Slovenski glasnik.                                                   59
delu ter se oba izrazila zelo pohvalno bodi si glede tvarine, bodi si glede oblike in primerne obdelave. Kolikor je poročevalec do zdaj knjige prebral in pregledal zadnja poglavja ter primerjal s Schiichom, na katerem sloni delo, mora z radostnim srcem spoznati, da je gosp. profesor svoj neprelahki nalog v primerno kratkem času izvrstno začel zvrševati. Kakov napredek med onimi „spiski v sešitkih", med Rozmanovo natisneno „Katehetiko;', ki so se pred leti rabili, in med tem ,,Pastirstvom". Iz vsega je razvidno, da je g. pisatelj vestno in temeljito proučaval, in kar je za dobro, koristno, rabljivo spoznal, to je predložil kot tečno hrano. Poprejšnje pleve so ločene od jedrnatega zrnja. Vse je slovenskemu mišljenju, duhu, jeziku primerno prikrojeno, da se more imenovati samostojno, domače, naše delo.
Ter mino logični izrazi utegnejo splošno obveljati, saj se večinoma strinjajo s Cigaletovo terminologijo. Bodoči pisatelj slovenske poetike in pedagogike bo našel v ti homiletiki in katehetiki dokaj porabnega gradiva. (Le nekaj izrazov je čudno zasuknenih, n. pr. vladija = pastir vodnik (sacer dux), pri pomočkih poočitovanja se ne ujema povse z Janežičevimi izrazi, n. pr. v Cvetniku. Metaforo imenuje ,prenos", Jan. ,,prenosba".) Posebno hvale vredno je, da se g. pisatelj ozira na vse slovenske tvarine in knjige pri dotičnih oddelkih; samo želeti bi bilo, da bi navedel vselej popolni naslov knjig ali tvarin (s stranjo), kakor je to v znanstvenih knjigah navadno; saj tudi Schuch cituje avtorje bolj natančno, ker s tem se čitatelju po-lajša iskanje dotične tvarine. Veseli nas, da navaja tudi nekaj hrvatskih piscev. Vrednost in rabljivost knjige bi bila še večja, da bi se glede razmer ozirala tudi na druge vladikovine, ker je namenjena slovenski duhovščini. Se ve, da stoji veliko truda iskati si dotične predpise in odloke, vendar v liturgiki bi bilo to zelo koristno; nadejemo se, da vsaj obrednikov vseh slovenskih škofij ne bo prezrl vestni g. pisatelj. Potem bomo (vsaj po nekoliko) zvedeli, kaka razlika je samo v ilirski me-tropoliji glede obredov. — Popir in tisk sta jako lična, cena za znanstveno knjigo zelo skromna, manjša, kakor za enake nemške, ki imajo na tisoče iztisov. Noben slovenski duhovnik naj si je ne zamudi naročiti. Ako dobimo enake knjige še za druge bogoslovne tvarine, ki se bodo po ti zdaj že lože pisale, biti sme mali naš narod ponosen na slovstvo svoje.
3. Duhovno Pastirstvo. Drugi del. Splošna liturgika, ljudske pobož-nosti, brevijar, sv. maša. Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstva na Ljubljanskem bogoslovnem učilišču Z dovoljenjem prečastitega knezoškofijstva. V Ljubljani. Založil pisatelj. — Prodaja „Katoliška Bukvama". 1884. Vel. 8°, str. 281 — 504.   Cena 95 novč., po pošti še 10 kr. —
To je nadaljevanje prezaslužnega dela, o katerem smo govorili zgoraj. Tudi v tem delu je avtor rabil najnovejše vire ter se povsod oziral na naše razmere; žal, da ni še v svoj krog privzel navad iz drugih škofij slovenske (= ilirske) me-tropolije, kar bi ceno in rabnost te knjige še poviševalo. V kratkem času nekaj mesecev je marljivi pisatelj podal že drugo knjigo, kar naj vzpodbuja stan, kateremu je namenjena, da jo pridno naroča in čita, da g. pisatelj, ki je ob enem tudi založnik, vsaj gmotne izgube ne bo imel. i Pr. kritiko v 12. zv. „Duh. Pastirja"). (Dalje.)
Archiv fiir slavische Philologie (knjiga VIII, zv. 1) priobčuje te razprave: J. Perwolf: slavische Volkernamen; — K. Lugebil in V. Jagič: zur Frage iiber zweitheilige und einheitliche Satze; — J. Lecijevski: die Sprache des pol-nischen Theiles des Florianer Psalters, II. Formenlehre; — Const. Ji reče k: der Ursprung des Namens Puipis in der Rhodope; conventionelle Geheimsprachen auf der  Balkanhalbinsel; — Jf Baudouin de  Courtenav:   Sprachproben des Dia-
60
Slovenski glasnik.
lektes von Cirkno, kjer poleg glasniških opazek priobčuje tudi devet narodnih pri-povedek v cerkljanskem narečji. — Naposled obseza ta zvezek še prezanimiva književna poročila o raznovrstnih slovanskih knjigah in tudi o nekaterih slovenskih spisih, tako n. pr. o razpravah, katere je 1. 1881—83. g. pater Stanislav Škrabec priobčil na platnicah „Cvetja z vrtov sv. Frančiška"; o D. Nemaničevi razpravi KČakavisch-kroatische Studien", o Marnovem „Jezičniku" in zlasti o zadnjih treh zvezkih letopisa Matice Slovenske, kjer posebno pohvalno omenja Erjavčeve „potne torbe" in Rutarjevih spisov.
Matica Hrvatska je imela 16. novembra 1884 občni svoj zbor, na katerem je odbor polagal račun o svojem delovanji za leto 1883. Kakor smo že v 7. štev. »Ljublj. Zvona" poročali, dobili so hrvatski matičarji za leto 1883. sedmero prelepih knjig, katere vse skupaj štejejo celih trideset pol več od knjig za leto 1882 , tiskalo pa se je vseh knjig ravno 46.000 iztisov. Število udov je do občnega zbora naraslo za tri sto, tako, da jih je zdaj 5850, kolikor jih še nikdar ni bilo. Matičinih dohodkov za leto 1883. bilo je 23.002 gld. 37 nov., od katerih se je 20.438 gld. 81 nov. potrosilo, 2318 gld. vložilo v glavnico, a 250 gld. 56 nov. ostalo je na račun za leto 1884. Med dohodki čitamo 2.000 gld. vladne podpore, a 516 gld. 71 nov. od knjig, ki so jih knjigarji razprodali. Nagrade pisateljem je izplačala Matica 4035 gld. 43 nov. in to nekoliko od svojih letnih dohodkov, nekoliko iz posebnih ustanov, s katerimi ona gospodari. Dolga, ki ga ne more izterjati, zbrisala je Matica za 111 gld. Vsa temeljna glavnica hrvatske Matice s tremi ustanovami za podpiranje pisateljev znaša 76.554 gld. 72 nov. Razven navadnih knjig zalaga hrvatska Matica tudi takšne, ki ne bi našle založnika. Tako je izdala dosle tri zvezke „Prevodov lat. i grčkih klasikov", na katere je potrosila 4.141 gld. 45 nov. Akoprem se takšne knjige slabo prodajajo, skupila je Matica za nje vendar že toliko, da je poravnala vse stroške, a še ji je ostalo 220 gld. 50 nov., ki se čuvajo za izdavanje novih prevodov. V ta namen ima v rokopisu za tisk pripravljen prevod „Herodotove histerije" in nekoliko ,, Izbranih Ciceronovih govorov". Matičarji dobivajo te knjige po znižani ceni. Ravno tako je Matica založila prvi zvezek „Hrvatskih skladeb" Zajčevih v 2000 iztisih, katerih je v teku ednega leta razprodala toliko, da je poravnala vse stroške in še ji je ostalo tisoč iztisov. Za novce, ki jih bo za te iztise skupila, izdala bo potem nov zvezek „Skladeb". Naj omenimo še to, da je Matici poverjena mala glavnica, da z njenimi obrestimi vsako leto na Vernih duš dan razsvetljuje grob pesnika Preradoviča, in da ona čuva novce, ki se nabirajo za spominek Avgusta Šenoe. Nabranih je dosle 1.494 gld. 5 nov. Če se ozremo nazaj na zadnjih sedem let, odkar se je hrvatska Matica preustrojila, vidimo prelep vspeh, kajti v teh letih je Matica potrosila čez sto tisoč goldinarjev, izdala 51 knjig, katerih je med narod razposlala v več nego dve sto tisoč iztisih, in še je za društveno glavnico prigospodarila nad trideset tisoč goldinarjev.
Za leto 1884. bo izdala Matica zopet sedmero knjig, in sicer : Tretji zvezek občne zgodovine „Poviest rimsku do čare v a", ki jo je iz francoskega od Duruy-a preložil dr. Tomič; prvi zvezek prelepe in bogato s slikami olepšane ^Botanike", katero bosta v treh zvezkih spisala dr. Jiruš in dr. Kišpatič; prav zanimiv in izviren popis potovanja po Sredozemskem morji pod imenom „Slike iz pomorskoga života" od Carica, ki piše za Matico tudi že ^Potovanje po Atlantskem oceanu". Od zabavnih knjig dobili bodo matičarji: drugi zvezek „Še-noinih sabranih pripovi esti"; izvirni roman iz požežkega življenja 1. 1740. pod imenom „Vicešpanova hči" od E. T orni ca;   izvirno ljudsko dramo ,,So-