnega prostora (naslovnica): oglas 1/16 strani (9,8 x 3,3 cm) 85,78 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 171,56 EUR levilo možnih oglasov - 2 x 1/8 oz. 4 x 1/16 ali kombinirano 2akup oglasnega prostora (zadnja stran): oglas 1 / 16 strani (9,8 x 3,3 cm) 42,89 EUR oglas 1/8 strani ( 9,8 x 6,8 cm) 85,78 EUR oglas 1 / 4 strani ( 9,8 x 14,1 cm) 160,88 EUR oglas 1 / 2 strani ( 20 x 14,1 cm) 278,84 EUR oglas 1/1 stran ( 20 x 28,7 cm) 461,18 EUR število možnih strani - 1 Naročanje oglasov Naročila sprejemamo na telefon: 041/ 536 889, Marko Modrej. ^ skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. I. RS, št. 12/2007-UPB1) je naročnik oglasa dolžan predložiti ustrezne listine o identiteti: j Pravne osebe: fotokopijo izpisa iz sodnega registra, odločbo o 'zPolnjevanju pogojev, " samostojni podjetnik oz. zasebnik: fotokopijo vpisa v PRS pri AJPES in °brtno dovoljenje. Programski svet »REŠETA« M'JM/aS NEPREMIČNINE Franc tahko sp. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena CK, TEL KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija delno opremljena možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el, voda v hiši, takoj vseljiva in ca 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca 200 m2, CK na olje, delno opremljena takoj vseljro, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana ostale inštalacije 'edelane, dokumentacija urejena cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9 m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cenaje 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul, starejša večstanovanjska hiša zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura takoj vseljiva lepa mirna sončna lega vaška idila cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m!, hišne tlorisne površne, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA ■ strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46.20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkimi mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49.20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkimi mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA - strogi center, Škrabčev trg. enosobno mansardno stanovanje, v Izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK. takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. Ribnica - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena 67.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje v izmeri 92,03 m2, zgrajeno leta 1952, v prvem nadstropju, dva balkona, dodatni prostor v kletnem delu objekta, vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 76.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 325.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleč dve parkimi mest, modema osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. KRANJSKA GORA - center, dvoinpolsobno stanovanje, v izmeri 77,41 m2, v pritličju stavbe, zgrajeno leta 2003, s teraso, kompletno opremljeno, stanovanju pripadata še zunanje in notranje parkirno mesto ter klet, zemljiškoknjižno urejeno, vseljw takoj, cenaje 200.000 EUR. DOMŽALE - strogi center, Ljubljanska ulica, trosobno stanovanje, v izmeri 83,16 m2, v trenem nadstropju, zgrajeno leta 1978, z garažo v izmeri 13 m2, kompletno opremljeno in takoj vseljivo, postopek vpisa v ZK je v teku, brez obremenitve, cena je 139.500 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljn/o zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekt, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija cena je 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cest Ribnica • Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektoenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška ta lepa sončna lokacija cena je 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura dokumentacija urejeni, takoj vseljiva cena je 82.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostnsko dejavnost v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. -Z:ABAlZTXr E STT KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNjRMALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAG Rešitev: Pošta: Tel.: OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo MALI OGLASI PRODAM Prodam 20 m3 hrastovih in bukovih drv. Dolžina je 40 cm. Tel.: 031/ 208 544. Prodam nova lesena vhodna vrata. Tel.: 041/ 395 132. Prodam TV, star dve leti, ekran 70 cm. Cena 150 evrov. Kupcu podarim rabljen pletilni stroj. Tel.: 031/ 602 777. Prodam 4 pnevmatike SAVA M+S, vožene eno zimo. Dim: 165 / 70 R14. Cena je 100 evrov. Tel.: 041/ 756 749. Prodam električni kombinirani bojler (120 I.) znamke Gorenje. Cena: 60 EUR. Tel.: 051/395 413. ODDAM V stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski 3 oddamo v najem poslovni prostor -pisarno v II. nadstropju, velikost 18 m2, cena 8 EUR/m2 (v ceni vključeni: stroški elektrike, vode in smetarine). Tel.: 01 8369 340. RAZNO Odkupujem starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografije, denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike ...). Tel.: 041 / 649 267. Program bo potekal v ribniškem gradu 3.8.2009 4.8.2009 5.8.2009 6.8.2009 7.8. 2009 Lumpi kipar Lumpi skavt Lumpi kvizko Lumpi dobi prvo pomoč Lumpi dela sadno : 10.8.2009 11.8.2009 12.8.2009 13.8.2009 14.8.2009 Lumpi se igra družabne igre Lumpi izdela Lumpi olimpijec Lumpi cvetličar Lumpi gre na j piknik in se poslovi Pedfilt turu M. Mhenttege iltfbnlka: leWen*» tievliker Program bo potekal v Dolenji vasi na igrišču 3.8.2009 4.8.2009 5.8.2009 6.8.2009 7.8.2009 Lumpi Indijanec Lumpi skavt Lumpi dobi prvo pomoč Lumpi zvezdnik Lumpi gre na piknik in se poslovi Pedpti turi» el! ukenftege ikrbnJce: Metoneke uevike: Slikopleskarstvo "BOJC OPOZORILO pred nevarnimi insekti Peter Bojc,&p- Bodite pozorni na pike insektov, saj občani in zdravniki ugotavljajo, da Humec 24, 1331 Dolenja vas vam lahko borelijo ne povzročijo samo klopi, temveč tudi drugi insekti. Tel.: 01 8364-533 Bodite pozorni na srbečico, bolečino ali kolobarje, ki se vam pojavijo GSM: 041 712 103 okrog prizadetega mesta. OSVEŽILNI KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste ... vse ob svojem času. 1. Pozdravljeni. Uf, na trenutke pa pripeka tale osrednji grelec našega osončja. Zato sem se tokrat odločil, da se bomo malce osvežili, vključno z nagradami. Kdo jih poklanja? A ministrstvo za okolje N podjetje Uskok D kdo pa še danes kaj pokloni, mislim ... 10. Voda je tudi sestavni del raznih iger, ko se prepoteni prepuščamo tekočim užitkom po grlu. Iger polna je tudi letošnja Lumpijada, katere drugi del se prične v ponedeljek. V Dolenji vasi bo v ponedeljek v ospredju ti. Lumpi... F frizer K zvezdnik D Indijanec 11. Njegov ribniški kolega, ki se bo preizkušal v Gradu, pa bo ... N gasilec C kipar J športnik 12. Tudi za glasbenike pravijo, da so ‘lumpiji’. V nedeljo se bodo talenti, ki jim je pri in na srcu klavirska harmonika, podali, na Grmado, kjer bo že tretji... S festival klavirskih harmonik D lumpijev piknik A izbor najlepšega harmonikarjevega nasmeha 2. Bravo, zadeli ste. Gremo naprej. Blagovna znamka, ki jo je ustvarilo omenjeno podjetje, stavi na vodi za katero pravijo, da je ... A zvezda narave I naravni afrodiziak B kostelski biser CÖSTELLA Naravna Mineralna Voda 3. To vodo pa potem še oplemenitijo z raznimi okusi. Če ji je dodan okus kumquata, je zraven še ... R limeta V pomaranča P vanilija 4. V primeru, da se želite odžejati z okusom granatnega jabolka, boste za isto ceno zraven dobili še okus ... D češnje V brusnice G bele slive 5. Če ste ljubitelji borovnic, robid in ostalih gozdnih sadežev, boste poleg naštetega deležni še okusa ... » » * m M H H N maline H šipka M gozdne jagode '"9 * ii Okusi VSE! 13. Za konec še k naslovu. Tokratni pokrovitelj vas bo osvežil z lepimi nagradami, med katerimi je tudi osvežilna negazirana brezalkoholna pijača, imenovana Costella, ki vsebuje ... U primesi hmelja Č bogato energijsko vrednost T nizko energijsko vrednost Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 17, avgusta. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad: 6. Menite, da je vodi Costella dodan ogljikov dioksid? E da A malo I ne 7. Vrtina, iz katere črpajo naravno mineralno vodo Costella, nosi moško osebno ime. Katero? A Valentin E Maks N Igor 8. Kako pa se imenuje planota, v kateri je vrtina? 1. nagrada - paket vode COSTELLA z okusom 2. nagrada - paket vode COSTELLA - steklenice 3. nagrada - majica COSTELLA 4. nagrada - kozarci COSTELLA 5. nagrada - japonke, kalkulator, platnena vrečka COSTELLA. Nagrade poklanja USKOK d.d., Fara 30, KOSTEL. Pravilna rešitev 6. številke Rešeta je: DJS NA RADIU UNIVOX I Rezkalnica L Stružnica C Žaga 9. Vodo Costella lahko dobimo v plastenkah oz. steklenicah. Katere merske enote ni pri plastenkah? B 0,50 I O 0,33 I Š 1,5 I Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence, ki jim nagrade poklanja turistično informativni portal DOBRO JUTRO, SLOVENIJA: HLADILNE NAHRBTNIKE s priloženim termometrom prejmejo: KLEMEN HEGLER, Gornje Lepovče 58, 1310 RIBNICA JAŠ RUS, Lepovče 27, 1310 RIBNICA MAJA ŽAGAR, Breg 18, 1310 RIBNICA TATJANA ORAŽEM, Bukovica 27, 1310 RIBNICA TIM LOVŠIN, Slatnik 12, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! OBVESTILA ZA PREVZEM NAGRAD BOSTE PREJELI PO POŠTI. H l!XlV>eJLS JAVNA DRAŽBA ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet oddaje v najem: Profitno trisobno stanovanje št. 9 v II. nadstropju stanovanjskega bloka na Prijateljevem trgu 13, 1310 Ribnica, ki stoji na pare. št. 1926, k.o. Ribnica, neto tlorisna površina stanovanja je 73,60 m2. Pripada mu klet. Stanovanje je neopremljeno. 3. Vrsta pravnega posla za predmet najema pod 2. točko: najemna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna mesečna najemnina za stanovanje pod točko 2.: 301,67 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Najemnina se bo usklajevala z rastjo življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne vključuje obratovalnih stroškov. 5. Način in rok plačila najemnine: Najemnino bo najemnik plačeval mesečno, v rokih dospetja, določenih s strani upravljavca stanovanj v lasti Občine Ribnica. Položena varščina se všteje v plačilo prve najemnine. Najemnik bo poleg najemnine plačeval še obratovalne stroške, ki obsegajo predvsem stroške ogrevanja, vodarine in kanalščine, elektrike, odvoza smeti in morebitne druge stroške, ki jih z uporabo povzroča najemnik. Pred vselitvijo v stanovanje je najemnik dolžan plačati najemodajalcu znesek 3 mesečnih najemnin, kar je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovanju ali morebitne neporavnane obveznosti. Ta znesek mu bo najemodajalec vrnil z obrestmi po obrestni meri 1,3% v roku osmih dni po prevzemu stanovanja in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje uporabljal v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter da so poravnane vse obveznosti do najemodajalca. 6. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 18. avgusta 2009, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer: - ob 11. uri. 7. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini ene izklicne mesečne najemnine. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja) z navedbo »plačilo varščine za najem stanovanja«. 8. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 9. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše), pri omenjeni kontaktni osebi dobite tudi dodatne informacije o stanovanju. 10. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki so izpolnile pogoj polnoletnosti. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list, - overjeno pooblastilo v primeru, da fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, EMŠO in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 10. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 11. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba za dobo 5 let, najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 12. Pravila javne dražbe: - javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. I. RS, št. 84/2007, 94/2008), - ugovore proti dražbenemu postopku je možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe, - morebitne ugovore reši takoj predsednik komisije, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek, s soglasjem predstojnika, ustavi do sklenitve pravnega posla, brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 3 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški. 14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. Občina Ribnica ZBIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV 2. del Napotki za izdelavo kompostnika Vrtni kompostnik postavimo v vrtu na pol senčnem predelu. Ogrodje kompostnika lahko kupimo ali pa si ga pripravimo sami, npr. iz starih desk, opeke ali žice. Važno je, da stoji na zemlji, da imajo deževniki prosto pot. Prostor naj bo nekoliko večji, da lahko ob kom-postniku pripravljamo material za kompostiranje. V vrtnem kompost-niku je organska gmota zaščitena pred mrčesom in glodalci. Na dno kompostnika položimo grob material - kot so zmleti leseni delci ali slama (5 cm), nato nalagamo vrtne in hišne odpadke (15 cm) in pokrijemo z 2,5 cm vrtne zemlje. Ko se nabere dovolj odpadkov, proces ponovimo. V takem zaporedju čaK- I te $ m ■ ■ m i sestavljamo kompostni kup do vrha. Kup mora biti vlažen in na vrhu zaščiten s pokrovom. Če želimo pospešiti kompostiranje in izboljšati strukturo kompostnega kupa, dodamo aktivator in pospeševalec procesa kot sta KOMPOVIT ali pa G-KE3 WOLF ter podobni, ki s svojimi številnimi mikroorganizmi in glivicami poskrbijo za proces razkrajanja in za optimalno zorenje komposta. Proces poteka hitreje, pa tudi vonjave se ne razvijajo. Občasno si lahko pomagamo s pospeševalcem, ki si ga sami pripravimo doma. Tri žlice suhih zmletih kopriv namakamo v litru vode 12 ur. V kompostni kup naredimo j 6 lukenj z ošiljenim kolom .—- premera ca. 5 cm. V vsako luknjo zlijemo liter tako pripravljenega aktivatorja. Po nekaj dneh se začne razkroj v sredini kupa. Delovanje drobnoživk povzroči, da se temperatura dvigne tudi do 60°C. Nato se kompostni kup polagoma ohladi. Drobnoživke iz te prve vroče faze odmrejo. Delo prevzamejo drugi organizmi, ki še naprej razgrajujejo organske snovi. Pomembni delavci, naši pomočniki, so kompostni deževniki, ki se ob obilici hrane v vrtnem kompostniku hitro razmnožujejo in ustvarjajo odličen humus. Kompostni kup se kmalu posede. Kompost je uporaben, ko je podoben gozdni prhnini (temno rjave barve). Kompost je tem boljši, čimbolj pestre sestavine smo dali v kompostni kup. Zrel kompost presejemo skozi grobo sito. Fini presejani kompost uporabimo za lončnice in gredice, kjer sejemo drobno seme. Grobi nepresejani kompost uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin v vrtu ali pa ga ponovno damo v kompostni kup. Kompost uporabljamo tako, da ga plitvo zamešamo v zemljo. Če ga potresemo po površini, ga moramo zaščititi z zastirko (suha trava). Rastline, gnojene s kompostom, so zdrave, plodovi so polnega okusa. Bolezni jih manj napadajo, zato je manjša poraba raznih škropiv. Z uživanjem tako pridelanih vrtnin in sadja si ohranimo zdravje in vitalnost, poleg tega pa prihranimo tudi pri stroških odvoza odpadkov in stroških nakupa umetnih gnojil, ki poleg koristnih sestavin vsebujejo tudi težke kovine. JKP Komunala Ribnica d.o.o. LOGOPEDINJA SVETUJE BRANJE ZA UŽITEK, UČENJE IN VZGAJANJE Branje je sanjarjenje. Je vstopanje v svet domišljije, ki si ga delita bralec in pisec. Brati nekomu pomeni vzeti si čas zanj, čas, v katerem besede dobijo širši pomen od izgovorjenih glasov. Pomeni čas, v katerem se stkejo prav posebne vezi, ki sežejo v svet, hkrati pa nas tesno povežejo. Samo starši lahko svojemu otroku najbolje zagotovijo, da bodo knjige in veselje, ki jim ga daje branje, del njegovega otroštva. Nihče drug otroka ne more tako spodbuditi za branje kot mama in oče. Branje lahko delimo z družinskimi člani vse življenje, tudi potem, ko so otroci že odrasli. Učenje branja je obsežno in zahtevno, zato otrok, če naj postane bralec za vse življenje, potrebuje pomoč. Med četrtim in devetim letom mora usvojiti bralno tehniko; spoznati črke, naučiti se povezovati črke oziroma glasove v besede, povezovati v svojih možganih besede v podobe, ki mu nekaj pomenijo. Otroci pa tega ne zmorejo sami. Da bi postali pravi bralci, otroci potrebujejo starše, da: -jim berejo; -jih poslušajo, kako berejo, ko so še majhni; -jim omogočajo mirne trenutke, primerne za branje; - se z njimi pogovarjajo o branju, ko so starejši; - so jim vzgled odraslega bralca in zanimanja za knjige. Večina današnjih družin ve, da je glasno branje zelo pomembno za majhne otroke. Na žalost pa čas, porabljen za skupno branje, s starostjo otrok strmo pada. Starši so prezaposleni, preutrujeni ali pa je pač lažje prižgati televizor oziroma vstaviti videokaseto. Sploh pa osemletni otrok zna brati sam, ali ne? Kako dolgo naj bi brali skupaj z otroki? Družine ne bi nikoli smele nehati brati skupaj. Glasno branje še zdaleč ni tako težavno. Kratko zgodbo je mogoče glasno prebrati v pol ure. Članek v časopisu ali reviji pogosto vzame manj časa. Andreja Puceu RIBNIŠKI ELASTOMOBIL V HIŠI EKSPERIMENTOV mm i Sm ^’brxco.n Ut ban cafrn 9to\V HXO-VX Takole sta Benjamin Oberstar in David Kotnik predstavila svojega Ribn'öana z elastomobilom, to je avtomobilčkom, ki ga poganjata dve napeti elastiki, na tekmovanju elastomobilov v Ljubljani, ki ga je organizirala Hiša eksperimentov. Ustvarjalnost, ideje in praktičnost so veščine, ki poganjajo razvoj, zato je prav, da sta fanta ponosna na svoj elastomobil. Prav je, da šola in starši vzpodbujamo ustvarjalnost mladih, kljub temu da tovrstna tekmovanja ne prinašajo ocen ali točk. Vabimo vse mlade ustvarjalce - praktike (7., 8. in 9. r.), da že razmišljajo o svojem elastomobilu, ki bi se približal 23 m, jih celo presegel ali postavil nov slovenski rekord, ki je 81 m. Počitnice so priložnost, da ti med poležavanje pade jabolko na glavo oz. se ti porodi ideja za elastomobil. Mentorja: JANEZ ANDOLJŠEK IN MARIJA ŠILC V mesecu aprilu in migu so bila obnovljena otroška igrala na Prijateljevem in Knafljevem trgu. Sama priprava in kasnejša obnova je obsegala več različnih posegov. V prvi fazi so bili odstranjeni nevarni deli, ki so bili razultat dotrajanosti igral in namernega uničevanja. V nadaljevanju je bila temeljito obnovljena kovinska konstrukcija. Prav tako je bila urejena neposredna okolica igrišč, SEg je trava močno prerasla betonske robnike, ki so ločevali igralne in travnate površine. Na Prgateijevem trguje bil ob gugalnici na novo urejen peskovnik. Obnova je obsegala tudi dovoz novega peska v obstoječe peskovnike. Sedanja podoba otroških igral je rezultat prizadevanja urediti čim boy prijetno okoije za otroke, s > ' ' > amois <><■ x/. /v ■ i ■ r ><»■>■ ■ ■ ■ poslančevazapisnica:VIcid3 DG popušča “ DG podpTG nobenih predlogov Poslanci SDS smo tudi za to sejo pripravili nekaj predlogov zakonov, s katerimi bi lahko, če že nismo uspeli s sistemskim paketom, izboljšali pogoje in razmere na nekaterih posebnih področjih in jim dali nov zagon. Oba ta dva predloga sta povzeta po Zahtevah slovenske obrti in podjetništva iz leta 2008, ki jih je junija lani zbrala in v brošuri izdala Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije. Tak je npr. predlog zakona, s katerim smo predlagali, da bi država plačala prispevke za socialno zavarovanje samozaposlenim izdelovalcem domače in umetnostne obrti. Gre za dejavnost, ki je v veliki meri povezana z našo slovensko in tudi ribniško tradicijo, z našo zgodovino in posebnostmi, po katerih se ločimo od drugih narodov. Izdelki in še posebej prikaz ročnega izdelovanja artiklov je v dobi globalizacije in avtomatizacije zanimiv. Ob tem je potrebno povedati, da ta dejavnost na slovenskem oprostoru izginja, število izdelovalcev se je v zadnjih 10 letih skoraj prepolovilo (tudi v Ribnici), saj je v čedalje večji meri izpostavljena ceneni azijski in vzhodnoevropski konkurenci. Zakon ni imel namena samo ohranjati obstoječe izdelovalce in jim olajšati spopad s “kitajsko" konkurenco, pomemben cilj zakona je tudi razvoj dejavnosti, pridobitev novih izdelovalcev, saj imajo mnogi, ki so se in se še bodo znašli med brezposelnimi, potrebna znanja in spretnosti. Za državo pa je mnogo bolje, da takim pomaga, da si sami poiščejo svoje možnosti in izhode iz nezavidljive situacije z nekajkrat manjšo pomočjo oziroma plačila socialnih prispevkov kot pa s plačevanjem plačil za brezposelnost. Vendar Pahorjeva koalicija za take pobude žal nima posluha. Kot kaže, imajo prioriteto razni lobiji, ki lahko na sumljiv Piše: poslanec SDS Jože Tanko način “operejo” velike zneske denarja. Afere, ki so izbruhnile v zadnjih nekaj tednih in v katere so vpleteni celo nekateri ministri ali njihovi sorodniki, to samo potrjujejo. Na žalost vrh države trdno stoji za njimi, s čimer samo dokazuje, kdo so prvorazredni oziroma privilegirani in za katere mu ni mar. Tisti, ki ustvarjajo, so daleč v ozadju. Ponovno smo vložili tudi zakon, s katerim smo predlagali plačevanje prispevkov z eno položnico. Se posebej je to pomembno za samozaposlene, za majhna podjetja. Samo za plačila prispevkov davkov državi od plač je potrebno vsak mesec izpolniti kar 9 položnic in kar za štiri od teh so ob izplačilu povprečne bruto plače (ca. 1400 eur) provizije bankam višje, kot je znesek nakazanega davka. Prihranek gospodarstva, daleč največ je malih podjetnikov, ki pa ne bi v ničemer prizadel državnega proračuna, bi bil letno okrog 10 mio eur. Vendar tudi drugi letošnji poskus ni bil uspešen. Koalicija je bila neomajna, pritisnili so tipko proti. Žal nam obe dejanji samo še dodatno kažeta, kako zelo različen je naš in koalicijski pristop. NE ZATISKAJMO Sl OČI! Že nekaj časa spremljam razpravo in zgražanje nad stanjem ribniškega vrtca. Slike, ki so bile objavljene v Rešetu v mesecu decembru, so grozljive. Pa vendar se poleg občutka groze, kje otroci preživljajo del dneva, sprašujem tudi, kdo je v prvi vrsti sploh odgovoren, da je do takega stanja lahko prišlo. Ustanovitelj vrtca Ribnica je občina Ribnica in zato tudi odgovorna za vzdrževanje svoje nepremičnine. V Zakonu o vrtcih (Ur. I. št. 25/2008; Sredstva, ki jih vrtcu zagotavlja občina) se 28. člen glasi: »Iz proračuna občine se zagotavljajo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje in sredstva za investicije v nepremičnine in opremo javnih vrtcev, lahko pa tudi vrtcev s koncesijo.« Med drugim pa se 32. člen Odloka o ustanovitvi Vrtca Ribnica (Ur. I. št. 57/1996) glasi: »Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka. S tem je jasno določeno, da je občina Ribnica dolžna zagotoviti sredstva tako za obnovo kot za vzdrževanje le-tega. Zato me toliko bolj preseneča dejstvo, da tega denarja enostavno ni. To pa kaže na slabo poslovanje občine in nepravilno razporejanje investicijskih sredstev. V Rešetu sem zasledila tudi dva članka, ki se nanašata na akcijo zbiranja sredstev za prenovo vrtca. Stranka SLS je organizirala akcijo zbiranja BS donatorskih sredstev, vendar pa ni obelodanila višino le-teh. Občinska SDS pa je donirala 500,00 EUR. Skupaj z ostalimi donatorji so do danes zbrali dobrih 5.800,00 EUR, projekt pa je vreden kar 5 milijonov evrov. Vsaka akcija je pohvale vredna, pa vendar je malce ironično, da sta ravno stranki, katerih župani so vodili občino Ribnico vsa ta leta, donirali sredstva za vrtec, konec koncev, bi jih morali zagotoviti že pri svojem rednem delu. Pri tem se tako poraja vprašanje, kako slabo pa so župani SLS-a in SDS-a v vseh teh letih upravljali z davkoplačevalskim denarjem in zakaj sredstev za obnovo vrtca, ki bi jih morali predvideti in bi pri pravilnem dolgoročnem planu obnove osnovnih sredstev morala biti danes tudi zagotovljena, enostavno ni. Po drugi strani pa se tudi sprašujem, ali je gospodar, ki upravlja z občinsko lastnino, predvidel situacijo že pred leti in ukrepal temu primerno ali pa le čaka, kdaj se mu bo streha dobesedno sesula na glavo!? Kot sem zasledila, je bila situacija alarmantna že pred 3 leti, pa se do danes ni zgodilo nič! Pri tem pa občina še vedno vztraja, da denarja ni in da bo investicija lahko prišla na vrsto šele čez nekaj let, denar pa hkrati namenja gradnji »rokodelskega centra«, za katerega pa tako ali tako ni utemeljene prihodnosti, bo pa lep »spomenik«. Upamo lahko le, da se medtem vrtec dobesedno ne podre in da pri tem naši otroci ne bodo utrpeli večje škode! Dragi vrli župani in ostali veljaki, komu sedaj mečete pesek v oči?! Andreja Škrabec predsednica OO Zares, Ribnica SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SE PRENAVLJA Na obisku prvak Radovan Žerjav, ki želi desnosredinsko stranko in krščansko ljudske vrednote Prvak Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav je že ob prevzemu predsedniške funkcije napovedal, da bo delal analizo vseh občinskih odborov in tako je 21. julija prišel tudi v Ribnico, ker se je seznanil z delom odborov od Logatca do Kočevja. Spodbudil bi rad ljudi na terenu ter SLS naredil bolj glasno, prodorno in prepoznavno, ni pa za hitre spremembe. Stranka mora po njegovem ostati desnosredinska in temeljiti na krščansko ljudskih vrednotah. »To Slovenija potrebuje in tega naš politični prostor zdaj nima.« Debata z odbori in s skoraj 50 predstavniki je potekala v Škrabčevem skednju, tudi v smeri prevetritve odborov. Ribniški že ima novo vodstvo z najmlajšim predsednikom odbora 20-letnim Lukom Ilcem, ki želi podvojiti število občinskih svetnikov v volilnem letu 2010, »nedvomno pa bomo imeli tudi svojega kandidata za župana.« Ribniška regija precej cilja na večje zaposlovanje mladih, za to pa je potrebna boljša cestna povezava, da bi se investitorji lažje odločali za gradnjo gospodarskih objektov. Bivši prometni minister Žerjav je dejal, da je bil prekratek čas minister, da bi lahko kaj konkretnega naredil, a trdi, da povezava naše regije z Ljubljano poteka prepočasi. AP ftBšem DO KDAJ ŠE TAKŠNA PROMETNA UREDITEV? Stanovalci Struške in Prešernove ulice v Ribnici ne smejo z vozili zapeljati levo na Merharjevo cesto in se npr. odpeljati v zdravstveni dom. V križišču z Merharjevo cesto stojita prometna znaka STOP in obvezna smer v desno. Nekateri stanovalci, ki so zavijali v levo, so že plačali kazen za storjen prekršek. Če želijo stanovalci Struške ulice npr. v zdravstveni dom, morajo na Škrabčev trg ali pa prečkati Merharjevo cesto, se zapeljati skozi INLES in pred progo zaviti levo. Stanovalci Prešernove ulice pa gredo lahko na Struško ulico in Škrabčev trg, lahko gredo na Trubarjevo ulico ali pa na Merharjevo cesto zaviti desno in nekje npr. na bencinskem servisu MOL obrniti vozilo in se odpeljati v zdravstveni dom. Če bi ravnali tako, ne bi delali prekrškov. Kako pa ravnajo sedaj? Z vozilom se zapeljejo do križišča Merharjeve ceste, se ustavijo in če v križišču ni policistov, zavijejo v levo. Tudi sam sem se 20 let s kolesom vozil na INLES in kršil prometni znak „Obvezno zavijanje v desno“ pa tudi 20 let sem se spraševal in se sprašujem še danes, zakaj tako nespametna prometna ureditev? Takšnih prometnih znakov, kot sta na teh dveh ulicah, ni nikjer v Ribnici in tudi ne v drugih krajih Ribniške doline. Prometno varnost v križiščih pa ogrožajo do dva metra in več visoke žive meje in okrasna grmičevja, ki zastirajo preglednost. Polde Žlindra Odgovoril nam je Lado Mate, tajnik Sveta za preventivo v cestnem prometu, ki se ukvarja z bolj delikatnimi zadevami v prometu. Svet je omenjeni problem vključevanja Struške in Prešernove ulice na glavno cesto že obravnaval in na direkcijo za ceste poslal predlog, da preučijo možnost ukinitve obveznega zavijanja v desno. Odgovor je bil odločni NE. Glavnina problema se skriva v tem, da je npr. Struška ulica za ca. 20 metrov zamaknjena in se z Merharjevo ulico v križišču ne seka pravokotno. Tako tisti, ki zavija iz smeri Kočevja proti Ljubljani levo, prevozi polno črto in dela prekršek, za kar ga lahko policisti oglobijo. Predpisi pa so takšni, da mora biti pred zavijalnim pasom na določeni razdalji polna črta in se ne sme dati prekinjene. Rešitev bi bila, če bi Struška ulica postala enosmerna, o čemer je Svet tudi že razmišljal, a se za to varianto ni odločil, ker je pri vključevanju na Škrabčev trg zelo slaba preglednost. Najbolj elegantna rešitev pa bi bila, če bi se ukinil levi zavijalec k Inlesu, a to menda spet ni možno, čeprav je Inles želel zapreti cesto, ki zdaj podjetje seka na polovico. A Inles ima pravico zapreti cesto le od ki nete za prezračevanje do odseka v bližini železniške proge, ne sme pa zapreti dostopa do npr. Rudeževe vile in novonastalega parkirišča za tovornjake, saj morajo imeti lastniki in stranke dostop do teh lokacij. Prešernova ulice pade v isti paket - stoji preblizu zavijalnega pasu, saj je tam določena razdalja, po kateri ne sme biti zarisana prekinjena črta, in preblizu križišča, da bi se lahko vključevali v promet tudi z leve strani, saj v takem primeru vozniki iz smeri Ljubljane ne bi mogli nemoteno zavijati levo k Inlesu. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Problem odseka je predvsem ta, da ne gre za TIPIČNO KRIŽIŠČE, MARVEČ LE ZA ZAV1JALNI PAS, KI DELA PREGLAVICE VSEM STANOVALCEM OMENJENIH ULIC, KI SO OBVEZNI ZAVIJATI DESNO IN ‘OBRAČATI OKROG RITI V ARŽET’. TAM SE ZATO REDNO DELAJO PREKRŠKI, POLICIJAPAJE NEKAJ VOZN1KOVTUDIOGLO-BILA, SAJ SE JE PO NAVADI POSTAVILA PRI GASILSKIH GARAŽAH, TAKO DA JIH KRŠITEU1 NISO MOGLI TAKOJ OPAZITI. POLICIJA IMA DOLŽNOST DELATI RED, KOT JE TUDI RES, DA JE TA ZAVIJALNI PAS ZA STANOVALCE IZJEMNO NEUGODNA ZADEVA, KI JIH JE DOLETELA, IN ZANJE PRAV GOTOVO NAJSLABŠA MOŽNA REŠITEV. Obvezno zavijanje v desno iz smeri Prešernove ulice. Prehod skozi Inles bi lahko zaprli samo do KINETE, KI POTEKA PREKO CESTE, NE PA CELEGA ODSEKA, SAJ BI TAKO LASTNIKOM OSTALIH PARCEL ALI STAVB ONEMOGOČILI DOSTOP. EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Škrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati v mesecu avgustu letos. m l n • MADONNA: London Times je turnejo Sticky & Sweet Tour označil kot: “nepozaben, pevsko-plesni spektakel, v katerem je kraljica popa jg| dokazala, da zaseda prvo mesto v glasbeni sceni.« Veličastni koncert bo v četrtek 20. 8., na hipodromu Stožice. Vstopnice od 60 EUR do 550 EUR. • U2 - ZAGREB: Irska skupina, ki se bo v okviru turneje 360 EUR ustavila na zagrebškem stadionu Maksimir, bo vsekakor na Hrvaškem koncert desetletja. Koncert bo 10. avgusta. • ENIGMATICA 2009: Ekskluzivni dvodnevni dogodek z naslovom Enigmatica, v petek 14.8.in soboto 15.9. bo potekal tako na odprtem kot na zaprtem prizorišču Ambasade Gavioli. Vstopnina: 40 EUR. • ABBA The Musič Show bo v sredo, 19. avg. ob 20:30 v Celovcu, Avstrija. Cena vstopnic od 16.50 do 59,50 EUR . • Vlado Kreslin z gosti: v okviru Festivala Ljubljana 2009 bo Vlado Kreslin nastopil na odru poletnega gledališča Križank v torek, 18. Cena vstopnic od 19 do 29 EUR. • PETER J. ČAJKOVSKI-JEVGENIJ ONJEGIN: Svetovno znani Akademski državni Bolšoj teater iz Moskve slavnostno zaključuje glasbeno poletje Festivala Ljubljana. V ta namen bodo predstave od 24. 8. do 27. 8. Cena vstopnic od 59 EUR do 85.50 EUR._ • JAMSKI ČLOVEK: Na odru letnega gledališča Križank bo v sredo, 26. 8. uprizorjena že 500. ponovitev komične predstave. Vstopnice: od 13 EUR do 18 EUR. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem. ribnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! I 5 Turistično društvo GRMADA Velike Poljane-Ortnek razpisuje 3. festival klavirskih harmonik, ki bo v nedeljo 2. avgusta. Vsak nastopajoči bo zaigral po tri skladbe, ena mora biti slovenska narodna pesem, dve pa po lastni izbiri. Vsi nastopajoči igrajo v eni kategoriji, starostne omejitve ni. Prijave pričakujemo na el. naslov: grafa@siol.net, ali na GSM 041 663 972. t?7 oci itsvvX 100 LET PGD SUSJE Gasilstvo na Slovenskem letos praznuje svojih 140 let organiziranega delovanja. Zgodovina gasilstva na Slovenskem ni povezana samo z gašenjem in reševanjem, ampak tudi s splošno pomočjo ljudem, preprečevanjem nesreč in katastrof, izobraževanjem, z borbo proti okupatorjem, veliko so naredili tudi za narodno zavest in identiteto naše države. Prostovoljno gasilstvo ima tudi v Ribniški dolini globoke korenine. Kdo ne pozna Ignacija Merharja, staroste slovenskega gasilstva, ustanovitelja gasilskih društev in začetnika slovenskega poveljevalnega jezika v gasilstvu, pa Antona Šobarja, tudi pomembnega moža gasilstva, najdemo pa še mnogo posameznikov po različnih ribniških prostovoljnih gasilskih društvih, brez katerih ne bi bilo ne prave pomoči ljudem in ne tako zagnanih PGD-j e v. V Ribniški dolini letos tako kar nekaj gasilskih društev praznuje svoje častitljive obletnice. PGD Sušje je s proslavo in celotnim dogajanjem preko vikenda 19. - 21. junija 2009 obeležilo 100-letnico bogatega delovanja. Kot je v svojem govoru dejal predsednik PGD Sušje Andrej Šilc, so njihovi predniki začeli pisati gasilsko zgodovino leta 1907, ko so se v Frlanovi gostilni v Sušju zbrali Franc Šilc, Janez Lovšin, Franc Kos in Ivan Lovšin, takratni lastnik gostilne. »Razmišljali so, kako bi se bilo pametno organizirati, da bi bili v primeru ognja bolje pripravljeni. Takrat so namreč že obstajala prostovoljna gasilska društva po Sloveniji, prvo ustanovljeno že leta 1869 v Metliki. Modrovali so in prišli do sklepa, da se lahko tudi pri nas ustanovi tako društvo. Ker pa so stvari v tistih časih tekle bolj počasi kot danes, so uradni proces ustanavljanja društva začeli leta 1909, ko so imeli tudi ustanovni občni zbor. Takrat se je zbralo 35 mož in fantov iz Sušij, Slatnika in Žlebiča.“ Sušje ima zelo močno žensko gasilsko enoto Danes poleg omenjenih vasi v PGD Sušje spada še vas Gorenji Lazi. PGD Sušje se je na svojo častitljivo 100-letnico zares dobro pripravilo. Letos so bili tudi gostitelji Florijanove maše 3. maja. Pripravili pa so tudi bogati zbornik zgodovine društva Zbornik ob 100-letnici PGD Sušje, katerega avtorica je Jana Petek Volčanšek, tudi njihova aktivna članica gasilka. Zbornik je že v veselje vzeti v roke in brati zanimive dogodke, prebirati stare dokumente in fotografije, pa tudi zapise številnih ustnih virov, ter videti, kako se je društvo in oprema razvijala skozi stoletno zgodovino društva. »Naj bodo zapiski v zborniku spomin na vse naše pokojne prednike, ki so ustanovili društvo in naredili prve korake, v priznanje in zahvalo vsem živečim aktivnim in podpornim članom gasilskega društva ter kot spodbuda za nadaljnje delo prihodnjim rodovom,« je odločitev za zbornik in njegov pomen obrazložil predsednik Šilc. Že kmalu po ustanovitvi so začeli graditi gasilni dom in nabavili so prvo ročno brizgalno. Leta 1910, ko so dom svečano izročili svojemu namenu, je dogodku prisostvoval tudi sam oče slovenskega gasilstva Ignacij Merhar. Svetovni vojni nista prizanesli niti njihovemu društvu in možem, prav tako ne opremi. Leta 1957 so nabavili prvo motorno brizgalno, leta 1963 so jo zamenjali z boljšo. Ker leta naredijo svoje, so lansko leto kupili novo motorno brizgalno, ki so jo ob tej slovesnosti tudi predali svojemu namenu, župnik Anton Berčan pa jo je blagoslovil. PGD Sušje je svoje prvo gasilsko vozilo pridobilo leta 1983, za novega so ga zamenjali pred nekaj leti. Leta 1987 se zgradi vodni zbiralnik v Sušju, fasado gasilnega doma pa obnovijo leta 1999. Lahko pa rečemo, da je glavna odlika PGD Sušje velika zagnanost, neizmeren optimizem, veliko članic gasilk in zares številčen podmladek, na proslavi jih je bilo moč našteti kar 22. Prva pionirska desetina je bila tu ustanovljena leta 1980, ko so razlivi tudi pionirski prapor. Tako gasilci in gasilke, mladi in najmlajši se dandanes udeležujejo izobraževanj in tudi gasilskih tekmovanj, kjer so več kot uspešni. Zares se ni bati, da bi v teh vaseh kdaj prišel čas, ko bi ljudje ne zaupali v svoje gasilce. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Janez Grobeljšek je lepo dejal v svojem pozdravnem govoru: »Gasilci smo optimisti, če ne bi bili, ne bi zdržali ne 100 ne 140 let, in to skozi številne različne oblasti. Ostanimo optimisti tudi naprej, občani nas potrebujejo.« Na proslavi, ki seje je udeležilo zares veliko gasilcev in gasilk ribniških PGD-jev, ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez, so s pesmijo sodelovali učenci OŠ Sušje, veliko pozornosti pa je vzbudila stara brizgalna z letnico 1909. Podeljenih je bilo več priznanj; plakete ob 100-letnici delovanja PGD, plakete gasilskega veterana pa so prejeli: Jožef Pintar, Ludvik Turk in Franc Pucelj, največji aplavz pa so vsi zbrani namenili Antonu Šilcu iz Žlebiča, ki je neutrudni gasilec že polnih 58 let in je prejel za posebne zasluge odlikovanje Gasilske zveze Slovenije. PGD Sušje je prejelo tudi srebrni znak Civilne zaščite; podelil ga je Darko But, predstavnik Uprave za zaščito in reševanje RS. »In še vedno nas čakajo novi izzivi. Želim si, da bi znali stopiti skupaj in pozabiti na morebitne medsebojne zamere, saj bomo le složni in enotni dosegli zastavljene cilje. V slogi je moč - v službi ljudstva na pomoč!« je ponosno zaključil svoj govor predsednik Andrej Šilc, ki ob pomoči številnih zagnano vodi PGD Sušje v naslednjo 100-letnico. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ Zadnja leta zelo aktivno PGD Rakitnica praznuje 90 let delovanja. V počastitev visokega jubileja pripravljamo proslavo in veselico z bogatim srečelovom, ki bo v soboto, 29. avgusta, s pričetkom ob 17. uri, pri gasilskem domu v Rakitnici. Udeleženci boste med drugim uživali ob atraktivni predstavi vrvohodcev !!! Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel UGIB iz Loškega Potoka, na voljo bo dobra hrana, pečena na domačem oglju, in pijača. Vabljeni vsi! Zagotavljamo vam prijeten večer, kot je v Rakitnici že tradicija. Upravni odbor PGD Rakitnica 80 LET PGD OTAVI C E VRTEC RIBNICA objavlja naslednja prosta delovna mesta: »V Otavicah je danes prav poseben dan, saj zavetnik svet Florjan slavi svoj 80. rojstni dan. Ker že kar prileten je ta naš gospod, smo avto nov kupili mu, da lažje se podal bo on na pot, če treba bo rešVat, naj bo ognja al’ nezgod! Smo mnogo truda v to vložili, da smo avto nov kupili. Zato pohvala gre prav vsem, ki ste na prošnjo našo se odzvali in evro ali dva v ta namen ste darovali. Smo veseli mi Otavčani, da gasilci in občani ste med nas prišli, da proslavimo ta dogodek skupaj vsi. Najprej bomo svetega Florijana počastili, nato avto nov blago- slovili, gostom in gasilcem priznanja podelili in na koncu se na veselici skupaj vsi do jutra veselili!« je na proslavi v Otavicah 27. junija, najmlajša članica PGD Otavice, gasilka Jana, recitirala v pesem spesnjeno dogajanje ob 80-letnici PGD Otavice. In kot je Jana zrecitirala, tako se je v Otavicah tudi zares zgodilo. Po slovesni paradi s konjenikom in zastavo na čelu, parado pa so sestavljali tudi Pihalni orkester Ribnica, gasilska vozila in konjska vprega stare ročne brizgalne ter številni gasilci in gasilke, se je na osrednjem prostoru v vasi začela slavnostna proslava. Predsednik Brane Lovšin je v svojem govoru orisal zgodovino delovanja društva. »Pričetki delovanja našega gasilstva po ustnih virih segajo celo pred prvo svetovno vojno, ko je tedanja Požarna bramba Ribnice odstopila Otavicam svojo staro brizgalno proizvajalca Knausta iz Dunaja, izdelano leta 1869. Kot nam je v pomanjkljivi dokumentaciji iz tedanjega obdobja znano, so bili ustanovitelji aktivnega gasilstva v Otavicah Ignacij Šmalc, Franc Čebin , Franc Dejak, Štefan Čampa in drugi, ki so v letu 1925 pričeli z gradnjo gasilske shrambe, dokončali pa so jo leta 1929, tedaj je bilo društvo tudi uradno registrirano,« je dejal predsednik Lovšin. Po drugi svetovni vojni, leta 1948, z izkupičkom velike vrtne veselice uspeli pridobiti denar za nakup prepotrebne opreme. Pridobljena je bila rabljena ročna črpalka na konjsko vprego, ki je znatno povečala požarno varnost. Ta črpalka je danes obnovljena in tudi deluje ter je ponos društva in živa priča preteklosti. Vsako obdobje vse do današnjih dni so čas zaznamovali posamezniki, ki so društvo pa tudi celotno vas držali pokonci. »Leta 1981 so ob podpori vaščanov postavili društvo na nove temelje in pričeli z intenzivnim delom. Pričelo se je obdobje izobraževanja kadrov, nabave prve motorne brizgalne leta 1982 in ostale opreme. V letu 1983 seje pričela gradnja gasilskega doma, ki je bil dan v uporabo leta 1987.« Sledila je pridobitev vozila za prevoz opreme z orodno prikolico. Vozilo UAZ ruske izdelave jim je leta 1988 odstopila v last Gasilska zveza Ribnica, leto pozneje pa je bila nabavljena nova motorna brizgalna. Vendar tudi gasilskemu orodju in opremi leta tečejo prehitro. Tako je društvo ob 80-letnici slovesno dobilo v uporabo novo vozilo Iveco GW-1, župan Levstek je predsedniku Lovšinu izročil ključe, voznik vozila Štefan Čampa pa je slovesno obljubil, da bo vozilo služilo svojemu namenu in bo v ponos gasilski organizaciji. Vozilo je blagoslovil ribniški župnik Anton Berčan, ki je vse zbrane priporočil tudi v varstvo sv. Florijanu. Predstavnik GZ Slovenije Janez Henigman je poudaril pomen gasilske organizacije v kraju in na Slovenskem, predsednik GZ Ribnica Cveto Marinšek pa prostovoljstvo gasilske organizacije v Sloveniji, ki združuje okoli 140.000 gasilcev in gasilk. Delovanje gasilske organizacije, zasnovano na prostovoljstvu, predstavlja edinstven fenomen ne samo v Evropi, temveč na celem svetu. Podelili so tudi priznanja, med drugim PGD-ju Otavice ob 80-letnici delovanja odlikovanje GZ Slovenije in plaketo GZ Ribnica. Predsednik PGD Otavice Brane Lovšin je ponosen tudi na mladino: »Imamo zelo aktivno jedro mladincev, ki je v dobrih mentorskih rokah, pridno izpopolnjujejo svoje znanje in usposobljenost na vajah in tekmovanjih ter gradijo pozitiven odnos do gasilstva.« Po koncu proslave so se zbrani gasilci, gasilke in obiskov- NAJMLAJŠA ČLANICA - GASILKA JANA - JE DEJALA, DA SO MNOGO TRUDA VLOŽILI, DA SO NOV AVTO KUPILI. TlK ZA NJO STOJI PREDSEDNIK PGD OTAVICE BRANE LOVŠIN. alci radi zadržali in zaplesali ob zvokih poskočnih pesmi, ki so, kot kaže, odgnali tudi črne oblake ter se poveselili, kot je v pesmi dejala najmlajša gasilka PGD Otavice Jana, vse do jutra. Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ Poletje je v znamenju gasilskih proslav - o PGD Jurjeviča in Sv. Gregor bomo pisali naslednjič. Na odru sta se ZBRANIM GOSTOM, med DRUGIM tudi POKROVITELJU proslave, županu Jožetu Levstku, pridružila tudi častna predsednika PGD Otavice Janez Čampa in Jože Pahuue. 0 D -1,00 pomočnika ravnatelja za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: pridobljena izobrazba po študijskem programu 1. stopnje (vzgojitelj z višjo ali visoko izobrazbo) ali 2. stopnje (svetovalni delavec z univerzitetno izobrazbo), strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor, znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami) - 0,75 vzgojitelja za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: pridobljena izobrazba po študijskem programu 1. stopnje (višja ali visoka vzgojiteljska šola), strokovni izpit, znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami) -10,725 pomočnika vzgojitelja za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: srednja strokovna izobrazba, pridobljena po izobraževalnem programu za področje predšolske vzgoje in opravljen strokovni izpit, znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami) - 0,30 organizatorja prehrane za določen čas - 0,30 organizatorja zdravstveno higienskega režima za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: pridobljena izobrazba po študijskem programu 1. stopnje ali 2. stopnje živilske tehnologije, najmanj eno leto delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami) -1,00 kuhinjskega pomočnika za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: nižja poklicna izobrazba, znanja Haccp programa, 1 leto delovnih izkušenj -1,00 kuharskega pomočnika / perice / čistilke za določen čas Pogoji za zasedbo delovnega mesta: osnovna šola, znanja Haccp programa, 1 leto delovnih izkušenj Datum objave na Zavodu za zaposlovanje, Urad za delo Ribnica je predvidoma 31. 7. 2009. Rok za prijavo: 8 dni. Prijava mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis. Kandidati naj vložijo prijavo v pisni obliki in jo pošljejo v zaprti ovojnici na naslov Vrtec Ribnica, Majnikova ulica 3, 1310 Ribnica. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje do 21. 8. 2009. Pričetek dela: 1. 9. 2009 ES ■ SVžV *><1 MSVZV I INJ ■"■< ><■ T! Drobci iz preteklosti Nemške vasi 2-“L RIBNICA K .... °> %,0 . , ^c^ Do ŠT. 28 SO BILE V N. VASI VSE HIŠE KMEČKE! KASNEJE NASTANEJO KAJŽARSKE, NAJVEČ NA SEVERNI STRANI VASI. TE HIŠE SE NAVADNO IMENUJEJO PO ŽENSKAH, NPR. NEŽKINI, URŠNI, LENINI, MANCNI. Mlajše kmetije so nastale po letu 1848, ko je bilo odpravueno tlačanstvo in je bilo dovoljeno GRUNTE DELITI MED SINOVE. TAKO SO NASTALE HIŠE Z ENAKIM IMENOM! MlKLOVI (2), VENCLEVI (2), Španevi (2), Matičkovi (2), Matevževi (2). Te mlajše domačije so vrinjene med starejše hiše: Med št. 1 in 2 pride št. 31 (Tastari Matevževi), Med št. 26 in 27 sta št. 42 - Španevi (Tazgurajni), št. 52 - Matičkovi (Janezovi), Med št. 13 in 14 sta št. 49 - Matjaževi, Št. 50- Pavelnovi (glej skico) Najstarejše domačije v Nemški vasi po starih hišnih številkah (tabela št. 2) stara GOSPODARJI DOMAČE PRIIMKI nova hišna hišna številka 1782 1823 HIŠNO IME GOSPODARJEV številka Gregorius Thomas ODAMČEVI TOMŠIČ, 11 TOMSCHITSCH 23 (Tomšič) TOMSCHITSCH (vnuk) (zet Adamov iz Dan) ZOBEC 12 Lourentius Georg MEŽNARJEVI KLUN, 24 KLUN KLUN (vnuk) ARKO 13 Thomas (Tomaž) Thomas TAM’ŠK0VI KLUN, 25 KLUN KLUN (isti) KUUN Mathias vdova Elizabeta (ŠPELA) ŠPELKNI ŠOBAR, M RAČE, 14 ORAŽEM (prodano 18 SCHOBAR ŠOBAR KOROŠEC) it; Stephan Michael JEJŽEVI KLUN, ŠILC, 16 KLUN SCHILZ (Šilc) zet LAVRIČ, KOŽAR IK Matthaus (Matevž) Michael MATEVŽEVI KLUN, ŠOBAR, KLUN SCHOBAR (zet) ČEŠAREK (prodano) Thomas Michael VENCLEVI ZOBEC, KLUN, 13 SOBETZ (ZOBEC) KLUN (hčerin sin) RUS 18 Georg (Jurij) Joseph JAKIČEVI TANKO 11 TANKO TANKO (vnuk) Nicolai (Miklavž) Mathias MlKLOVI TANKO TANKO TANKO (vnuk) 20 Mathias Georg KRANJČEVI KLUN, 4 KLUN KLUN (mož vnukinje) ARKO, POGORELC 21 Michael Stephan PAVLIČKOVI KLUN, ZBAŠNIK, DEJAK, 5 KLUN SBASHNIK(ZBAŠNIK) zet ŠEGA, ŠILC Izvleček iz gradiva, ki ga je zbrala Ana Kuun iz Nemške vasi, zapisala ROZA KLJUN (VENCETOVl). 30 Zahvalni dan ob dnevu državnosti Kot vsako leto smo se tudi letos člani Društva katoliških pedagogov Zahodne Dolenjske zbrali pri zahvalni sveti maši. Pridružili so se nam tudi člani območne skupnosti iz Ljubljane in nekaterih drugih krajev. Naša območna skupnost zajema člane od Dobrepolja pa vse do Kolpe. Vsako leto pripravimo zaključno srečanje v drugem kraju. Letos smo imeli zahvalno mašo v prelepi vasici Zgonce, v cerkvi sv. Primoža in Felicijana. To je stara, dragocena cerkvica, ki je podružnica župnije Rob. Zahvalno mašo je daroval naš duhovni asistent p. mag. Silvo Šinkovec, somaševal pa je tudi kočevski župnik Anton Gnidovec. Pri maši so sodelovali vsi vaščani te vasice. Bogu smo se zahvalili za delo, ki smo ga opravili v minulem šolskem letu in prosili za pomoč v naslednjem. Pri pripravah na srečanje so sodelovali vsi domačini. Ganljivo je bilo srečanje ob sprejemu, saj nas je na vrhu grička, ki je najvišji v občini, pozdravljal cerkveni zvon in nam želel dobrodošlico. Po končani sv. maši smo imeli kratek kulturni program v počastitev dneva državnosti, ki ga je pripravila g. prof. Božena Vesel, ob sodelovanju ravnateljice in učiteljic iz osnovne šole Sodražica. V svojem govoru je ga. Božena povedala, da smo kot Izraelci pod vodstvom Mojzesa prehodili težko pot v svobodo. Več kot 1260 let je slovenski narod hrepenel po svobodi in 140 let po združeni Sloveniji. Preko slovenske zemlje so hrumele tuje vojske in pobijale naš rod. Tudi po končani drugi svetovni vojni še ni bilo svobode. Nastopil je čas tihega trpljenja. Slovenska zemlja je postala eno veliko pokopališče padlih med vojno in pomorjenih med vojno in po njej. Vendar kljub žrtvam upanje ni umrlo. 25. junij 1991 je bil dan, ki gaje dal Gospod. Dobili smo samostojno državo. Je majhna, a lepa in edina. Imejmo jo radi in poskrbimo, da bodo to domovino ljubili tudi mladi rodovi. Ohranimo spomin na vse, ki so prehodili težko pot, ki nas je pripeljala do cilja. Čuvajmo jo z vero, da jo bomo lahko predali našim potomcem, prav tako lepo in nepoškodovano, kot smo jo dobili. Vsako tako srečanje duhovno obogati vse navzoče in jih okrepi z novim zagonom in energijo. Anica Benčina KNJIGA ‘RIBdNČANd SMO SE LdPU NOSILd!’ PRED IZIDOM Predvidoma bo izšla knjiga zakoncev Alenke in Filipa Pakiž z naslovom Ribničani smo se lepo nosili do konca avgusta. Naklada bo 2000 izvodov, knjigo pa bo izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Občino Ribnica ter s pomočjo sredstev projekta Leader, je povedala Nevenka Turk Kraljič z oddelka za družbene dejavnosti. Predstavitev obsežne knjige, ki je delo nekajletnega sistematičnega raziskovanja in bo novost v delu ribniške zgodovine, predvsem pa oblačilne kulture, naj bi bila v okviru občinskega praznika v mesecu oktobru. tEšEro Iz jeseni mojega življenja Vozi me, vozi, vlak, v daljavo! Ko sem se odločala za svoj prispevek v Rešetu, mi je šinilo v glavo, kaj če bi napisala kaj o svojem dolgoletnem potovanju z vlakom iz hribovite Gorenjske v oazo prečudovite zelene Dolenjske. Ko takole potuješ, marsikaj doživiš in opaziš pri ljudeh v vagonu. Nekateri so zatopljeni v branje, drugi poslušajo glasbo po svojih mobilnikih, vsemogoči pogovori se prepletajo med ljudmi; spet drugi opazujejo naravo skozi okno. Mladina, ki se vozi z vlakom v hram učenosti, ima v rokah knjige in z vso smelostjo ponavlja snov, za katero doma ni bilo časa, in le glas sprevodnika, ki vsake toliko časa obhodi vagon z vprašanjem: Ali je kdo na novo?, jim pogled usmeri od knjige. V zadnjem času sem prijetno presenečena nad železniškim osebjem, v pozitivnem smislu. Saj so tudi sprevodnice, lepo urejene, prijazne in dosegljive vsakemu potniku za razne informacije. Več pozornosti se med vožnjo posveča starejši populaciji in invalidnim osebam, kar me navdaja z optimizmom. Na tej poti sem spoznala kar nekaj ljudi z različnimi življenjskimi usodami, tako s srečnimi kot tudi z žalostnimi. V pogovorih z njimi pa sem ugotovila, da če si kljub težavam, ki jih prinaša življenje, močan v duši, in misliš pozitivno, se negativna izkušnja da prebroditi in zopet zasije sonce. Ko si starejši, si še bolj ranljiv v duši, in če ti v kriznih trenutkih poda roko človek, ki razume tvojo stisko, si mu neizmerno hvaležen. Potovanje pa je tudi naše življenje, ki je prepleteno z neštetimi križpotji lepih doživetij, ki so nam ostala v lepem spominu, do travm, ki so nas prizadela. Ampak pomembno je samo eno: da se pod težkimi bremeni usode vedno znova pobere mo, saj le tako ostajamo vitalni za svoje nadaljnje takšne ali drugačne podvige v življenju. Blagoslov Po žegnanju pri Sv. Marjeti so 19. julija blagoslovili še križ, ki stoji v neposredni bližini cerkvice. Križ na tem mestu stoji že 40 let, načel ga je zob časa, zato je bil nujno potreben prenove. Tega so se lotili Vrtačarjevi iz Dolenje vasi, saj je zemlja, kjer križ stoji, njihova. Izdelali so popolnoma nov križ iz hrastovega lesa, naredili novo streho, zabetonirali temelj, za kip pa je poskrbela Ana Češarek. Na krajši slovesnosti, ki jo je vodil dolenjevaški župnik Branko Potočnik, se je zbralo precejšnje število ljudi, predvsem pa sorodniki in prijatelji. Po blagoslovu so Vrtačarjevi pripravili prijetno pogostitev, ki je postala veselo srečanje družine, prijateljev in sodelavcev pri obnovi znamenja. Župnik je povedal, da je na območju dolenjevaške župnije še okrog 40 znamenj, od katerih so mnoga potrebna obnove ter da podpira in spodbuja takšna dejanja. Marija Golob s Finkovega Tekst in foto PRIMOŽ Tanko Potovanje mladoletnih otrok v tujino Občane obveščamo, da je z dnem 16. 6. 2009 (z uveljavitvijo spremembe Zakona o potnih listinah; Ur. list RS, št. 41/2009) ukinjena obvezna pridobitev dovoljenja zakonitega zastopnika za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti, ki v tujino ali iz tujine potujejo brez spremstva zakonitega zastopnika. V primeru, da mladoletni otrok (do 18. leta starosti) brez zakonitega zastopnika potuje v Bosno in Hercegovino, pa je po predpisih BIH (Zakon o bivanju tujcev in azilu, Ur. list BIH, št. 36/08), potrebno soglasje zakonitega zastopnika. Obrazec lahko pridobite v glavni pisarni Upravne enote Ribnica. Podpis zakonitega zastopnika prav tako lahko overite na Upravni enoti ali pri notarju. Janez Henigman, univ.dipl.org. načelnik UE Ribnica ZAHVALA Tudi letos je v času poletnih počitnic preko OZRK Ribnica letovalo več kot 100 otrok. 15 v Selah pri Otovcu in 86 na Debelem rtiču. Brez naših zvestih donatorjev ne bi mogli organizirati letovanj v takem obsegu in za tiste otroke, katerih starši si ne morejo privoščiti počitnic na morju. Rada bi se zahvalila občinam Ribnica, Sodražica in Loški Potok, posebej podjetju INOTHERM d.o.o za donacijo v višini 6.000,00 eurter ostalim donatorjem , ki so donirali v višini 300,00 eur (Maboles d.o.o, Lekarna Ribnica, Alf-f d.o.o, Mercator), saj je prav z vašo pomočjo letovala četrtina otrok zastonj. V imenu otrok in staršev ter predsedstva OZRK Ribnica iskrena hvala za izkazano zaupanje in pomoč. OZRK RIBNICA, BRANKA MlLINOVIČ KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc Pijte čim več vode! I. del Če pridete k nekomu na obisk in vam bo ta ponudil vodo, ga boste zagotovo malo čudno gledali. Zakaj je tako? Zakaj se do vode obnašamo tako mačehovsko, čeprav vemo, kako pomembna je za naš obstoj? Naše telo vsebuje približno 70 odstotkov vode. Najpomembnejše telesne funkcije so odvisne od vode, zato bi umrli če bi bili nekaj dni brez nje. Voda je nujno potrebna za transport snovi po telesu in za izločanje strupov iz njega. Pomembna je za delovanje vseh celic našega telesa. Upam, da boste dojeli, daje kvalitetna voda najboljša tekočina, ki jo lahko ponudite svojemu telesu. Vsak bi moral dnevno spiti 2-3 litre vode na dan - vode in ne šumečih pijač, sladkanih čajev, sokov s kupom barvil, sladkorja in umetnih arom. Vedeti morate, da takšne pijače obremenjujejo naše telo in ta zato potrebuje še več vode. Če spijete dve skodelici kave, eno kokakolo, dve pivi in ledeni čaj, bo telo potrebovalo še dodatni liter vode, da iz telesa izloči »strupe«, ki ste jih dobili s temi pijačami. Zaradi ogromnih količin popitih nezdravih pijač ne prepoznamo več, kdaj smo lačni in kdaj žejni. Tako se velikokrat po nepotrebnem bašemo s Rešero sladkarijami in prigrizki, naše telo pa kriči po vodi. To predvsem velja poudariti pri otrocih, ki so stalno in naravno dehidrirani, ker rastejo. Njihove celice se stalno delijo in za to je potrebna voda. če začnemo prav od spočetja naprej, ko se zarodek razvija in raste devet mesecev v izotonični raztopini vode in soli v maternici. Prvi znak dehidracije otroka je lahko jutranja slabost nosečnice. Od spočetja pa do razvoja otroka je potrebno okoli bilijon celičnih delitev, pri tem pa mora biti vsaka celica napolnjena predvsem z vodo. Če je v telesu nosečnice vode premalo, verjetno procesi razstrupljanja ne potekajo pravilno in zasičenost telesa s strupi se lahko kaže kot slabost. Dovolj vode v telesu je pogoj za zdrav razvoj in hkrati dober način preprečevanja kopice drugih zdravstvenih težav otrok in tudi odraslih. Suha usta niso edini znak dehidracije telesa. Ta napačna domneva je vzrok številnih nevšečnosti, motenj in obolenj pri celotni populaciji, še posebej pri otrocih. Če vaš otrok trpi za astmatičnimi napadi in zasluzenosti dihal, je lahko to med drugim klic telesa po vodi. Krčenje dihalnih poti in njihova zasluzenostjo je namreč naravna obramba telesa pred še večjo izgubo vode iz telesa z dihanjem in pred poškodbo sluznic zaradi izsušitve (povzeto po knjigi Telo kliče po vodi). Žeja se lahko kaže tudi z alergijami; ker dehidracija zavira učinkovitost imunskega sistema, se zmanjša tudi učinkovitost boja telesa z alergeni. Če vaš otrok pogosto boleha za prehladi, bronhitisi, vnetji ušes,... je prvi pogoj pitje zadostne količine vode in ne sladkih čajev. Če je telo primerno hidrirano, so tudi sluznice dihal primerno prekrvavljene in vlažne, zato se lažje obnavljajo in kljubujejo patogenim dejavnikom, imunski sistem in čiščenje oz. razstrupljanje telesa pa je učinkovitejše. Problem današnjih otrok je ta, da so vajeni le sladkih okusov in vode enostavno nočejo, zato jim bodite dober zgled, ker boste s tem že od malega privzgojili koristen vzorec. Zadnje čase so vedno bolj priljubljene vode z okusom; Za life, Harmony, Radenska Plus, Costella z okusom itd. V resnici te vode vsebujejo kup škodljivih umetnih arom, barvil in sladkorja, ki nimajo nič skupnega s pravim okusom po limoni, jabolku, gozdnih sadežih. V resnici to voda sploh ni. 31 ■ INJ 1IOCI ■ r>u i irxi.e.>i<>«i Z1 Franci Šilc na Ironmanu v Nici preko vseh pričakovanj Sezona v Ironmanu (3,8 km plavanja - 180 km kolesa - 42 km teka) je trenutno v polnem razmahu in na tekmi serije Ironman v Nici seje konec junija na štartu zbralo več kot 2800 udeležencev, večina z enakim ciljem: opraviti težko preizkušnjo in se uvrstiti na svetovno prvenstvo v Ironmanu, ki bo oktobra na Havajih. Med slovenskimi tekmovalci je bil spet najhitrejši Ribničan Franci Sile, ki se je zavihtel na absolutno 10. mesto, v svoji starostni skupini M25 zmagal za celih 10 minut in se tako pridružil Damjanu Kromarju, ki sije havajsko "vstopnico" prislužil že maja na karibskem otočku St. Croix. Končni čas zelo selektivne proge je bil za Francija tokrat 9:17:39. Medtem, ko mu je po plavanju kazalo na dokaj povprečen rezultat, ki obeta le veliko truda na kolesu ter garanja na vročem teku, je svojo pripravljenost, ne le doseči dober čas, ampak tudi za slovenske razmere vrhunsko uvrstitev, pokazal že na prvem kolesarskem vzponu, kjer je tekmovalce, ki so bili pred njim, prehiteval kot po tekočem traku. V menjavo na tek je pripeljal kot absolutno 24., kar je pomenilo trenutno 4. mesto v kategoriji, ki pa se je že po prvih desetih kilometrih teka na vroči ažurni rivieri spremenilo v vodstvo in z maratonskim časom 3:01:41 je navdušil vse navijače, ki so ga bodrili ob progi, kakor tudi tiste, ki so ga preko interneta spremljali od doma. Glede na to, da se vrstni red vodilnih na tako težkih tekmah velikokrat premeša in izoblikuje prav na teku, je Franci prav na teku dodajal iz minute v minuto. Ko je 10 km pred ciljem v svoji skupini vodil že za dobrih šest minut, je postalo jasno, da mora s takim tempom le še zdržati do konca, in s tem tudi na slovenskih tleh postaviti nove mejnike v tako zahtevnem športu, kot je triatlon. Že četrto zaporedno zmago je odnesel Španec Marcel Zamora Perez, ki je s končnim časom 8:30:06 za štiri minute izboljšal svoj in lanski rekord proge. Med ženskami je bila najhitrejša Belgijka Tine Deckers, njen čas je bil 9:30:29. BREZPLAČNA JOGE V RIBNICI VADBA Odlično se je odrezal tudi naslednji predstavnik Triatlon kluba Inles Riko Ribnica Matej Benčina. Dosegel je čas 9:54:09, kar je pomenilo 73. mesto absolutno, Damjanu Kromarju pa se na tej tekmi zopet ni izšlo po načrtih; po kolesu je bil še v boljši poziciji kakor Franci, vendar se s tekom 4:03:37 ni uspel prebiti više kot na 158. mesto v absolutni razvrstitvi. Poleg vseh slovenskih tekmovalcev sta se lepe uvrstitve pod desetimi urami veselila še Mitja Kit (9:49:29) ter član Triatlon kluba Gorenjska Grega Janežič (9:54:09). Brigita Kromar Ob 10-letnici joge v Ribnici se pridružite brezplačni vadbi v okviru vseslovenskega projekta Joga v parkih, ki je lansko leto prejel priznanje za prostovoljno delo od predsednika države Danila TCirka. Vadba, bo potekala v juliju in avgustu v parku pri taveliki žlici pri Gradu v RIBNICI vsak četrtek od 18.30. do 19.30. V primeru slabega vremena odpade. Potrebujete ohlapno oblačilo in podlogo, kot je armafleks. Vaje bodo preproste: za razgibavanje, pretegovanje, poživitev in okrepitev telesa in duha, sproščanje in pravilno dihanje. Ni potrebno predznanje, zato je vadba primerna za vse starosti s kakršnokoli fizično zmogljivostjo. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas lepo vabi že ta četrtek. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 041 39 77 89 ali 041 31 69 89. JUNIJ 2009 Datum: SOBOTA - NEDEUA, 8. - 9. 8. Kam: na TRIGLAV (2864 m) Zahtevnost poti: ZELO ZAHTEVNA pot Trajanje hoje, okvirno: 8 ur in 8 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 4. avgust ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, pas, samovarovalni komplet, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Stane Babič (informacije: 041/ 415 308) Datum: SOBOTA - NEDEUA, 22. - 23. 8. Kam: na PETZECK (3283 m), Avstrija Izhodišče: Standort (1368 m) Načrt poti: Standort (1368 m) - planina Wangenitzalm (1450 m) - koča ob jezeru Wangenitzsee (2508 m, spanje) - Petzeck (3283 m) - enako nazaj Zahtevnost poti: ZELO ZAHTEVNA pot, tudi kondicijsko zahtevna tura (višina!) Trajanje hoje, okvirno: 4 ure in 9 ur Prijave in akontacija: Zaradi rezervacije prenočišča prijave že prej, to je v torek, 11. avgusta, ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, čelada, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar (informacije: 031/ 560 664) Planinski utrinek: Od zadnje številke Rešeta so se planinci PD Ribnica na dan državnosti, 25. 6., podali na odlično turno kolesarsko turo okoli Ribniške doline, vodja Miran Šilc; v soboto, 4. julija pa se z vodjo Marjano Rozman potepali po prelepi Veliki planini, kjer je kar dehtelo od cvetja in razgleda. Že naslednjo soboto, 11. julija, smo naredili turo na ravno tako polno cvetja Kalško goro in Kalški greben; vodja Marjan Intihar. Preizkusili smo se tudi na zelo zahtevni poti. Na VRHU Kalške gore Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ 38 itEšem Ribničan z Interblockom Mladinci NK Interblock na podelitvi medau v mariborskem Ljudskem vrtu (Miran Mihelič stoji sedmi z leve) d* Dejstvo je, da premore širše območje Ribnice veliko športno aktivnih ljudi, bodisi takih,ki se s športom ukvarjajo le rekreativno,pa tudi kar nekaj je takih, ki gradijo svojo kariero v profesionalnem športu. Ti raznorazni športniki so dejavni v mnogih športnih panogah, ki so - nekatere bolj nekatere pa manj - razvite na našem področju. Zelo žalostno pa je, da je ribniški okoliš eden redkih ali pa mogoče celo edini v Sloveniji, ki ne premore nogometnega kluba, se pravi takega, ki bi omogočal učenje ter igranje tistega pravega nogometa na velikem travnatem igrišču. A kljub temu smo lahko ponosni na lepo število mladih ribniških nogometašev, ki se kalijo v najrazličnejših nogometnih klubih po Sloveniji, bodisi v Kočevju, Olimpiji, Bravu, Slovanu, Celju ... Ivančni Gorici ter Interblocku. V slednjem igra tudi naš mladi ribniški up Miran Mihelič, na katerega smo lahko danes še prav posebej ponosni, saj je v letošnji sezoni z ekipo mladincev NK Interblock suvereno osvojil prvenstvo 1. mladinske slovenske nogometne lige. Miran, iz Kota pri Ribnici, je star18 let ter igra nogomet že od malih nog. Ko se je pri svojih desetih letih udeležil Otroške nogometne lige v Ribnici, je spoznal, da želi več in se je priključil treningom takratne nogometne šole trenerja Tadeja Levstka iz Sodražice. Ta je bil Miranov prvi pravi trener. Od svojega prvega Trening s priprav na Rogli trenerja se je naučil nogometnih prvin, a od njega se je »nalezel« tudi navdušenja za ta šport. Pri 13 -tih letih je sledila selitev v nogometni klub Kočevje, kjer se je prvič soočil z igranjem na državnem nivoju. Neizmerna želja nadaljevati nogometno pot še na višjem nivoju gaje pripeljala do tega, da se je ob koncu osnovne šole udeležil testiranja Nogometne zveze Slovenije. S svojimi spretnostmi je navdušil njenega trenerja ter bil povabljen v nogometni razred Gimnazije Šiška. Tam se v odličnih pogojih še sedaj izobražuje pod strokovnim vodstvom trenerja Miloša Kostiča. Povabilu v nogometni razred pa je kmalu sledila selitev v nogometni klub Interblock, klub z ogromnimi ambicijami, znanega lastnika ter mecena Joca Pečečnika. Ne glede na številna odrekanja ter trud, ki ga Miran vsakodnevno vlaga v delo na treningih, pa je na letošnjo sezono lahko zelo ponosen, saj je z mladinsko ekipo pod taktirko Borivoja Lučiča kljub močni konkurenci suvereno osvojil državno mladinsko prvenstvo, na kar smo Ribničani lahko zelo ponosni ter lahko bo naš ribniški up tudi v podobnimi uspehi v samo želimo, da nas prihodnje razveseljeval s nadaljnji članski karieri, ob tem pa mu zaželimo čim manj poškodb. FC Libero, foto Grega Wernig (Ekipa) Rekreativni kolesarski vzpon na Grmado Turistično društvo Grmada vabi vse ljubitelje kolesarjenja na 7. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado, v soboto, 1. avgusta 2009. Štartno mesto: Ribnica, izpred Trgovine in mesarije Ambrožič, ob 14. uri. Progaje ravninska, gozdna, makadam, asfalt, 2 vzpona. Potek proge: 42 kilometrov - Ribnica, Ugar, Dolenja vas, Rakitnica, Lipovec, Otavice, Ribnica, Seljan, Grmada. Višinska razlika Ribnica - Grmada 515-887 m. Rešeto Prijave na štartu od 13. ure dalje. Štartnina je 5 eur, otroci do 10. leta 3 eur. Cilj je pri domu na Grmadi. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in topli obrok. Priporočamo gorska ali treking kolesa. Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja. Vsak udeleženec kolesari na lastni odgovornost. Extremovci bili v Bosni in Hercegovini Mladinska ekipa ŠD Extrem se je odzvala na povabilo in se pretekli vikend udeležila prijateljskega turnirja v Gračanici v Bosni in Hercegovini. Občina Gračanica je v severovzhodnem delu Bosne in Hercegovine (Tuzlanski kanton) in ima okoli 54000 prebivalcev. Prepričali smo se lahko, da se tam igra zelo kvalitetni mali nogomet. Poleg igranja nogometa si je ekipa ogledala mesto Gračanico z okolico. Extremovci so imeli možnosti poizkusiti tudi mnoge bosanske kulinarične dobrote. GOSTITEU IN ORGANIZATOR TURNIRJA G. HRUSTO HAMIDOVIČ PODEUUJE ZASTAVICO IN GRB BOSANSKE NOGOMETNE ZVEZE PREDSTAVNIKU EXTREMA G. Jožetu Zidarju Domačini so se izkazali kot odlični gostitelji, saj so bili gostom vseskozi na razpolago. Bivanje v Bosni in Hercegovini je organiziral in omogočil sponzor Dimnikarstvo in sanacija dimnikov Fadil Okič, s.p. Stekli so tudi že pogovori, da se ekipe srečajo v Bosni in Hercegovini zopet naslednje leto, morda pa tudi v Sloveniji. Slovenska odprava ni odpotovala v Bosno in Hercegovino v polni zasedbi, saj si je dan pred odhodom na tekmi v rekreativni lokalni ligi v Sodražici hudo poškodoval nogo trener mladincev in strokovni vodja vseh selekcij v ŠD Extrem, Tadej Levstek. Zaradi poškodb ali drugih razlogov je ostalo doma še nekaj igralcev. Jože Zidar predstavnik ŠD Extrem, foto Abdulah Mujanovič - Perun VABILO 17. TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV URŠKA Sobota, 1. avgust ob 15. uri, letni vrt gostilne Urška, Zamostec. Prijave: pred tekmovanjem. Info: 041/ 591 133. Za zabavni del bo jioskrbel ansambel Roka Žlindre. Vabljeni vsi ljubitelji frajtonarice! Klub harmonikarjev Urška Informacije in prijave na GSM 041 663 972 33 z>a Mi«r JLm EixiJLzzOedis; B>1 INJ 1 1 rsj.I.>■ MLADI ROKOMETAŠI 2. NA Eurofest je tradicionalni mednarodni festival rokometa, druženja in zabave, ki v poletnih mesecih v Izolo privabi več tisoč športnikov. Tokratni Eurofest, potekal je od 30. junija do 5. julija, je bil že 17. zapovrstjo. Častni pokrovitelj letošnje mednarodne prireditve pa je bil sam predsednik države dr. Danilo Türk. Odlično pripravljenega festivala, druženja mladih in v prvi vrsti rokometa so se udeležili tudi mladi iz Ribnice, ki so pod vodstvom Tomaža Batiniča osvojili drugo mesto v svoji skupini. Letošnjega že 17. Eurofestavlzoli seje udeležilo 13 držav: Avstrija, Češka, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Norveška, Poljska, Rusija, Slovaška, Španija, Švedska in Slovenija. Utrip vsake je bilo čutiti že na otvoritveni slovesnosti s slavnostno parado. Izstopali pa so naši mladi fantje s petjem pesmi Ribniški pušeljc in razigrano veselostjo, presenečenim gledalcem pa so celo razdeljevali kuhalnice in poželi bučen aplavz. Enajst fantov, generacij 1991 do 1994, so že od lanskega decembra želeli, da bi se udeležili tega rokometnega festivala. Kljub temu, da so letos dosegli tako lep uspeh, drugo mesto, pa ostaja majhen, grenak priokus, kajti: »Imeli smo željo igrati tu v Izoli, a ni bilo posluha v klubu. Decembra 2008 smo jih že prosili, če bi lahko šli, a nam je bilo rečeno, da je predrago. Potem v klubu nismo nič več omenjali festivala, smo pa se sami zmenili, se prijavili in potem tudi udeležili,« v imenu fantov pripovedujeta udeleženca Eurofesta Alen Zakrajšek in Blaž Nosan. Ko smo povprašali v vodstvu kluba oziroma Rokometnega društva Ribnica, je predsednik Marko Obrstar dejal, da za to prvič sliši, Ciril Andoljšek pa da »so se fantje res sami zmenili, me tudi vprašali, če bi lahko šli, seveda sem jim rekel, da lahko, a za finančno pomoč niso prosili«. Morda je bilo kriv samo nesporazum, upajmo, kajti tako zagnanih fantov si lahko vsak klub le želi in jih na njihovi poti samo spodbuja. Fantje so igrali v skupini generacije 1990, torej s starejšimi. V skupini so bile še ekipe RK Klima Petek Slovenija, češka ekipa Hazena Trebon, danska Frederikshavn, norveška HC Drobak in izolska ekipa Prijatelji. Zmagovalci so bili Čehi, tretji pa Izoljani. Fantje, ki prihajajo iz različnih generacij in različnih rokometnih skupin našega RD, so enotni, daje bila najtežja finalna tekma, a ravno tam so tudi videli, kaj pomeni trenerjevo zaupanje v uspeh in sposobnost lastnih igralcev. Ko je bilo najtežje, trener ni obupal, temveč jih je vztrajno spodbujal in bodril. Čeprav so izgubili, niso bili razočarani. Spodbujali so jih tudi vsi starši, ki jim gre zahvala za omogočeno bivanja in prehrano med turnirjem. Na finalno tekmo so prišli vsi starši, pa tudi Ciril Andoljšek, Stojan Geize, Janko Ilc in Nikola Radič. Drugouvrščeni s festivala so navdušeni pokazali svoje znanje in veliko motiviranost. Peter Batinič, Vili Ilc, Matej Lisjak (vsi letnik 1991), Aljaž Šilc, Mario Batinič, Jan Grebenc (letniki 1992), Blaž Nosan, Nejc Omahen (letnik 1993) ter fantje letnika 1994 Alen Zakrajšek, Rok Smrekar in Andrej Fajs so skupaj s Tomažem Batiničem, tokratnim svojim trenerjem na festivalu, dosegli veliko. Ne samo da so premagali izolsko ekipo, v kateri so bili celo trije reprezentanti, finalno tekmo so izgubili šele v zadnji sekundi po trdem boju. Za naprej si želijo, da bi se še več ribniških mladih rokometašev udeležilo Eurofesta v Izoli, tega enkratnega mednarodnega rokometnega turnirja in festivala, ki je namenjen mladim v starosti od 11 do 21 let. Želijo si tudi zaupanja in trdega dela v domačih ekipah, saj so videli, da se s pravo disciplino, motiviranostjo in zaupanjem veliko doseže. Letošnji ribniški udeleženci v Izoli, po svojih vzornikih iz Nemčije THW Kili so se poimenovali THW Ribnica, so se, navdušeni nad mednarodnim turnirjem v Izoli, prijavili tudi že na festival na Madžarskem, ki bo potekal od 16. do 22. avgusta letos. Udeležila se ga bo ista ekipa, igrali pa bodo v skupini letnika 1991. Zdenka Mihelič, foto Suzana D. Batinič Z zaključkom šolskega leta so sezono končali tudi najmlajši člani Plavalnega kluba Inles Ribnica. Na bazenu Športnega centra so svojim staršem s kratkim programom predstavili kaj vse so se naučili od oktobra. Otroci so letos svoje plavalno znanje pridno izpopolnjevali pod strokovnim vodstvom Katje, Helene, Maje, Ajde, Keyle in Nejca, ki so na koncu preverili njihovo znanje in jim, glede na doseženo stopnjo, podelili diplome. Za najmlajše je bilo najpomembnejše, da so se znebili strahu pred vodo in naredili prve zaveslaje brez pripomočkov, malo starejši pa so že vadili različne plavalne tehnike. Poleg osvojenih plavalnih veščin je prav gotovo pomembno tudi to, da so otroci že v otroštvu telesno aktivni in te navade prenesejo v kasnejša obdobja. Tudi plavalci naših tekmovalnih selekcij pridno trenirajo in se vneto pripravljajo na državna prvenstva, ki potekajo v drugi polovici julija in začetku avgusta - glede na starostno skupino. Barbara Andoušek Iz Ljubljane in Kranja v Ribnico 14 odličij Junija sta se v Ljubljani in Kranju odvijala dva plavalna mitinga. Tekmovanja v Ljubljani so se udeležili najmlajši ribniški plavalci ter kar nekajkrat stopili na zmagovalne stopničke. Prvo ime ribniških plavalcev je bila tokrat Maja Guduraš, ki je zmagala v disciplinah 100 m prsno in 200 m mešano ter v seštevku treh rezultatov osvojila prvo mesto v svoji starostni kategoriji. Odlični so bili tudi Chad Andoljšek, ki je slavil v disciplinah 50 m prosto, 50 m hrbtno in bil drugi na 200 m mešano ter 50 m delfin, Jošt Pavlin, ki je zmagal na 50 m prsno in Tim Zobec, ki je bil tretji na 50 m hrbtno. Mednarodnega mitinga v Kranju so se udeležili starejši ribniški plavalci. Lucija Kous je osvojila drugo mesto na 200 m hrbtno, tretje mesto v disciplinah 100 m hrbtno in 200 m mešano. Jan Zajčje bil tretji na 100 m hrbtno, Anže Pavlin pa drugi na 50 m hrbtno in tretji na 50 m delfin. Ostali plavalci so vidno izboljšali osebne rekorde in dosegli lepe rezultate. ČESTITAMO! Za Plavalni klub Inles Ribnica novico zapisala Maja Jeranko 34 lečero 8. Tek po Lončariji za 184 tekačev Šteje se že osem let, odkar se je začel Tek po Lončariji, ki ga organizira Športno društvo Lončar in tudi 9,4 km dolga pot po Dolenji vasi je speljana v obliki osmice. Rekordno udeležbo - 220 tekačev, ki je bila na 2. tekmi- bo skoraj nemogoče še kdaj ponoviti, meni vodja tekmovanja Srečko Vrbinc, a tudi letošnja udeležba je bila zelo visoka. 184 tekmovalcev iz vse Slovenije je teklo po dolenjevaških ulicah, vse do Blat in nazaj. Varljivo je bilo vreme 4. julija, vam lahko povedo vsi tekači. Delovalo je hladno, a jih je pri Blatah ujela sopara, tako da so na cilj prihajali kar izmučeni. A za ponovnega zmagovalca Bojan Cebina je bila proga lažja, kljub temu, da je bila enako zahtevna kot lani. Tokrat je Čebin tekel le za zmago, ne za rezultat in se je na začetku celo malo zadrževal. Bil je minuto slabši kot lani, ko je tudi dosegel rekord proge z 29.05 min - letos je tekel 30 minut. Ženske so prav tako imele enako zmagovalko kot lani, Janjo Strahinič. Letošnji tek je bil sicer primorsko obarvan, saj je prišla ekipa iz Podnanosa, ki je med prvimi osmimi imela kar pet svojih članov. Precej je spet teklo domačinov, vseh starosti - Krsničkov Janez je prišel na cilj 10 minut za zmagovalcem, Ela Gorše pa je za razliko od lanskega tokratni tek izpustila, saj bo drugo leto dopolnila že 80 let in se tega ‘špasa’ ne gre več. Tekme so se nizale celo popoldne, saj so bile za več starostnih in zahtevnostnih kategorij različne razdalje, na pohod pa se je odpravilo tudi 17 ljudi, ki sta jih vodila bivši predsednik krajevne skupnosti Janez Pogorelec in župnik Branko Potočnik. Bil je hud tempo in v eni uri so prehodili 5 kilometrov. Vodji sta pohodnike, med katerimi sta bila le dva Dolenjevaščana, peljala na pogorišče kope, Obrh in nazaj v središče vasi. Na ta način spremljevalcem tekačev popestrijo dan, upajo pa, da se jim bo priključilo še več domačinov in Ribničanov. Dan prej so bile v vasi celo kmečke igre, ljudi pa za slabo pest. »Vse je bilo zastonj, pa niso hoteli priti«, je dejal Pogorelec, ki je prepričan, da za nedružabnost ne more biti kriva le kriza ... Tekst in foto ALENKA PAHULJE £0$ ^ 1.8.2009 3 ob 17:00 -NIET -GOLLIWOG -INMATE -EVIL EMPIRE (RATM tribute) -DROGSI -GUNS'N'SOSED -ShOW:KREATER TEATER Izdelovanje zmajev in vetrnic -Alternativno slikarjenje Turnir v ročnem futbalu ... ........... KRAJ: RIBNICA Ö Športo igrišče pri kasarnah"Af* Napetost tik pred startom - v modri majici kasnejši zmagovalec IN LANSKOLETNI REKORDER BOJAN ČEBIN. Bojan in Slavka Drobnič sta zakonski par iz Ribnice, ki se lahko ponaša s TEM, DA STA OBA PRETEKLA PROGO, SLAVKA celo prvič! Bojanu je šlo minimalno SLABŠE KOT LANI, TODA ZAKAJ? DOPOLDNE JE ŽE PREKOLESARIL 50 KM NA KOLESARSKEM MARATONU SODRAŽICE, NATO PA SE odpravil še v Lončarijo. Težko pa ni BILO ZARADI kolesarjenja PO hribovitem TERENU, MARVEČ TEŽJE TEČE KRATKE PROGE, SAJ SE RAD ODPRAVLJA NA MARATONE, DOLGE PO 21 KM. Zvesta navijačica Ela Gorše je tekla LANI, SEVEDA LE MANJŠI ODSEK TIK PRED CILJEM, SAJ BO DRUGO LETO PRAZNOVALA ŽE 80 LET. DO POLNOČI SI JE TOKRAT ŠIVALA KLOBUČEK, DA BO BOU OPAZNA navijačica. Navijala je za vse, še posebej za vnuka Simona, ki je tekel prvič. Star je 20 let in bo medicinski tehnik. IZ PRVE ROKE JE VIDEL, KAJ LAHKO TARE TEKAČE - SPOZNAL JE, DA JE NAJBOLJE TEČI V SVOJEM TEMPU, NE PA SE ZAGANJATI. MU JE PA KAR ODLEGLO, KO JE ENKRAT PRETEKEL VSO TO RAZDALJO, SAJ SE JE PROGA DO CILJA KAR DVIGOVALA. ČE JE TEKMA SREDI VASI, JE NAJBOLJE PRED DOMAČO HIŠO POSTAVITI KLOP IN NAVIJATI KAR IZPOD DOMAČEGA OKNA. DOLENJEVAŠČANI SO ŠE VEDNO DOBRI NAVIJAČI, KI ZNAJO PODPRETI VSAKEGA TEKAČA, PA TUDI PRIMERNI GOSTITELJI - VODA IN LUBENICA ZA VSAKEGA TEKMOVALCA, VESELICA PA ZA VSE ORISKOVAI CF TISTEGA DNE! POSESTVO UGAR USPEŠNO PRI ORGANIZACIJI KONJENIŠKIH TEKMOVANJ Aktivno in organizacijsko polno polletje se je začelo v Lipici v drugi polovici maja, kjer sta Posestvo Ugar in Kobilarna Lipica združila moči in dokazala, da je sodelovanje v konjeništvu možno. Soorganizirala sta dva mednarodna turnirja v preskakovanju ovir, katerih se je skupno udeležilo 270 konj in okrog 70 jahačev, tudi 30 slovenskih tekmovalcev, ki so se na domačih tleh preizkusili v mednarodni konkurenci ter se dobro odrezali. Najboljšo uvrstitev je dosegel Tomaž Läufer z Acapulcom s 5. mestom na tekmi, ki je štela za točke Svetovnega pokala. Organizacijsko in logistično največji izziv je bila nedvomno junijska organizacija nacionalnega tekmovanja v preskakovanju ovir na Gospodarskem razstavišču, v samem osrčju prestolnice. Ugar Equestrian Team je organizatorjem festivala Saeta Equina s strokovnimi nasveti svetovala pri načrtovanju samega prizorišča, postavitvi notranje šov maneže ter zunanje tekmovalne maneže, izbiri montažnih boksov za namestitev konj ter pomagala pri sami logistični in tehnični izvedbi. Konjeniški festival ter tekmovanje v preskakovanju ovir v središču mesta je v našem prostoru novost ter enkratno doživetje v Sloveniji. Tudi skupni nagradni sklad z bogatimi 20.000 EUR je presegel vse rekorde nacionalnih tekmovanj. 4. julija pa smo polletje uspešno zaključili z organizacijo prijateljskega tekmovanja v dresurnem jahanju. Tega se je v lepem poletnem vremenu na Posestvu Ugar udeležilo 26 tekmovalcev, pomerili pa so se lahko v štirih dresurnih kategorijah. Članica Ugar Equestrian Team Maja Rudež je odlično zastopala domače barve ter se dvakrat uvrstila na drugo mesto. Rok Korošec REŠETO Julijski so mimo in čeprav je ta mesec hudo v Londonu, a v ribniškem Gradu je bilo zanjo malo krojilo vreme, je v nizu petkovih grajskih večerov manj zanimanja. odpadel le tisti, ki bi ga pripravil Vrtec. Ribniški pušeljc je požel glasen aplavz, a za večino je Prva predstava, ki je bila gledališka, je bila zaradi bil enourni koncert narodnozabavne glasbe vseeno komedije zadetek v polno, in grajski večer je prekratek, saj se takrat ljudje šele razpoložijo, tako da starejše spominjal na čas ribniškega festivala, ki je večina večer nato zaključila v gostinskih lokalih. 31. je nekdaj pripeljal v naše mesto najuglednejše julija ob 20. uri vas čaka ansambel Roka Žlindre, avgus- igralske zvezde. Tega si želimo, so bili komentarji tovski program pa si lahko preberete na strani 3. obiskovalcev, ki jih je motilo le zaletavanje kebrov in ostalega mrčesa, sestavni del dogajanja na Turistično društvo Ribnica kot organizator si je prvot-prostem. no zamislilo, da bi se na grajskem odru predstavljale Pridi gola na večerjo, je bila igra DPD SVOBODA domače skupine, a zanimanja ni bilo veliko, ker je to iz Loške doline in igralci so občinstvo prevzeli ne čas počitnic in dopustov. Program je bil tako dopoln- samo v Ribnici, ampak na vseh predstavah po jen še z gostujočimi skupinami. Vse stroške prireditev Sloveniji, saj naj bi jih ne ločilo mnogo od pravih nosi TD, ki se je v teh kriznih časih odločilo, da ljudem profesionalcev. Nauk zgodbe je bil: ne sedite na ponudi vsaj igre, če je že kruha manj. Želja po grajskih dveh stolih ... večerih je tlela dolgo časa pri skoraj vseh, s kulturo Sledilaje Svetlana Kuznetsova, dobitnica priznanj povezanih institucijah, a je mnoge od ideje odvrnilo na mnogih mednarodnih pevskih nastopih. dejstvo, da je prizorišče brez strehe, nadomestne Leta 2003 je v duetu osvojila prvo nagrado na lokacije pa ta hip sploh ni. V srednjeročnem planu je tekmovanju »Three ages of classical romance« v predvidena obnova Gradu, v kratkoročnem pa odra in St. Petersburgu. Istega leta je osvojila tudi prvo zelo verjetno je, pravijo na Občini, da se bo prihodnje nagrado v mednarodnem glasbenem tekmovanju leto že uredila streha. II 5883/2009 I 5 GOBISS Q . lurisucno društvo kot financer se je odločilo, da jih na tem mostu več ne bo, ker ni možno vsak teden dodajati novih rož. Občina, ki ima Grad v lasti (Miklova hiša pa z njim upravlja), se dogovarja s policijoovečjem varovanju Gradu, ker se v njem zadržujejo mladi, ki se opijajo in za seboj puščajo neurejen okoliš. Varnostniki naj bi se skozenj sprehajali predvsem ponoči. Mladina je v Gradu naredila že dovolj škode, zato je med prvimi ukrepi zaprt tudi zadnji vhod, tako da ga ni možno prehajati z avtomobili, razen v času kakega dogajanja. Še vedno je v igri tudi postavitev varnostnih kamer, ki bi morale biti na takih mestih, da jih vandali ne bi mogli poškodovati. Vsako mesto ali vas si poleti najde prizorišče, ki bi ljudem nudilo poletno dogajanje - Velike Poljane imajo po novem Štrukljev skedenj, ki ga je za prireditve na vasi prijazno odstopil Alojz Novak. Že tri leta se, v dostojnem in primernem vaškem ambientu, tako vrstijo folklorna skupina Tine Rožanc, dramska skupina iz Dobrepolja, letos pa gledališka skupina iz Črnomlja. Nostalgična komedija Kava in cigaret je obujala še vedno žive podobe jugoslovanskega časa, pa tudi sprejem obiskovalcev je bil temu primeren. Niso nas pričakali s pionirskimi kapami, smo pa za začetek spili pravo vročo kavo in v dar dobili paketek cigaret, v katerem smo našli sladkor za kavo ter vsebino igre. Z njo so opravili že 11 predstav, po navadi pa jih spremlja glasbenik Andraž Hribar, ki mu je namenjena ena točka. Spesnil je namreč skladbo Cigaret, a tokrat ga ni bilo, ker ga je na morje potegnila želja po jadranju. Večer na vasi je enodnevna prireditev, ki je kulturno obarvana, a organizator Športno društvo Velike Poljane poskrbi tudi za jedačo in pijačo. 40 članov, ali bolje -20 aktivnih članov-, bo avgusta priredilo še kmečke igre ter tradicionalni turnir v malem nogometu. Konec oktobra bo spet živahno na kostanjevem pikniku, polno zasedena pa sta izleta, ki ju ŠD pripravi kar dvakrat letno. Predsednik Jože Andolšek domneva, da bosta kmalu potrebna ne samo dva izleta, marveč tudi dva avtobusa, ker vlada takšno zanimanje. ŠD drugače Večer na vasi pripravlja že pet let, le da se je s Tinetom Rožance, Katanijo, VSI OBISKOVALCI SMO DOBILI KAVO, PECIVO IN VSAKOGAR SO PRIJAZNO POZDRAVILI POUANSKi GOSTITELJI. sodraškimi in poljanskimi tamburaši vse začelo na športnem igrišču, to pa se zaradi velikosti ni izkazalo kot najprimernejše. Selitev na leseni pod Štrukljevega skednja je bila boljša odločitev, ki jo iz leta v leto pride podpret vse več obiskovalcev iz Doline. Tekst in foto Alenka Pahuue