JJ1ZNICM CEUE J september 1994, številka 6 RUDNIK LIGNITA VELENJE Življenje piše zgodbe. Tudi poleti. Vsak zase sedaj že veste, kakšna doživetja vam je pripravilo letošnje dolgo vroče poletje. Prijetna, razburljiva, dolgočasna, nesrečna? Nekatere so tako zanimive, da se je tistim našim sodelavcem, ki so jih doživeli, zdelo vredno, da jih napišejo in tako povedo vsem nam. Nekatere so se zgodile daleč - v Boliviji, Tibetu, Rusiji, Avstraliji, Nemčiji. Nekatere pa so se zgodile kar na domačem pragu. Nekatere so popisane v tej številki Rudarja, nakatere boste prebrali še v naslednji. Vse so v glavnem vesele ali vsaj s srečnim koncem. Žal pa je ena letošnjih poletnih zgodb zelo žalostna. Tista z druge strani našega časopisa, ki govori o avgustovski noči v jami Pesje. Sprva je bila to pretresljiva zgodba, za katero smo vsi upali, da bo imela kar se da srečen konec. V njej so razburljivo nastopili jamski reševalci, ki so po množici vaj in režiranih akcij morali tokrat čisto zares in čim hitreje priskočiti na pomoč svojim sodelavcem. Naredili so največ, kar so lahko in to tako dobro, kot vemo, da zmorejo le oni. A po treh tednih upanja je ugasnilo življenje našega mladega sode- lavca, rudarja Jožeta Knezarja. Zgodilo se je najtežje, kar se rudarju lahko zgodi. Ena od zgodb z domačega praga je zgodba o premogu. O tistem, ki ga skozi okna našega uredništva gledamo dan za dnem in smo zanj vse poletje ugotavljali, da nam vedno bolj zastira pogled v Gaberke. Zdaj že ni več čisto tako. Deponija se manjša na pogled in to potrjujejo tudi številke. Zakaj, je tudi videti skozi okna našega uredništva. 20. avgusta se je namreč iz dimnika IV. bloka v Šoštanju začela spet skromno dvigati para, potem ko je štiri mesece zaradi remonta in izgradnje razžveplalne naprave ni bilo videti. Sicer "strateška lokacija" našega uredništva pa nam je (deloma) prihranila vsaj eno poletno zgodbo. Zgodbo o tem, kako dihati, živeti in še delati zraven med hudo poletno vročino. Ta je nekatere sodelavce na sončni strani upravne zgradbe skoraj uničila. In nič lažjega življenja ni nudila tistim, ki so morali karkoli delati na soncu ali v delovnih prostorih brez primernega zračenja. Kmalu bodo vse te zgodbe le še spomin. Jesen bo začela pisati nove. Diana Janežič POLETNE ZGODBE NESREČA HUDA DELOVNA NESREČA V JAMI PESJE ******»HiBMIll m 1 Iz pisma, ki ga je predsednik poslovodnega odbora RLV dr. Franc Žer-din 16. avgusta poslal direktorju Gorenja Jožetu Staniču: 3. avgusta ob 00.50 je prišlo v jami Pesje do hude nesreče. Na križišču odvozne proge čela D na koti 40 se je sprožil stebrni udar, ki ni povzročil večje materialne škode, hudo pa je poškodoval tri rudarje: Stanislava Petelinška, Jožeta Knezarja in Sakiba Mešiča. Po besedah predsednika poslovodnega odbora dr. Franca Že rdi na je do stebmega udara prišlo potem, ko je prišel v križišče kombajn. Zaradi njega sta se dva delavca umaknila v progo in eden v križišče in prav ti trije delavci so se pri udaru najhuje poškodovali. Ker je bilo križišče zelo dobro podgrajeno in ker je bila v dobrem stanju tudi proga, se je pritisk izrazil z nenadnim dvigom tal. Ta je povzročil, da je tri rudarje vrglo v zrak. Sunek v noge je bil zelo močan, zato so vsi trije rudarji utrpeli hude poškodbe hrbtenice. Tokratni stebrni udar je bil eden milejših; v mnogo hujših je bila povzročena velika materialna škoda, a na srečo niso bili poškodovani delavci. Tokratni pa materialne škode praktično ni povzročil - razen sanacijskih del, odstranjevanja zrušenega materiala v križišču in izpada proizvodnje. Žal pa so bili hudo poškodovani trije rudarji in še huje, po treh tednih je v celjski bolnišnici za posledicami nesreče umrl Jože Knezar. To pa je škoda, ki je ni mogoče preprosto nadomestiti oz. sanirati. Stebrni udar je pojav, ki ga v montanistiki znajo razložiti, zakaj do njega pride, ne znajo pa ga še uspešno popolnoma preprečevati in predvideti. V premogu se kopičijo napetosti zaradi načina vodenja odkopov, rušenja krovni ne in to kopičenje nastaja tako dolgo, dokler ne pride do porušitve. Na določeni napetostni točki se ravnovesje sil poruši in v tistem trenutku pride do neke vrste lokalnega potresa. Ta je včasih lahko tudi tako močan, da ga je čutiti na površini. V rudarski praksi se stebrnih udarov izogibajo s tem, da sami z razstreljevanjem povzročajo umetne potrese in s tem sproščanje napetosti v premogu. Kot je povedal dr. Žerdin, smo to delali tudi pri nas na področju nesreče, a očitno premalo učinkovito. Zato bo treba razstreljevanje stebrov okrepiti in izbrati primernejše razstrelivo. Diana Janežič "Spoštovani, dovolite mi, da se vam za darilo, ki ste ga namenili trem našim ponesrečenim rudarjem, najtopleje zahvalim. Ob tem, ko se človeku poraja vrsta vprašanj, v ospredje vendarle sili spoznanje, da kljub doslednemu upoštevanju rudarskih predpisov in ob podpori ta trenutek najmodernejše opreme za jamsko pridobivanje premoga rudarji ostajamo brez pravega orožja zoper višjo silo, kamor prištevamo tudi stebrni udar. Spet enkrat zgroženi ob tem ; spoznanju in upoštevajoč hude posle- ; dice za naše ljudi, razumemo vaše darilo več kot zgolj znak sočustvovanja. Razumemo ga tudi kot priznanje stroki in podporo našim vsestranskim prizadevanjem za racionalno ter v prevladujoči meri varno pridobivanje premoga. Tudi za to prejmite našo iskreno zahvalo!" Gorenje je ponesrečenim rudarjem podarilo barvni TV sprejemnik. 24. avgusta, tri tedne po nesreči v Jami Pesje, je za posledicami poškodb umrl kvalificirani rudar Jože Knezar. Jože se je rodil 17. avgusta 1964 v Slovenj Gradcu. Po končani srednji rudarski šoli se je 19. marca 1984. leta zaposlil v RLV, najprej v Klasirnici, nazadnje pa je delal kot rudar na odkopu v jami Pesje. Zapustil je dekle in še ne dveletno hčerko. Pokopan je bil na pokopališču sv. Barbara pri Zgornji Koreni. Pogrebne svečanosti se je udeležilo zelo veliko njegovih sodelavcev iz našega podjetja, sorodnikov in krajanov iz Zgornje Korene, Zimice in okoliških vasi. JOŽETU KNEZARJU V SLOVO ...tvoj svet pa je tema in premog in prah luč na čeladi v srcu pozabljeni strah (P. Rezman) Ampak strahu ni. Ni ga, ko hodiš po črnih rovih in poslušaš znane glasove. Udarec, klic, bobnenje, padec, šum... In ga ni, ko udari, ko zaboli in te zagrne tema. Prišli bodo pome. Moji tovariši. Še sem živ, še bom videl dan. Bilje dan in bilo jih je čez dvajset. Polnih upanja, misli, bolečine, hrepenenja in načrtov. In prišel je dan, ko je udarilo še enkrat. In zdaj ni ničesar več. Le strto srce, žalost, solze, nema bolečina. Zdaj smo tovariši spet pri tebi, dragi Jože, a pomagati ti ne moremo več. "Če si priden in pazljiv, ni težko in do nesreče praktično ne more priti," si dejal, ko si kot sedemnajstletni dijak rudarske poklicne šole spoznaval, okušal rudarski kruh. Bil ti je všeč, zanimiv. Čisto zares si se zanj odločil. Poprijel si za delo, bil priden in pazljiv. A čudnoje to. Tam pod zemljo. Črna smrt hodi vsakemu za hrbtom in kose odloči, ne izbira. Zaman je vpraševati "zakaj", "kako". Dragi Jože, nikoli ne bomo pozabili tvoje mladosti, veselja, smeha, tvojih skrbi, načrtov, misli, ki si nam jih zaupal. Deset let smo rudarili skupaj, deset let živeli, kot da nas bo ločilo le slovo ob odhodu v pokoj. A tuje slovo. Slovo, kije za rudarja najtežje - slovo mladega rudarja, ki.mu je življenje vzela jama. Žalostni smo in potrti. Žalostni in potrti so tvoji domači, prijatelji, vsi, ki so te poznali. V takšnih trenutkih si lahko težo srca olajšamo le s solzo, besedo tolažbe. Dragi Jože! Nikoli te ne bomo pozabili! Mnogo, mnogo prezgodaj se poslavljamo od tebe in ti poslednjič kličemo SREČNO! VARNOST TEŽAVE NA ODKOPIH ZAHTEVAJO VEČJO PREVIDNOST ^ _ V delovnem načrtu smo za avgust predvideli proizvodnjo 240.000 ton premoga, odkopanega pa je bilo 164.900 ton. Skupni primanjkljaj je "težak" kar 75.100 ton in je bil dosežen prav v vseh treh jamah. Tudi povprečni odkop na dan je zelo nizek -le 8.245 ton. Kje so vzroki za takšen proizvodni rezultat v avgustu, smo se pogovarjali s tehničnim direktorjem premogovnika Marjanom Kolencem, dipl. inž. rudarstva. Kolenc:"V avgustu smo naj večji izpad proizvodnje zabeležili v jami Pesje. Razlogov je več. Na odkopu D so zaostreni pogoji napredovanja zaradi stebrnih udarov, zato je napredovanje potekalo le v dveh izmenah. Na odkopu C, ki je začel obratovati 16.8., smo takoj naleteli na povečane pritiske in šele zadnje dni avgusta smo dosegli načrtovane rezultate. Izvedli smo dodatno delo 20. in 21.8, da smo stanje normalizirali. oddaje premoga na 3,5 milijona ton, v zadnjih dveh mesecih pa se je povečal tudi odjem premoga drugih potrošnikov.1' Rudar:"Zaostreni pogoji odkopavanja premoga zahtevajo večjo previdnost, disciplino pri delu. Se delavci tega zavedajo dovolj?" Kolenc:"Avgustovska nesreča v jami Pesje je še v vseh nas živa in čeprav pri njej ni šlo za neposredno človeško krivdo, moramo vse zaposlene opozoriti na večjo previdnost pri delu. Morda so krivi tudi dopustniški meseci, toda opažamo manjšo disciplino pri delu, kršenje ali neupoštevanje varnostnih predpisov, malomarno uporabo zaščitnih sredstev. Poudarjam, da je za nami obdobje ugodnih delovnih razmer, dobrih rezultatov. Najugu se srečujemo z visokimi koncentracijami plinov, potrebnega bo več vrtanja, obstreljevanja. V jami Pesje bo več dela z razstrelilnimi sredstvi, kar je že samo po sebi nevarno delo. Podobne razmere so na severu: metan, sulfidni plini in prav tako v jami Škale. Zato je poziv vodstva podjetja k večji budnosti, varnosti na vseh deloviščih v jami in zunaj nje, resen in povsem upravičen. Tega se mora zavedati vsak delavec sam, vsi skupaj pa bomo dosledneje poiskali kršilce varnostnih predpisov in jih sankcionirali. Kajti kaže, da samo besede ne zaležejo več!" Raziskovalni tabor SKALE ’94 Večji izpad proizvodnje beležimo tudi v jami Škale. Ustaviti smo morali odkop B na koti +65 in ta izpad bomo predvidoma nadoknadili v septembru. Že na začetku delovanja smo naleteli na velike pritiske na odkopu na koti 75 sredina; nasedlo pod-porje je oviralo normalno obratovanje. Uvedli smo štiriizmensko delo in tudi v septembru ne pričakujemo normalne proizvodnje. V jami Preloge ni posebnih težav, manjša proizvodnja od načrtovane pa je odraz razmer na koti -65, kjer odkopavamo premog pod čisto krovnino, drugi odkop pa zaradi omejitve višine iz varnostnih razlogov daje manjše rezultate. Podobno bo tudi v septembru, ko bo ta višina še manjša. Nekatere od teh težav smo predvideli, vendar so se nekatere med njimi zaostrile in se ob tem pojavile še nove. Prihajamo v zaostrene pogoje odkopavanja in to se bo v tem mesecu še poznalo pri količini odkopanega premoga. Predvidevamo pa, da bomo izpad do konca leta nadoknadili in načrtovano količino3,7 milijonatondosegli. Zato bomo vključevali druge odkope in uvedli dodatne delovne dneve. Za TEŠ pripravljamo pogodbo o povečanju V okviru letošnjega Srečanja ustvarjalne mladine, katerega organizator je Kulturni center Ivan Napotnik, je od 21. do 28. avgusta potekal šesti raziskovalni tabor. Drugič zapored je bil organiziran v Skalah, prej pa dvakrat v Za-vodnjah in dvakrat na Paškem Kozjaku. Tokrat je na njem sodelovalo 65 dijakov, študentov -med njimi tudi enajst Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije - in dvajset mentorjev. Prvič sta bila med mentorji tudi dva naša sodelavca, Marko Mavec in Igor Veber. Udeleženci tabora so se spoprijemali s preučevanjem starejše zgodovine, etnologije, ekologije, geografije, rudarstva, geologije in novinarstva. V skupini za rudarstvo, ki jo je vodil Marko Mavec, so se najprej seznanili z vsemi procesi rudarjenja, rušnimi procesi in vzroki za ekološke vplive na površini, pri terenskem delu pa so si ogledali ugrezninsko območje, deponijo pepela, ekološko škodo in sanacijo terena. Seznanili so se s tistimi tereni, ki bodo prizadeti zaradi rudarjenja med leti 1994 in 2020 in pri tem ugotavljali, v kolikšnem obsegu bodo prizadeta posamezna območja glede na zemljiško namembnost (gozd, urbana naselja, kmetijske površine). Na podlagi vsega tega so poskušali izdelati načrt sanacije. Geološka skupina pod vodstvom Igorja Vebra se je seznanjala z nahajališči in možnimi uporabami geotermalne vode. Na našem območju je teh izvirov kar nekaj - vsem znan izvir v Topolšici, Špehova Toplica, nov vir v Lajšah... Ugotavljali so, daje upraba tople vode najbolj smiselna tam, kjer voda privre na dan, da je vrtanje razisk-ovalno-kaptažnih vrtin izjemno drago, cenejše pa so preliminarne raziskave^ katerimi ocenimo perspektivnost raziskanega območja. Člani vseh skupin so svoje rezultate prikazali v nedeljo, 29. avgusta, v telovadnici osnovne šole v Škalah. Razstavo sije poleg krajanov in staršev udeležencev tabora ogledal tudi predsednik poslovodnega odbora RLVdr. FrancŽerdin. Raziskovalce pa sta že med potekom tabora obiskala predsednik velenjske občine Pankrac Semečnik in predsednik velenjske vlade Srečko Meh. V takšnem taboru naj bi se mladi seznanili z različnimi strokami ter spoznali zgodovino in sedanjost kraja, na katerega podobo in življenje v njem je usodno vplivalo rudarjenje. V RLV se zavedamo negativnih posledic rudarjenja za kraj in ljudi, zato smo se taboru pridružili, da bi prikazali svoja prizadevanja za sanacijo poškodovanih površin. Diana Janežič POVZETEK PROIZVODNJE - AVGUST 1994 PROIZVODNJA POVPREČKI ODSTOTEK DOSEŽEN OBRAT osnovni načrt mesečni načrt doseženo osnovni načrt mesečni načrt na osnovni načrt na mesečni načrt POVPREČEK PRELOGE 106.000 90.000 74.580 - 31.420 -15.420 70,36 82,87 3.729 PESJE 104.000 86.000 52.280 - 51.720 - 33.720 50,27 60,79 2.614 ŠKALE 29.000 46.000 22.630 - 6.370 - 23.370 78,03 49,20 1.132 PRIPRAVE 17.000 18.000 15.410 - 1.590 - 2.590 90,65 85,61 771 RLV 256.000 240.000 164.900 - 91.100 -75.100 64,41 68,71 8.245 NATEČAJ ZANIMIVOSTI Premog bo spet cenjen (Gospodarski vestnik) Že leta 1992 se je svetovno trgovanje s črnim premogom v primerjavi z letom prej povečalo le še za slab odstotek, medtem ko je pet let prej naraščalo povprečno za 6% na leto. Zmogljivosti, namenjene izkopu premoga za izvoz, so bile lani izkoriščene le še 72-odstotno, leto prej 75-odstotno. Tako se je presežek ponudbe premoga povečal na 137 milijonov ton. Poleg tega presežka in objektov, ki se gradijo (njihova zmogljivost je 43 mio ton), je v svetu še za 160 mio ton zmogljivosti v fazi raziskovanja in načrtovanja. Ponovna oživitev gospodarstva naj bi po napovedih strokovnjakov v drugi polovici letošnjega leta spet pospešila svetovno trgovino s premogom, vendar pa naj bi tudi v prihodnje kot v minulih letih povečana ponudba prehitevala povečano povpraševanje. Strokovnjaki pa opozarjajo, da v prihodnje ni pričakovati, da bi svetovne cene premoga še naprej upadale. Obseg lanskega svetovnega trgovanja s črnim premogom je znašal 357 mio ton. Največji delež ima Avstralija, ki ga je izvozila 130 mio ton ali 36,4%, sledijo ji ZDA (60 mio ton ali 16,8%), južna Afrika (53 mio ton ali 14,8%). Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje prihodnost premoga z zmernim optimizmom. Trda goriva so leta 1991 k svetovni porabi energije prispevala 29%, v letu 2010 pa pričakujejo povečanje tega deleža na 29,1 %. V tem času naj bi se svetovna poraba primarne energije in tudi premoga povečevala povprečno za 2,1% na leto. Pri povečevanju porabe bo imela Kitajska ključno vlogo. Strokovnjaki IEA niso zaskrbljeni nad tem, da bi se ponudba premoga ne mogla prilagoditi povečanim potrebam po tem gorivu, četudi naj bi se proizvodnja v evropskih državah, članicah OECD, zmanjševala povprečno za 3% na leto. Izgradnja razžveplalne naprave gre h koncu (obvestila teš) Razžveplalne naprave, ki so predvidene za obratovanje na bloku 4, so zgrajene v celoti, sedaj pa jih izolirajo. Razširili bodo elektro filter in dimne kanale z by-pass loputami. Poleg tega so konec avgusta nadaljevali dela pri montaži drugih dimnih kanalov in opravljali polnilni poskus pralnika. Po uspešno opravljenem poskusu je na vrsti REZULTATI NATEČAJA ZA REŠEVANJE TEHNIČNIH, TEHNOLOŠKIH IN ORGANIZACIJSKIH PROBLEMOV V RLV Služba za inovacijsko dejavnost je v letu 1993 v aprilski številki glasila Rudar objavila "Natečaj za reševanje tehničnih, tehnoloških in organizacijskih problemov v RLV". Projekt je bil široko zastavljen. Aktivnosti v zvezi s tem so se pričele že spomladi leta 1992, z njimi je soglašalo tudi vodstvo podjetja. Najprej je bilo treba ugotoviti, kateri so nerešeni tehnični, tehnološki in organizacijski problemi v RLV. Naloge smo se lotili skupaj z vodji strokovnih služb in obratov. Vsak izmed njih je pripravil spisek teh problemov za svoje področje. Ta spisek je bil zelo obsežen (dvajset strani), zato je bila ustanovljena komisija. Ta je izbrala predloge, ki so bili po njenem mnenju najbolj pereči in tako določila pet tem, ki so bile objavljene v natečaju. Izbrane teme so bile: 1. Računalniški model za optimiranje transporta premoga, materiala in opreme v RLV, 2. Podgrajevanje križišč na odkopih, 3. Tehnična rešitev za križišča, preko katerih se oskrbuje več jamskih prog hkrati, 4. Preprečevanje zapraševanja na presipnih mestih pri tansportu premoga, 5. Vodenje in zaščita električnih kablov pomičnih strojev in naprav na deloviščih; V natečaju so bili natančno definirani problemi in zahteve, kako morajo biti rešitve predstavljene. Navedeni so bili kriteriji za ocenjevanje rešitev in višine posameznih nagrad. Zaradi zahtevnosti so bile nagrade stimulativne. Prva nagrada za najboljši predlog je bila 2000 DEM (v tolarski protivrednosti), druga 1500 DEM in tretja 1000 DEM. Na natečaj je bilo prijavljenih osem predlogov, in sicer: - na prvo temo en predlog, - na drugo temo ni bilo prijav, - na tretjo temo dva predloga, - na četrto temo en predlog, , - na peto temo štirje predlogi; Po navedenem številu prijavljenih predlogov pričakovanja niso bila izpolnjena, saj smo pričakovali večji odziv. Ocenjevalna komisija, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov s posameznih področij v RLV, je bila podobnega mnenja tudi glede kvalitete nekaterih prijav. Komisija je podelila eno tretjo nagrado, 1000 DEM, za predlog "Vodenje napajalnega kabla do ranžirnega mačka". Inovacija bo realizirana in uvedena v proizvodnjo po določilih Pravilnika o inovacijski dejavnosti. Kot smo že omenili, je prispelo na natečaj manj prijav, kot smo pričakovali. To pomeni, da ostajajo opisani tehnični in tehnološki problemi še naprej nerešeni. Mnenja smo, da je treba za optimalno rešitev dobiti čim več konstruktivnih predlogov in v njih poiskati ustrezno rešitev. Zato smo predlagali, da razpis ponovimo in ga dopolnimo z novimi temami. V zvezi s tem že zbiramo podatke pri vseh ustreznih službah. SSR - študij Oddelek za inovacijsko dejavnost ČIŠČA Vsaka stvar ima svoje manj dobre in slabe strani. Neizpodbitno dejstvo je, da se spremembe dogajajo vedno hitreje, toda mi jih slejkoprej vse bolj počasi dojemamo. Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja redakcijski odbor - Diana Janežič (odgovorna urednica)', Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Rožena Steiner, Aca Roles, ntag. Boris Salobir - Naslov uredništva RLV, Partizanska 78, 63320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15 - Naklada 4000 izvodov - Tiska Tiskarna Bizjak Velenje. Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14. 2. 1992, št. 23/67-92, se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka. SINDIKAT POVEZOVANJE SINDIKATOV V EVROPI JU IM m Ml IM Ml IM Ml Mi Ml IM Ml 23. in 24. junija je bila v Kranjski gori mednarodna konferenca sindikatov energetike srednje evropskih držav. Organizirala sta jo Sindikat dejavnosti energetike Slovenije in nacionalno združenje delavcev energetike iz Italije. Na konferenci so sodelovali predstavniki sindikatov držav Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Na konferenci so govorili o energetski politiki srednjeevropskih držav, vodil pa jo je predsednik SDE Slovenije Franc Druks. Kot je povedal, so se na konferenci predstavniki "energetskih" sindikatov omenjenih držav prvič srečali. Ugotavljali so, da se je v zadnjih letih v Evropi zgodilo veliko gospodarskih, političnih in družbenih sprememb, da je Evropa gosto naseljen prostor in da so odnosi med državami tesni in prepleteni. Ta dejstva so projicirali na energetiko in ugotavljali, kako vplivajo na položaj delavca. Poglobljeno so analizirali dva sklopa vprašanj: področje ekologije in povezanost držav prek izmenjave energije. Ekologija ni več le modna tema, temveč del energetike, ki ima velik vpliv na okolje. Ekologija bo po drugi strani narekovala razvojno politiko energetike; katere in kakšne energetske objekte bomo gradili, kje, katere zaprli. Električna energija je najpomembnejši energent v Evropi. V njeno proizvodnjo je vključenih veliko delavcev, ki pa so vsi v slabem položaju. Na eni strani so namreč proizvajalci energije, ki z zelo nizkimi cenami delovne sile (države bivše SZ, bivšega Vzhoda) prodajajo energijo po nizkih cenah Zahodu. Delavci na Vzhodu slabo živijo, na Zahodu pa izgubljajo delo. Na konferenci udeleženci vseh vprašanj in dilem seveda niso razrešili, zato so sklenili, da se bodo o njih še pogovarjali. Kljub temu so sprejeli zaključni dokument. V njem so se zavezali za nadaljnje sodelovanje predstavnikov sindikatov energetike glede razvoja energetike v Evropi, predvsem z vidika ohranjanja delovnih mest delavcev v energetiki, skupnih stališč glede ekologije. V zaključnem dokumentu niso obšli razmer na Balkanu in bili enotni, da je mednarodna skupnost za zaustavitev vojne storila premalo. Zapisali so zahtevo po končanju vojne in vzpostavitvi miru v celi Evropi in v drugih delih sveta. Vse razprave na konferenci, razmišljanja, ugotovitve in skupna stališča bodo služili sindikatom posameznih držav pri njihovem delovanju, posebej v soočanjih s parlamenti in vladami. Pozitiven učinek konference je bil tudi v tem, da so se prvič srečali sindikalni voditelji srednjeevropskih držav in takoj ugotovili potrebo po večjem sodelovanju med sindikati, podobnem kot jih imajo v Evropi vlade in posamezna gospodarska združenja. DJ ZANIMIVOSTI peskanje notranjosti cilindričnega dela antik-orozijskih zaščit in gumiranje. Komandna zgradba razžveplalne naprave je izgrajena, opravljajo še zadnja elektromontažna dela. Vsa dela so bila terminsko usklajena z remontom na 4. bloku, ki je bil končan 20. avgusta, in so potekala v skladu z njim. Domači in tuji strokovnjaki so opravili veliko zahtevnega dela in predvidevajo, da bodo hladni preizkus naprave lahko opravili v decembru, aprila prihodnje leto pa naj bi razžveplalna naprava pričela poskusno obratovati. Opuščeni rudnik za vojsko (Delo) Del Rudnika urana Žirovski Vrh je dobilo na razpolago ministrstvo za obrambo, ki bo prazne prostore uporabilo za servisiranje orožja in opreme, za proizvodnjo streliva in za usposabljanje posebnih enot za zaščito in reševanje. S tem bo naposled stekla resna sanacija rudnika, ki bo sprejemljiva tudi za domačine. Ne bo škodila okolju, ljudem bo nudila zaposlitev. Rudniški rovi bodo zelo primerni za usposabljanje ekip za zaščito in reševanje v podzemlju. Rudniško opremo in znanje, ki ga imajo v rudniku zaposleni ljudje, pa bodo lahko s pridom izkoristili tudi za reševanje v morebitnih jedrskih nesrečah in pri drugih dejavnostih, povezanih z jedrskim onesnaženjem okolja. Pri zaposlovanju bodo imeli prednost bivši zaposleni v rudniku. Od teh so jih nekaj že poslali na usposabljanje, tako da bo ministrstvo za obrambo jeseni že lahko začelo z novo dejavnostjo. Energija prihodnosti - ključi paradiža (Radar) Futurologi predvidevajo, da bo človeštvo v 21. stoletju potrebovalo kar stokrat več energije kot danes: za posameznikove osebne potrebe, za mesta, tovarne, kmetijstvo, rudarstvo, promet in za velike gradbene načrte, s katerimi naj bi spremenili obličje Zemlje. Izvori energije so ključi prihodnosti, ključi paradiža. Človek danes izkorišča goriva fosilnega izvora (premog, nafto in zemeljski plin) približno milijonkrat hitreje, kot jih je narava ustvarjala. Sredi prejšnjega stoletja je 80% vseh svetovnih potreb po energiji pokril z lesom, preostali del pa s premogom. V začetku tega stoletja in vse do leta 1965 smo Še se da delati bolje, gospodarneje, varneje... (foto L.O.) REPORTAŽE ZANIMIVOSTI največ energije črpali iz premoga. Potem je prednost dobila nafta; pri današnjem tempu izkoriščanja bi vse svetovne rezerve nafte v 30 do 35 letih presahnile. Fosilna goriva danes dajejo 95% energije, preostanek pa hidroelektrarne, termoelektrarne. nuklearke, geotermalne elektrarne in drugi viri. Ocenili so, da bi vse zaloge fosilnih goriv pri današnjem tempu porabe morda zadostovale za še nekaj stoletij. Kar 88% teh rezerv je v premogu in zato se bo tehnologija prihodnosti morala v pretežni meri opreti nanj. Nerodno s premogom je to, da je eden izmed največjih onesnaževalcev zraka in tal. Vsekakor pa je očitno, da bo premog v 21. stoletju še vedno energetska hrbtenica mnogih držav, in to ne glede na možne pocenitve nafte in zemeljskega plina. Občasna in delna znižanja cen nafte so namreč preveč nezanesljiva, da bi mogli na njih graditi dolgoročnejšo energetsko politiko. Nobena država, ki nima dovolj tega fosilnega goriva, si ne more privoščiti, da bi se oprla predvsem na nafto, saj so vedno novi skoki cen vse preveč odvisni od okoliščin in odločitev drugih. Izkušnje so pokazale, da so pocenitve kratkoročne in da prej ali slej vedno pride do novih podražitev. Zaradi tega se veliko držav odloča za večje izkoriščanje premoga, vendar pri tem mislijo tudi na varstvo okolja. Kogeneratorska elektrarna Če premog segrevamo v prostoru, kjer ni zraka, ne more goreti, pač pa toplota njegove zapletene molekule razbije na manjše dele - postopek imenujemo karbonizacija. Iz ene tone premoga tako dobimo približno 700 kilogramov koksa (uporabljamo ga za pridobivanje jekla), 60 kilogramov katrana (iz katerega s frakcijsko destilacijo dobijo razne barve, sintetično gumo. zdravila, umetna gnojila, goriva, olja, kisline, insekticide), 15 kilogramov benzola in približno 3000 kubičnih metrov "svetilnega plina". V prah spremenjen premog se med segrevanjem utekočini, to je fluidizacija. Če skozi to snov spustimo segret zrak, dobimo premog brez (kadečega se) katrana. Iz premoga je moč dobiti tudi razne vrste plina, in sicer v posebnih obratih s kisikom, paro, ogljikovim dioksidom oz. mešanico teh snovi -gazifikacija. Po splošnem mnenju bodo čez deset ali dvajset let prav te postopke, seveda izpopolnjene, množično uporabljali za proizvodnjo sintetičnih goriv, in sicer celo kar na nahajališčih premoga slabe kakovosti. Mednarodni simpozij O HRIBINSKIH UDARIH IN NENADNIH VDORIH PREMOGA, HRIBINE IN PLINA V RUDNIKIH Posvetovanja o stebrnih udarih in nenadnih vdorih premoga in plina v rudnikih, ki se je odvijalo od 5.6.-9.6.94 v Sand Petersburgu, smo se iz Slovenije udeležili člani delovne skupine, ki sevRLV ukvarja s to problematiko. Sestavljajo jo strokovnjaki iz RL V, IRGO (inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje) iz Ljubljane in IGGG (inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko) tudi iz Ljubljane. Člana skupine iz RL V sva Marjan Tamše in mag. Simon Zavšek. Simpozij so pod okriljem Ekonomske komisije za Evropo (Združeni narodi v Žene vi) organizirali Ministrstvo za energetiko in goriva, Združenje premogovnikov "Rosugol" ter Inštitut za rudarsko geomehaniko in jamomerstvo "VNIMI", vsi iz Ruske federacije. Simpozij o dinamičnih pojavih, kamor te pojave uvrščamo, je bil že peti po vrsti, ki jih je organizirala Ekonomska komisija za Evropo (ECE). Prvič je bilo posvetovanje v Nimesu (Francija, 1967), drugič v Harkany- posamezni udeleženci iz vsega sveta. Simpozija se je udeležilo približno 150 predstavnikov Francije, Nemčije, Madžarske, Tadžikistana, Kazahstana, Poljske, Ruske federacije, Slovenije, Češke, Slovaške, Uk- Med našim obiskom v Rusiji furdu (Madžarska, 1969), tretjič v Donetsku (Ukrajina, 1974), četrtič pa v Ostravi (Češkoslovaška, 1989). Sanct Petersburg ni bil izbran po naključju, saj je veljal za eno večjih znanstveno tehničnih in industrijskih središč ter kulturni center bivše Sovjetske zveze, sedaj Ruske federacije. Tu je najstarejša rudarska šola v Rusiji, ki je bila ustanovljena 1773. Zadnjih 60 let je vodilno vlogo na področju reševanja geomehanskih problemov in raziskovanju geodi-namičnih pojavov s poudarkom na varnosti in rudarjenju prevzel inštitut VNIMI. Posvetovanje se je neformalno pričelo v soboto, 4. junija, ko so pričeli prihajati rajine, ZDA, Avstralije, Avstrije, Bolgarije, Južne Afrike in Kitajske. Simpozij se je sicer odvijal kar na ladji, plavajočem hotelu, kjer je bilo poskrbljeno tudi za bivanje udeležencev. Naslednjega dne, ko se je posvetovanje z otvoritvijo simpozija na inštitutu VNIMI tudi formalno pričelo, smo si ogledali več geomehanskih laboratorijev, kjer se ukvarjajo predvsem z fizikalnimi modeli, razvijajo pa tudi vse vrste metod za spremljanje in raziskovanje dinamičnih pojavov. Popoldne smo si po programu ogledali še zanimivosti Sanct Petersburga. Zvečer, ko so prispeli še zadnji udeležnici in se vkrcali REPORTAŽE na ladjo, je ta odplula proti severu. Pluli smo preko Ladoškega jezera in se proti jutru zasidrali ob Valaamskem otočju. Poleg neokrnjene narave so na tej geografski širini zanimive predvsem "bele noči”, saj se v tem letnem času stemni le za dve uri. Poročila glavnih poročevalcev in predstavitve strokovnih člankov so bila tematsko razdeljena na hribinske udare (skupina A) ter na nenadne vdore premoga, plina in hribine (skupina B). Vsaka skupina je bila razdeljena na poglavja, in sicer: I. Teoretični koncepti in izhodišča II. Napovedovanje hribinskih udarov in nenadnih vdorov III. Preprečevanje dinamičnih pojavov In varnost rudarjev Za vsako poglavje je bil določen generalni poročevalec, ki je podal uvodno poročilo o prejetih prispevkih in smernice za nadaljnje delo na posameznih področjih. Člani delovne skupine, ki se v RLV ukvarja s problematiko nenadnih vdorov premoga in plina, smo na simpoziju sodelovali aktivno, saj smo v ta namen pripravili in predstavili članek z naslovom "Možnosti napovedovanja nenadnih vdorov premoga in plina v RLV". V okviru predstavitve (članek je predstavil mag. Zavšek) je bila uvodoma predstavljena tudi Slovenija in osnovni po- datki o RLV, saj večina udeležencev Slovenijo še vedno zamenjuje s Slovaško republiko. Članek in predstavitev so udeleženci z zanimanjem poslušali, predsednik komisije prof.Petuhov (Ruska federacija) ingeneralni poročevalec g.Hinderfeld (Nemčija), pa sta ju ugodno ocenila. Na simpoziju smo se o tej problematiki pogovarjali s predstavniki Kazahstana, Ukrajine in Poljske. Priložnosti za izmenjavo mnenj in izkušenj, ki jih takšno posvetovanje nudi, je bilo dovolj in smo jih izkoristili. Namen posvetovanja je bil predvsem pregledati, predstaviti in izmenjati novejše dosežke in izkušnje, ki jih imajo različne države, pri razumevanju teoretičnih j izhodišč dinamičnih pojavov. V okviru simpozija je potekala tudi razprava o mednarodni klasifikaciji dinamičnih pojavov, ki jo je lansko leto sprejela delovna skupina komisije za premog (ECE). Enotna ocena članov delovne skupine, ki smo se udeležili simpozija v Sanct Peters-burgu, je ta, da z uresničevanjem programa za leto 1994, ki ga je potrdil tudi projektni svet kot nadzorni organ, sledimo smernicam, ki jih predlagajo tudi druge skupine strokovnjakov, ki se v sicer drugačnih razmerah ukvarjajo s podobnimi problemi. mag.Simon Zavšek, dipl.ing.geol. EKSKURZIJA ŠTUDENTOV RUDARSTVA V NEMČIJO (nadaljevanje iz Rudarja 5/94) TERENSKI LABORATORIJ Ves material, ki ga dobijo iz vrtine, in podatke meritev v vrtini obdelajo v velikem, moderno opremljenem terenskem laboratoriju. Njegove glavne naloge so: ■ dobiti kontinuirano vse podatke iz izvrtanega materiala (jeder, vrtalnih drobcev, izplake in plinov), ■ izmeriti količine in lastnosti, ki so potrebne za operativne odločitve ter ovrednotiti karotažne meritve, ■ posredovati osnovne informacije za posamezne raziskovalne projekte, Vzorci tekočin (izplaka, formacijske tekočine) in plinov se obdelujejo v skupini za geokemijo in mineralogijo, na razpolago pa so tudi specializiranim univerzitetnim in raziskovalnim inštitutom za posebne študije. Te lahko koristijo rezultate vseh drugih raziskovalcev v terenskem laboratoriju, o katerih so obveščeni prek internih KTB poročil. Vsi rezultati se spet zbirajo v dokumentacijskem centru. Karotažne meritve, ki so interpretirane s pomočjo rezultatov vseh treh glavnih znanstvenih skupin terenskega laboratorija, gredo prav tako v dokumentacijski center. ■ arhivirati vzorce, izpolnjevati bazo podatkov in objavljati rezultate. Poglejmo, katere so najbolj značilne stopnje obdelave in rezultati globoke vrtine! Poti obdelave podatkov so tri: Trdi material iz vrtine (jedra, drobci, moka) obdelujejo tri glavne znanstvene skupine (petrologija in struktura, petrofizika in geokemija z mineralogijo). Izsledki se stekajo v bazo podatkov in v dokumentacijski center, obenem pa so takoj na razpolago karotaži kot pomoč za njeno interpretacijo. Prva so inventirana jedra, ki jih je bilo okoli 90% celotne globine in so podrobno strukturno in petrografsko opisana. To velja za prve 4 km jedra, pridobljenega iz pilotne vrtine. Za dokumentacijo in vrednotenje strukturnih elementov naredijo kontaktne kopije jedra na A3 formatu, kjer so vidni vsi strukturni elementi v naravni velikosti, razviti v ravnino, ovrednoteni pa so s ZANIMIVOSTI 300 največjih (Gospodarski vestnik) Med 300 največjimi podjetji v Sloveniji je že 49 zasebnih. Med prvih 100 z največ zaposlenimi spadajo: 1. Mura (6200), 2. RLV (4230), 3, Petrol Trgovina (3400). 4. RRPS (3100). 5. Revoz (2960), 6. Krka (2550). Na 31. mestu je GIP Vegrad (1350), na 87. ERA (721) in na 97. Termoelektrarna Šoštanj (672). Med vsemi ni zaslediti Gorenja!? Med 300 največjih po bruto dobičku po podatkih SDK pa so uvrščeni tudi: 1. Elektro Maribor (5,3 milijarde SIT), 2. Papirnica Količevo (5,2), 3. Elektro Ljubljana (4,5). 4. Elektro Celje (3,3), 5. Kompas (2,8)... 7. ELES, 9. HIT, 10. Elektro Primorska. Na rezultat pri elektrogospodarskih podjetjih je vplival pobot terjatev in obveznosti. Na 92. mestu je Gorenje Notranja oprema Velenje, na 160. Gorenje, d.o.o. Gorenja GA ni zaslediti in z ozirom na računovodske evidence seveda tudi ne RLV, TEŠ... Prikaz, ki upošteva le bruto dobiček, je močno pomanjkljiv, ker bi moral rangirati podjetja vsaj po štirih kriterijih kot enako pomembnih (še št. zaposlenih, uporabljena poslovna sredstva in celotni prihodek). Rudniki zlata v Južni Afriki (S. Hostnik) V enem od šahtov rudnika VVestem Deep Level obratuje najhitrejši skip na svetu, ki zmore delovno, hitrost spoštljivih 65,8 km/h. Za primerjavo: najhitrejše dvigalo v kategoriji nadzemnih objektov so zgradili na japonskem, in sicer v hotelu Sunshine v Tokyu. Rudnik zlata West Driefontein izmed vseh rudnikov v južni Afriki proizvede največ zlata, in sicer 1500 ton na leto. Ta količina sicer predstavlja 2% celotne svetovne proizvodnje zlata. Na drugem mestu je rudnik Crovvn Mine s 1400 tonami zlata na leto. V rudniku Vaal Reef imajo nasploh največji hladilni sistem za hlajenje rudniških jamskih prostorov, katerega moč je 160.000 l