Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 186. Izven Ljubljane 8 vin. \ LjUtHjQDK V MUM, fiVOUSlfl 1913. Leto XLI. Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo K 26- „ 2-20 „ 29--.. 35-- V Ljubljani oa dom: Za celo leto naprej . . K 24-— sa en mese. „ . . „ 2 — V opravi prejema, mesečno „ i'70 =. Sobotni izdaja: = sa celo let' .....„ 7-— za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo inozemstvo „ 12-— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale.osmrtnice lin.: enostolpna petltvrsta po 18 vin. - Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. itsr Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/OL Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi oliol št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188. Današnia številka obsega S strani. '•C Statistika osvojenih ozemelj. Turška vlada ne izdeluje statistik o svojem prebivalstvu. Zato je evropska javnost navezana na druge vire. Glede Stare Srbije in Makedonije sta najboljša: Spiri-dion G o p č e v i č (Makedonien und Alt-serbien, 1889) s srbskega in D. M. Brankov La Macedonie et sa population chre-tienne, 1905) z bulgarskega stališča. Gop-čevičeva statistika jc v toliko popolnejša, ker šteje tudi Turke, oziroma mohame-dance, naj pripadajo katerikoli narodnosti, Brankov pa se ozira samo na krščansko konfesijo. Kar se tiče narodnosti, priznava Gopčevič Bulgare zgolj v severo-vzhodnem kotu Makedonije, to je edino v nevrokop-skem okraju, vsa druga Makedonija mu je srbska ter zgolj po umetni propagandi med višjimi plastmi pobulgarjena, Petrov pa nasprotno ne pozna nikoder nobenih Srbov. Resnica bo pač v sredi. Makedonski Slovani, jezikovno prehodno pleme med Srbi in Bulgari, so nekako južno od Šar planine pa preko Debre bolj srbskega značaja, vendar ne bo srbska sfera segla čez Veles in Bitolj, od tu dalje do Soluna in Kostura pa do stare bulgarske meje brez-dvoma prevladuje bulgarsko obilježje. Ker je v celi Makedoniji bilo dozdaj le sila malo srbskih šol in cerkva, pač pa ogromna večina bulgarskih, se izobraženejši Makedonci po pretežni večini politično prištevajo k bulgarski stranki, masa pa je zelo indiferentna. Kako se Makedonci politično razvijejo, to je popolnoma odvisno od vladavine in zato se sme reči, da bodo oni, ki pridejo pod Srbijo, v doglednem času posrbljeni. Grki imajo v Makedoniji zelo močno propagando, ki njihovemu dejanskemu številu ne odgovarja, ker je Grkov več le v solunskem vilajetu, v bitoljskem malo, v kosovskem pa nič. Tudi tu bo odločevala politična pripadnost in bodo Grki seveda z vso silo svoje Makedonce pogrče-vali, dasi jim bo šlo veliko težje izpod rok nego Srbom. Statistika, ki jo po imenovanih virih, ki se glede številk precej vjemajo, tu podajamo, je iz mnogih ozirov lc aproksima-tivna. I. Koliko pride Makedoncev pod grško oblast? Če štejemo po kazah, to je okrajih, in se ne oziramo na to, da bodo nekatere kaze prišle deloma pod grško, deloma pod srbsko, oziroma deloma pod srbsko, deloma pod bulgarsko, ali deloma pod grško in deloma pod bulgarsko oblast, dobe Grki sledeče kaze:* Solun: 67.000 S, 2800 MS, 42.000 T, 450 A, 24.000 G, 1250 VI, 60.000 J, 3500 inozemcev 201.900. Kilkiš: 76.000 S, 6600 MS, 21.000 T, 1800 VI. 500 C 105.900, Seres: 51.000 S, 8000 MS, 15.000 T, 25.000 G, 300 VI, 1900 J, 1800 C 103.000. Zihna: 23.000 S, 3500 MS, 2400 T, 12.600 G, 1000 VI, 700 C = 43.200. Demir - Hissar: 69.000 S, 8500 MS, 8000 T, 2200 VI = 87.700. Doiran (pripade po zadnjih poročilih menda po večjem delu Srbiji): 13.000 S, 8000 M S, 14.000 T, 125 VI, 225 J, 750 C = 36.100. Janica: 37.000 S, 4500 M S, 6000 T, 1500 G = 49.000. Voden: 41.000 S, 16.000 MS, 2800 T, 680 VI = 60.480. Veria: 6000 S, 6000 T, 30.000 G = 42.000. Kalkidike: 4000 T, 46.000 G - 50.000. Lerin (nekateri trde, da pripade večji-del Srbiji): 40.500 S, 11.300 M S, 2900 T, 750 A, 50 G, 4000 VI, 1900 C = 61.400, Kostur: 77.000 S, 8000 M S, 6000 T, 8000 A, 6800 G, 8700 VI, 1400 J, 900 C = 116.800. Siatišta: 7000 S, 5000 T, 25.000 G, 5000 VI, 600 C = 42.600. Servia: 3500 S, 5000 T, 26.000 G, 6000 VI, 300 C = 40.800. Grki bi torej dobili podse okoli 1,039.980 podanikov, od teh vseh Slovanov 594,200, če odštejemo mohamedanske Slovane, ki nimajo za politično slovanstvo v grških krajih pač nobene vrednosti, 472,000. Če vpoštevamo, da bo večji del doiranske in morda tudi lerinskc kaze prišel pod Srbijo, smemo število grških podanikov skrčiti na približno 989.980, dobe pa Grki še kazi: Drama: 11.016 S, 3890 G, 1914 VI, 42 A = 16.862, in Kavala: 3700 G, 400 C = 4100, torej 20,962. Vseh grških podanikov bi bilo torej približno 1,010.942, od teh Slovanov, če vsi ti okraji v celoti pripadejo Grčiji, recimo najmanj okoli 400.000. II. Pod Srbijo pridejo okraji: Tikveš: 78,000 S, 51.000 MS, 300 C = 129.300. S = krščanski Slovani, M S = mohamedan-ski Slovani, T — Turki (Osmanlijc), A Albanci, G Grki, VI — Kucovlahi, J ~ judi, C — cigani, Veleš: 63.000 S, 12.000 MS, 6600 T, 880 VI, 220 J, 1500 C = 84.200. Bitolj: 80.000 S, 16.000 MS, 7500 T, 12.000 A, 50 G, 31,000 VI, 4000 J, 2350 C = 152.900. Prilep: 54.000 S, 5600 MS, 4500 T, 2300 A, 1500 VI, 100 J, 1500 C = 70.000. Kičevo: 29.000 S, 8700 MS, 3000 A =. 40.700. Resen: 13.000 S, 2000 M S. 500 T, 750 A, 10 G, 890 VI, 500 C 17.650. Presba: 9000 S, 1300 M S, 1000 A = 11.300. Ohrid: 46.000 S, 6400 M S, 2100 T, 3900 A, 10 G, 1700 VI, 50 J, 800 C = 60.960. Debar: 34.200 S, 37.200 MS, 850 T, 7200 A, 50 VI, 200 C = 79.700. Priština: 14.400 S, 19.920 M S, 6700 T, 9420 A, 60 C = 50.500. Skoplje: 35,500 S, 11,500 MS, 6000 T, 6600 A, 150 VI, 1200 J, 400 C _ 61.350. Gilan: 48.600 S, 29.000 MS, 2700 T, 16.200 A, 4100 C = 100.600. Kratovo: 13.000 S, 1500 M S, 1500 T, 500 C = 16,500. Kočani: 36.300 S, 5500 M S, 5200 T, 40 VI, 1200 C = 48.240. Štip: 29.000 S, 4000 M S, 6000 T, 20 G, 130 VI, 350 J, 500 C = 40.000. Tetovo: 33.300 S, 15.700 MS, 850 T, 3800 A, 1000 C = 54.650. Kriva Palanka: 31.500 S, 2300 MS, 550 T, 350 C = 34.700. Radovište: 22.000 S, 6600 M S, 2300 T, 20 C = 30.920. Kumanovo: 39.000 S, 3000 M S, 250 T, 32^0 A, 200 C = 45.700. Prizren: 21.500 S, 75.000 M S, 6400 T, 22.000 A, 700 VI, 200 J, 1200 C = 127.000. Vučitrn: 48.000 S, 16.000 M S, 500 T, 3000 A, 200 C = 67.700. Vseh srbskih podanikov v Makedoniji in Stari Srbiji bo torej 1,459.070, od teh Slovanov 1,109.020, če odštejemo mohamedanske Slovane, od katerih pa se utegne s časom večina posrbiti, 778.800. Če pa prištejemo polovico doiranske in lerinskc kaze, se zviša število srbskih podanikov nekako na 1,500.000, od teh Slovanov (vštevši one izlamce, ki bi se utegnili posrbiti) okoli 900.000. Kakor vidimo, bo grškega elementa med novimi srbskimi podaniki malo, albanskega pa precej, čeprav ne tako veliko, kakor se navadno domneva. Med Albanci jih je seveda ne malo, ki se bodo srbstvu kmalu asimilirali. Imamo v Makedoniji še kazo Džu-majo-Balijo (nc zamenjati z Džumo ob bul-garsko-srbski meji), ki šteje 14.500 S, 3500 MS, 14.000 T, 100 G in 1100 C = 33.200, o kateri se še ne ve, ali pripade Srbiji ali Grčiji; najbrže slednji. III. Bulgarija dobi sledeče kaze: Ncvrokop: 86.600 S, 36.000 M S, 3500 T, 400 VI = 126.500. Melnik: 50.000 S, 8000 MS, 4000 T, 1500 G = 63.500. Petrič: 27.500 S, 5500 M S, 1800 T = 34.800. Strumica: 56.000 S, 17.000 MS, 6600 T, 30 G, 150 C = 79.780. Bulgarija dobi torej v Makedoniji 304.580 podanikov, od teli Slovanov 286.100, od teh krščanskih Slovanov 240.600; ker pa bodo Bulgari mohamedanske Slovane primeroma najhitreje izmed vseh držav sebi asimilirali, smemo računati, da se Bulgariji priključi okoli 270.000 Slovanov. Kakor vidimo, dobi Bulgarija v Makedoniji zelo malo neslovanskega elementa. IV. Črnagora dobi okraja: Djakovica: 1200 S, 12.000 MS, 50 T, 27.000 A, 2250 C = 42.500. Peč: 42.000 S, 34.000 M S, 50 T, 15.000 A, 250 VI, 400 C = 91.700. Črnogorskih podanikov bivše Stare Srbije bo torej 134.200, od teh Slovanov 89.200, krščanskih Slovanov 43.200, če del posrbimo, okoli 70.000 Slovanov. Kakor se vidi, bo imela Črnagora v najboljšem slučaju sčasoma pod seboj skoraj ravno toliko Albancev in Turkov kakor krščanskih Slovanov. V. Albanija dobi od Makedonije kazo Korico, ki je res po veliki večini albanska: 9500 S, 5000 M S, 300 T, 20.000 A, 2500 G, 1500 VI, 500 C = 39.300, od teh Albancev 20.000. XXX Brankovove številke se s tem v glavnem vjemajo, samo da ne šteje ne Turkov ne muslimanskih Slovanov, Po njem je v solunskem vilajetu, ki pripade nekako več kot po polovici Grčiji, druga slaba polovica pa po večjem delu Srbiji, po manjšem Bulgariji: 501.110 Bul-garov, 147.097 Grkov, 25.421 Vlahov, 232 Albancev in 7756 Ciganov. — V bitoljskem vilajetu, ki pripade po veliki večini Srbiji: 370.410 Bulgarov, 42.830 Grkov, 37.040 Vlahov, 11.720 Albancev, 2712 Ciganov. — V kosovskem vilajetu, ki pripade razen dveh okrajev docela Srbiji, šteje 300.616 Bulgarov, 120 Grkov, 1434 Vlahov, 54 Albancev (pač napačno!) in 2136 Ciganov. V glavnem bodo tudi po tem računu Grki dobili podse okoli 400.000 slovan- LISTEK. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lenard. (Dalje.) »Aleksij Kirilovič,« ga je podučil poročnik, »take reči se nc spodobi govoriti pred madame, kajti slednjič je tudi ona ženska, dasiravno šlahčanka in dama.« »Oprostite, madame, ušla mi je neumnost, dasiravno jc resnica,« sc jc opravičeval podporočnik. »Ali so kozaki nastanjeni v vasi?« je vprašala z lahno trepetajočim glasom. »Morda bodo,« jc rekel poročnik ter si nalil kozarček iz drugo steklenice, ki je stala na omarici, »toda sedaj si samo iščejo hrane, ker so lačni. Kričanje v vasi je včasih naraščalo, potem spet pojemalo, naenkrat je nekdo v bližini dvora zaklical na pomoč. Gospa jo bleda, z žarečimi očmi skočila s stola in zaničljivo pogledala na mirno se gosteča častnika. V tem trenotku so se burno odprla vrata in v sobo je stopila mlada, čcclna plavo-laska in zaklicala: »Mama, kozaki so na dvoru!« Poročnik, ki se je razumel na družabno oliko, je skočil s stola, naredil globok poklon, a tovariš ga je posnemal, potem je stopil h gospej in rekel: »Madame, bodite tako prijazni in predstavite me vaši hčerki.« »Toda gospod,« jc zaklicala gospodična razburjeno, »tam mučijo kozaki ljudi.« »Zaklinjani sc pri Bogu, da sem jim prepovedal dotakniti se dvora, doma batjuške in katoliškega župnišču. »A vendar so, poglejte.« »O, nc moreni vas tako hitro zapustiti,« potem sc jc obrnil k tovarišu s poveljujočim glasom: »Hej, podporočnik, preženite tc pasje sinove in naj se vam ne smili nahajka,« udaril je z dlanjo po držaju. »Takoj bo mir,« je rekel, ko se je podporočnik naglo odstranil, »on jih bo žc naučil pokorščine; prosim, gospodična, sedite k nam, tu jc stol, gospodična je tako bleda, lc živine so prestrašile gospodično, najboljše zdravilo jc izpiti kozarec žganja. Deklica je pogledala na mater, ki ji je z očmi namignila, naj se premaguje. Sedla je k materi, ki jo jc .vprašala šepetaje: »Prosila som te, da bi ne prišla k nam, zakaj?« »Vse so se skrile, a kozaki so v dvoru.« Poročnik je prinesel kozarček, proseč jo, naj izpije. »Me Poljakinje nc pijemo žganja.« »Ot/ pozabil sem, da jc pri vas taka navada, toda čc jc žganje zdravilo, ali tudi ne pijete?« »Ne.« »No, čc je taka navada, kaj storiti — izpil jc naliti kozarček, zažgal cigareto in rekel sladko gospodični: »Veste kaj, gospodična, jaz naravnost umiram za godbo in petje, tak sem bil že od mladosti, videl sem, da imate klavir, dajte, gospodična, zaigrati, zapeti.« »Nc moreni niti igrati niti peti, če v vasi ljudje plačejo in ječč,« jc odvrnila drzno. »Et,'J neumnosti, tudi kozaki se morajo najesti in napiti, lic dobe sicer tako izvrstnih reči, kakor jaz tukaj, toda če treba jesti, jedo.«- Iz daljave jc priletel skozi odprta okna krik neke ženske. Deklica se jc nemirno premikala na stolu in rekla razdraženo: 1 Medklic. 4 Tudi medklic, »Naj jedo, pijejo, ropajo; toda zakaj bijejo ljudi in mučijo neoborožene prebivalce?« Častniku sc je omračil obraz, okči mu jc zabliščalo jeze in odvrnil jc počasi : »Vi, madame in vaša hčerka, skrbite samo za sebe, a nc za puntarsko vas. Tam so kozaki po mojem povelju in to jc dovolj.« »Hči je zardela jeze in vkljub pro-sečemu pogledu matere je odvrnila srdito: »Nisem vedela, da ste za povedali kozakom pretepati in mučiti ženske. To jc veliko junaštvo,« sc jc grenko nasmehnila. »Ej, vi, Poljakinja, ne dražite volka, pomignem, a tu se zaroji kozakov in videli boste, kako se bodo pozabavali v dvoru.« Obe sta pobledeli, hči je pa ponosno dvignila glavo: »Vaše besede me niti nc začudijo niti nc prestrašijo, to bi bilo popolnoma po vaši navadi.« Poročnik je skočil s sedeža, sc za-opotekel, potem se pa takoj vzravnal; oči so sc mu bliščale zlovražno, z roko sc je dotikal nahajke, beli zobje so mu strčali kot okli iz napol odprtih ust, predno jc pa šc iztisnil besede, je sto- 01848567 skega elementa, — Srbi pa po tem računu krščanskih Slovanov okoli 700.000 in okoli 20—30.000 Grkov, pa še to se zdi visoko, dočim so Albanci po Brankovovem računu odločno prenizko šteti, saj jih je samo v Prizrenu nad 20.000!* XXX Grki sami štejejo po svojih statistikah v solunskem okraju okoli 500.000 Slovanov in 158.502 Grka, v bitoljskem 351.425 Slovanov in 75.207 Grkov, v kosovskem Grkov nič. XXX Končno je glede vseh teh številk vpo-števati, da segajo deset, petnajst let nazaj, da je torej število prebivalstva danes najbrž višje. Seveda so bile gospodarske in Eolitične razmere v teh letih take, da je il prirastek precej manjši nego bi bil v normalnih razmerah. K srbskemu prirastku je treba prišteti del Sandžaka, pravtako k črnogorskemu, kjer pride vpoštev tudi nekaj albanskih rodov v Malisiji, Bulgari dobe v Trakiji dvainpolkrat več kot v Makedoniji, Grki pa še mal kos Tesalije, ves Epir in skoraj vse egejske otoke ter Kreto. * Ker dobi Srbija od solunskega vilajeta nemara še kaj več kakor smo tu računali, denimo, da dobe Grki podse 300—350.000 Slovanov, Srbi pa 900.000 Slovanov, pa se bo precej vjemalo z dejstvi. Turške krutosti v Mili. (Izviren dopis.) Kara-Agač pri Odrinu, 11. avg. Vse bulgarsko razdejano in poklano. Gotovo ste v velikih skrbeh zaradi Bulgarov v Traeiji, s katerimi so Slovenci po »Apostolstvu sv. Cirila in Metoda« v tako prisrčni zvezi. S solzami v očeh vam sporočam, da so vse katoliške bulgarske vasi uničene. Prodiranje turške vojske v Traeiji .je bilo združeno s požiganjem, razdejanjem in klanjem vsega bulgarskega. Od naših katoliških bulgarskih vasi so ostale lc še razvaline in pepel. Ljudstvo in duhovniki so po večini zbežali pred preganjalci; toda njihove vasi in cerkve so popolnoma opustoše-ae in požgane. Ista usoda je zadela tudi vse pravoslavne bulgarske vasi. V celi Traeiji, od Galipolija in Čataldže pa do stare bulgarske meje ni ostala niti ena bulgarska vas, niti en bulgarski prebivalec. Turške čete so dobile povelje, naj povsod ropajo, morijo in požigajo. Neki katoliški vojak turške vojske, doma iz Betlehema v Palestini, nam je odkrito pripovedoval, da je bilo tudi krščanskim vojakom turške vojske zapovedano, da morajo svoje brate moriti in masakrirati, sicer bodo obdol-ženi izdajstva in ustreljeni. Ob novi bulgarsko-turški meji Midia-Enos. — Grško-turška zveza. Navajam nekatere podrobnosti iz katoliških vasi in še enkrat opozarjam, da se pravoslavnim bulgarskim vasem ni nič bolje godilo. Ob novi turško - bulgarski meji (Miida—-Enos) se nahajata dve katoliški vasi, Lisgar in Ela-Gene, obe med Malgaro in Kešavom. Dne 15. julija se je v Lisgarju raznesla strašna novica, da se bližajo Turki, ki vse morijo in masakrirajo, žene in dekleta pa odvajajo v sužnost. Prebivalci so se neko- pil v sobo podporočnik in zaklical začudeno: »Kaj se vam je pa zgodilo, Nikolaj Gavrilovič? Pomislite, da ste pri damah, a kje je olika?« »Hudič naj vzame dame,« je rekel in sedel težko, »ot, veste, Aleksij Kirilovič, izgubil sem potrpežljivost in vi poznate mojo strast; to jc vse.« »I-i-i, neumnost, izpijva vsak kozarček, pa vam bo odleglo.« »Bog je moja priča, dober je ta svet,« je zaklical že popolnoma pomirjen in kakor pri vsakem pijancu, sc mu je jeza naglo izpremenila v ginje-nje, »izpijva vsak kozarček, gotovo sem premalo pil, da me je premagala jeza na dame.« Na znamenje matere je vstala hčerka in šla proti vratom; poročnik je to zapazil in zakričal: »Stojte, gospodična! Ne beži, golo-bičica, ocl gostov, to ni olikano,« in je vstal, da bi jo pripeljal nazaj. Gospodična se je komaj izognila s tem, da jc naglo sedla k materi. Poročnik hc jc s polnim kozarcem približal ženskama: »Oprostite, madame in vi gospodična, črnobarvna, v meni je vse odkritosrčno, jeza in ljubezen. Pograbila me je jeza radi vaše krivičnosti, toda zdaj sem kot koštrunček in pijem na vaše zdravie.« (Dalie.) liko pomišljali, ker jim je bilo težko zapustiti tako lepo žetev. Turški konjeniki so prebivalcem prigovarjali, naj ne bežijo. Toda za konjeniki so 'prišli drugi vojaki, ki so se drugačfe obnašali; prebivalci so začeli bežati'. Nekateri so !sc ponoči vrnili v Lisgfir, 'da bi rešili svoje premoženje, a teh, nf bilo več videti'; gotovo so jih Turki "u jeli in pomorili. Pravoslavnega popa in' njegovo ženo so Turki ujeli. Popa so izpustili, ženo pa obdržali. Katoličani so po večini zbežali v staro Bulgarijo; katoliški župnik je pribežal v Kara-Agač. Dne 16. julija je bila opustošena in zažgana katoliška vas Ela-Gene. Prebivalci so morali vse premoženje popustiti in bežati. Župnik Atanazij Min-tov je dva dneva in dve noči bežal pred preganjalci in dospel v Kara-Agač. Rešil je samo to, kar jo imel slučajno na sebi; cerkveno obleko in cerkvene posode ter svojo obleko je moral prepustiti Turkom. Popolnoma očitno je, da so Grki in Turki med seboj dogovorjeni in zvezani. Grki so pomagali Turkom ropati in požigati; Grki so služili Turkom kot vohuni in denuncirali Bulgare. Odrinska okolica. Dne 22. julija so Turki zasedli Odrin. Bulgari sc niso upirali, ampak so še pred prihodom Turkov 3000 turških ujetnikov, mnogo topov in zalog odpeljali v staro Bulgarijo. Prihod turških čet je povzročil v odrinski okolici isto kakor drugod. Dne 23. julija smo izvedeli, da je oropana in zažgana katoliška vas in cerkev v Ak-Bunarju. Prebivalci so zbežali v staro Bulgarijo, njih junaški župnik, Slovencem dobro znani Ivan Bonev (junak »Slovenčeve-ga« podlistka »Turške ječe«), je pa ostal, da bi rešil svojo novo cerkev. Do danes (1. avgusta) nimamo še nobenih vesti o tem tako gorečem duhovniku in se zelo bojimo, da je bil umorjen od Turkov. Dne 23. julija je prišla na vrsto katoliška vas Mostratli. Turški vojaki, podpirani od grških in turških kmetov, so vas oropali in zažgali. Prebivalci so dva dni prej zbežali v Bulgarijo. En redovnik in dve redovnici so ostali, cla bi pod varstvom francoskega protektorata rešili veliki moški samostan s cerkvijo in hišo redovnic. Nič ni pomagalo. Dne 25. julija so Turki samostan oropali in zažgali. Katoliško cerkev so Turki strašansko oskrunili in potem zažgali. Dne 27. julija sem pod varstvom močne straže odpotoval v Mostratli, da bi rešil vsaj cerkev in samostan. A bilo je prepozno; vse je bilo že opusto-šeno in požgano. Ko sem se vrnil v Kara-Agač, sem izvedel, da je opustošena in požgana katoliška vas Ivajadžik; cerkev, šola in cela vas je porušena. Katoliški župnik Kosta Genčev je zbežal s svojo 75 let staro materjo, a doslej še ni nobenega glasu o njem; najbrže so ga Turki ujeli in umorili. Dne 30. julija je k nam pribežal Bazilij Gešev, župnik iz Derviške Mo-gile; spremljal je dve redovnici, ki sta iz Mostralija pribežali v Derviško Mo-gilo. Pripovedoval nam je, da je Der-viška Mogila za enkrat še ohranjena, a. v sosedni vasi Sudžak je strašno razdejanje; vsa poslopja, med njimi tudi katoliška cerkev, so oropana, mnogo hiš je zažganih. V Sudžaku so Turki na najsramotnejši način divjali proti ženam in deklicam. Katoliški župnik Nikolaj Dimitrov je moral zbežati in se že več dni skriva v gorah. Najhuje so Turki divjali v pravoslavnem ženskem samostanu v Sudžaku; samostan so oropali, z redovnicami pa strašno grdo ravnali in jih onečastili. Prizori v Kara • Agaču pri Odrinu. Pero mi zastaja, da ne morem več dalje popisovati žalostnega strašnega razdejanja. Koliko ljudi je bilo pomor-jenihl Kaj bo z ubogimi begunci, ki so odnesli komaj golo življenje? Koliko strašnih stvari moram gledati in poslušati! Matere obupno tožijo, da so izgubile svoje otročiče, ki so omagali na potu in ki jih niso mogle celo pot nositi. Starčki, ki so na begu pred preganjalci omagali, so pomrli od lakote, strahu ali pa pod mečem preganjalcev. Okoli katoliškili zavodov in šol v Kara - Agaču se je zbralo okoli dva tisoč bednega ljudstva, po večini žene in otroci; vse te množice iz Kara - Agača in okoliških vasi so se zatekle pod naše varstvo. Beguncem smo dali na razpolago vse šolske sobe, spalnice in obednice. A vse to jc še premalo; mnogi morajo prenočevati na dvorišču in na vrtu. Veliko si moramo prezadeva-ti, da rešimo vse te množice. V jteku enega tedna se nam je posrečilo,^ da smo poskrbeli za varnost beguncev. Nekateri so se vrnili v svoje hiše, kjer se je moglo poskrbeti za zadostno varnost. Med tem se Turki v Odrinu utrjujejo, kakor bi hoteli stalno ostati v Odrinu. Živimo v popolni negotovosti in ne vemo, kakšen bo konec tfc strašne vojske, ki žd>" skoraj eno lcto; pustoši naše dežele. _• I __. »M, ——————______ RAZOROŽENJE OB NAŠI MEJI. Budimpešta, 13. avgusta. Državni tajnik honvednega ministrstva Karat-sonv jc izjavil: Danes nas je vojno ministrstvo obvestilo, da se po cesarjevem sklepu vsi rezervisti odpuste. O tem so vsa zborna povel,itva obveščena, danes so se zato že pričeli rezervisti domov odpuščati. Danes ali jutri se vrnejo domov tudi rezervisti v Bosni in Hercegovini, samoobsebi umevno na račun vojne uprave. V bosensko-her-cegovskih posadkah ostanejo čete v tistem stanju, v katerem so se nahajale, predno je vojska na Balkanu izbruhnila. ALI BERCHTOLD OSTANE ALI GRE? Budimpešta, 13. avgusta. Več listov poroča, kakor trdo z dobro poučene strani, da grof Berchtold v najkrajšem času odstopi. Trde tudi, da mu bo sledil sedanji poslanik v Petrogradu, grof Thurn-Valsassina. Poizvedbe na dobro poučenih mestih so pa dognale (tako pišejo namreč Ogri), da ni niti besedice res, kar mažarski listi poročajo in da je popolnoma izključeno, da postane Berchtoldov naslednik grof Thurn-Valsasina, ker ga dolže, da je on zakrivil neuspeh avstrijske diplomacije glede na avstro-rusko razorože-njc in je tudi težko bolan. Po splošnem zunanjem položaju je gotovo, da se Berchtold po tolikih porazih avstrijske diplomacije v balkanski krizi ne bo mogel več držati in bo moral iti. Grof Thurn-Valsassina ni čisto nič kriv Bcrehtoldovih diplomatičnih neuspehov, saj se mora poslanik držati le tega, kar mu njegov kabinet: zunanji minister, naroči. Mažari grofa Berchtolda drže, ker je mažarski državljan in ker sc boje, da ne postane zunanji minister kak avstrijski državljan, ker je znano, da se najvišji odločilni krogi zelo zavzemajo za to, da bi postal zunanji minister sedanji skupni fin. min. Bilinski. Zato se je še nedavno pisalo, da grof Berchtold odstopi v pozni jeseni, ker da je tako izdelan, da ne more telesno več zmagovati svojih poslov. Berchtoldovo stališče je pa tudi zato timbolj omajano, ker se mu je posrečilo, da je vznevoljil proti nam Rumunijo in Nemčijo. Po sedanji vladajoči smeri od časa Andrassyja sem, pa je pri nas vsak državnik nemogoč, ki pride z Nemčijo navskriž. In to se bo tudi grofu Berchtoldu zgodilo. NOVI SOLNOGRAŠKI DEŽELNI PREDSEDNIK. Dunaj, 13. avgusta. Deželni predsednik na Solnograškem je postal na-mestniški svetnik notranjega ministrstva princ Edvard L i e c h t e n s t e i n. BEG OD ARMADE NA FRANCOSKEM. Pariz, 13. avgusta. Francoski vojni minister se peča z vprašanjem, kako naj bi se omejilo število takih vojakov, ki se vojaški službi odtegujejo. Vojaški službi se odtegne namreč vsako leto 12.000 do 14.000 mož. Določiti nameravajo 25 frankov nagrade tistemu, kdor kakega vojaškega begunca ovadi. GRŠKA GRADI DREADNOUGHTE. Največja ladja grške vojne mornarice je oklopna križarica »Georgios Averov«, ki je bila zgrajena v ladjedelnici Orlando v Livornu. Zdaj so naročili Grki v Stettinu dreadnought, ki so ga že pričeli graditi in ki bo že spomladi 1915 zgrajen. Nov: grški dreadnought se bo zval »Salamis«, dolg bo 143 m, širok 21'3 m. Avgust Bebel umri. Socialno demokracijo celega sveta je zadela velika izguba. Avgust Bebel, steber in prvobuditclj in boritelj socialno demokratičnih nazorov, je dne 13. avgusta v Curihu v Švici za vedno zatisnil oči. Bebel je bil sin podčastnika in sc je v mladosti izučil strugarstva. Rojen je bil v Ivelmorajnu. Dvanajstletnemu dečku so umrli starši in ga je oskrbni-štvo sirot dalo v pouk k nekemu stru-garskemu mojstru. Hotel je biti tucli vojak, toda se mu nakana ni posrečila. Kot dvajsetleten mladenič se je naselil v Lipskem, kjer si jc ustanovil samostojno delavnico in jc pričel tudi s političnim delovanjem. Kot mlad pomočnik jc bil član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in je v teh društvih dobil prvo naobrazbo. Ko je pričel Bebel javno delovati, sc pri njem ni kazalo kako nagnjenje za socialno demokracijo. Pridružil sc ie struji, ki je hotela, cla se delavci izobražujejo v društvih in da delavska društva ne smejo gojiti politike. Bil je nasprotnik Lassalijevih nazorov. V Bismarku je videl vteleseno reakcijo. Bil je tedaj nekak Vsenemec. Leta 1867. jc bil izvoljen v sever-nonemški državni zbor in je pripadal saški ljudski stranki. Njegov prvi govor je kazal, da simpatizuje Bebel z meščanskim svobodmiseljstvom. Eno leto potem se ie izvršil v njem prevrat in bC je priklopil Marksovim nazorom, katere jc zastopal in zagovarjal do smrti. Ta prevrat se jc izvršil pod vplivom Liebkneclita, ki sc je seznanil a Bcblom v. Lipskem. Bebel je bil izboren organizator« Leta 1896. se je ustanovila nemška socialno demokratična stranka kot del internacionale pod predsedstvom Be-bla. V Eisenachu ustanovljena soc, dem. stranka se je združila leta 1875, s pristaši Lassalla in je ostala od tedaj edina. Zaradi veleizdaje je dobil Bebci dve leti ječe. Vsega je presedel v ječi 57 mesecev. Bcbcl jc bil eden najboljših parla-« mentarnih govornikov. Bil je tudi pisatelj in njegova knjiga »Die Frau und der Sozialismus« mu je prinesla mnogo slave in denarja. Kot delavec je Bebel poznal delavske težnje praktično, v teoriji pa je bil Marksist do kosti in jc do zadnjega stal za Mark* sove ideje. Kot nasprotnik je bil odločen, toda dostojen. Za socialno demokracijo pomeni smrt Bebla hud udarec, ker mu ne bo lahko določiti enakega naslednika. Rajni Bebel je umrl v 74. letu svoje starosti. Slovenskemu dilašlvu. Kot idealni abiturienti ste se pred časom napotili v akademična mesta, da izobrazite sebe in daste po konča" nih študijah kar največ svojemu narodu, cla se bo mogel vzdržati v boju s silnejšlml narodi. Vse, o čemer ste nekoč zasanjali, ste sicer našli tam, le prijaznega vstopa vam niso dovolili, ker ste pač sinovi ubogega slovenskega očeta. In še hujše, ne le, da vam jc bila pot do poštene izobrazbe onemogočena, vsa vaša vera v se, vaš zmagujoč idealizem je izvenel v obupen cinizem. Stradanje, obupne ure so vam bile zvest vademekum. Zapu« stili ste, nedokončavši svoje študije, veliko mesto, ali vas je pa ito po muč-* nem, dolgem stradanju poslalo v domovino kot bolno in docela ubito, za narod brezpomembno ckslstenco. To je tista žalostna pesem, ki jo izpoje po večini vsak slovenski akademik. Nikdar pa ni zvenela ta pesem tako obupno kot v zadnjem času. Denarni trg prazen, odnosno življenje v velikem mestu sila drago, blagajne slovenskih podpornih društev, kamor ste se v stiski zatekali — prazne. Vse to je zdramilo celokupno slovensko dijaštvo na Dunaju, Gradcu in Pragi. »Dijaštvo sebi« je bila parola, ki jo je zaklical tovariš svojemu sotovarišu. Zavedel se je, da je do sedaj samo jemal denar od podpornih društev, da pa je bil sicer napram njim docela brezbrižen. In vse dijaštvo brez razlike struj je osnovalo: Osrednji vsedijaški pod-porniški odbor v Ljubljani (O. V. P. 0.), z namenom izvesti v letošnjih počitnicah veliko podporniško akcijo v prid dunajskemu, graškemu in praškemu podpornemu društvu in jim na ta način zasigurati nadaljnji obstoj in redno poslovanje. Tovariši akademiki, abiturienti, do vas se obrača ta odbor danes, če vam jc resno na tem ležeče, da nadaljujete, oziroma omogočite sebi, naporen in drag študij! Proč z za akademika in izobraženca nečastnim, osebnim fanatizmom. Združite se, bodite solidarni, ker tudi jemali ste in bodete solidarno! Snujte po večjih krajih brezbarvne krajevne odbore, prirejajte po celem Slovenskem cvetlične dneve, veselice, igre, predavanja ali kaj drugega za vaš okraj primernega! Kjer pa to ni mogoče, pobirajte prispevke potom nabiralnih pol. Nobena vas ne sme biti brez nje! Pritegnite k delu tudi starejše tovariše srednješolce, ker tudi oni bodo v kratkem živeli akademiška leta! Na kratko vam podajamo informacije, oziroma sklepe, sprejete od O. V. P. O. v Ljubljani: I. Vsaka prireditev sc mora, da so firma naše akcije ne izrablja, naznaniti eksekutivnemu tajniku med. K. Luseliutzk.vju, Ljubljana, Elizabetna ccta štev. 6, H. Eksekutiva obvesti nato javnost potom časopisja o nameravani prireditvi. II. Nabiralno pole sc na željo pošiljajo vsakemu akademiku. Na pola h, ki jih razpošilja eksekutivni bla- gajnik tehnik A. Kadunc, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 3, jc označeno nabiralčevo ime. Zanjo je odgovoren nabiralec in jo mora vrniti, četudi prazno. III. Lc one nabiralne pole so avtentične, ki so signirane od dunajskega, graškega in praškega podpornega društva in podpisane od predsednika jn treh tajnikov O. V. P. O. v Ljubljani. IV. Nabrani denar se pošlje potom poštnih priložnic, ki sc prilože vsaki nabiralni poli, v »Jadransko banko« v Ljubljani. Enako nabiralne pole. Tovariši, sezite po nabiralnih po-lah; vsak prispevek, bodisi še tako majhen, nam jc dobrodošel! Prirejajte podeželne prireditve! Za Osrednji vsedijaški podporniški odbor v Ljubljani: iur. Anton Koder 1. r., predsednik. Tajniki: Tehnik Fr. Ar nič, 1. r. — Med. K. Lu-schutzky 1. r. — Mecl. St. Velkavrh 1. r. Po miru. Rusija opustila revizijski načrt. Pariz, 13. avgusta. »Figaro« piše: Sa-zonov je našemu poslaniku v Peter-burgu uradno naznanil, da jc ruska vlada sklenila, cla ne bo več zahtevala, naj se revidira v Bukareštu sklenjeni mir. Podoben sklep se jc napravil tudi glede na korak avstro-ogr-ske diplomacije, ki jc zahtevala povečanje Bulgarije na račun Srbije. Rusiji je šlo izključno za Kavalo, Avstriji pa za Kočano in Štip. Kabineta torej nista isto zahtevala in se je. napačno tolmačilo, češ, da skupno nastopata. Buka-reška pogodba se lahko smatra za definitivno. Zdi se, da rjicli zelo jasne opozicije Nemčije Avstro-Ogrska ne bo več vztrajala na svoji zahtevi. Protirevizijsko stališče Nemčije. Kolin, 12. avgusta. »Kolu. Zeitung« poroča najbrže z oficiozne strani iz Berolina. V Budimpešto so baje clošla poročila, da se v Berolinu reviziji več ne upirajo. To je napačno. Nemčija se v vprašanju revizije ne bori proti drugim velesilam, a ne udeležuje sc poizkusov, da bi se v Bukareštu sklenjena pogodba izp'-emenila in preprečuje tako evropski nastop proti s težavo doseženem miru. Nemčija se uideležuje le tistih razraotrivanj velesil, ki so sposobna, da se pogodbi zagotovi pritrditev Evrope. Nasprotstvo proti Bulgariji, ki bi ji privoščili izrabiti dosedanje sijajne zmage, nc igra tu nikake vloge. A kakor stoje zdaj stvari, se bulgarske želje brez nove ogrozitve miru ne morejo izpolniti. Dnevno povelje Ferdinandovo, ki ob koncu napoveduje novo vojsko, zahteva za Bulgarijo Bitolj, Ohrido, Debar, Prilep, Solun in druga ozemlja. Pokazana jc pot, kako naj bi sc bukareška pogodba izpreme-nila, da bi bila Bulgarija zadovoljna in kako bi se obnovitev vojske s Srbijo za vedno preprečila. Četudi ni nič znanega, v koliko nameravajo posamezne velesile predlagati izpremembe, se z ozirom na Ferdinandovo dnevno povelje že zdaj lahko trdi, cla bi tudi revizija Bulgarije ne zadovoljila. Zato najbolj odgovarja interesom Evrope, da se ta revizija opusti. Različne intimnosti glede avstrijsko - nemškega razmerja. Berolin, ,13. avgusta. V polemiki proti »Kreuz-zeitung«, ki je napadla avstro-ogrsko politiko, piše glasilo centra, »Germa-nia«: Konservativno glasilo sc nc peča z najvažnejšim vprašanjem, zakaj se avstro-ogrska vlada ni odločila za aktivno politiko na Balkanu. Nili »Kreuz-zeitung« nič znano, kako zelo so sc mnenja mecl Dunajem in Berolinom lani meseca novembra razločevala? Ne ve li, kaj jc ruski vojni minister v Parizu o gotovih izjavah pripovedoval, ki jih je baje o nadvojvodi Francu Ferdinandu v Berolinu čul? Dejstvo je, da tolmačijo v krogih tripelentente izmenjavo brzojavk med cesarjem Viljemom in kraljem Karolom in imenovanje kralja Konštantina za pruskega generalnega fcldmaršala za desoviranje Avstro-Ogrske ocl strani nemške diplomacije, kar gotovo ni bilo prijetno in nemško-avstrijske zveze ni utrdilo. — Berolin, 13. avgusta. Na tukajšnjem merodajnem mestu se izjavlja, cla so popolnoma neistinita poročila časopisja o mržnji mecl cesarjem Viljemom in nadvojvodo Ferdinandom, ki cla je nastala ob sestanku v Springcnu. Angleži proti reviziji. London, 13. avgusta. Časopisje splošno hvali včerajšnij Greyev govor in njegovo politiko. »Daily Chronicle« piše: Neizpre-menjena ostane naloga, da se ubrani koncert, če pa. bi se hotel izpremeniti bukareški mir, obstaja nevarnost, cla se koncert razide. Kavalsko vprašanje odpravljeno. 1' c t c r b u r g , 13. avgusta. Francoski poslanik Delcasse se je s Sazonovom dlje:, časa razgovarjal glede na vprašanje Kavalo. Kavalsko, vprašanje je zdaj odpravljeno. Deleass^V je tudi poročal, cla je turška vlada dobila od turške tobačne režije 39 milijonov frankov preclujema, ki ga je izplačala mednarodna družba, nc da* bi bila francoska vlada na to vplivala.-Sazonov je to obT vestilo vzel na znanje. Kaj pravi grof Berchtold. D u naj, 13. dvgusta. »N. W. Tagblatt« ofieiozno piše, da sc bo Avstro-Ogrska kljub vsemu, Zvesta svojemu načelu, da ima biti mir na Balkanu trajen, še dalje prizadevala preprečiti preveliko ponižanje Bulgarije. V političnih krogih se ta izjava tolmači kot napoved počasnega umikanje grofa Berchtolda v ravizij-skem vprašanju. Tudi posamezni glasovi ruskih listov, da Rusija na reviziji vztraja, nc izpremene dejstva, da jc že ofieiozno znano, da jc Rusija že davnej opustila misel na revizijo. Srbi za Nemčijo. Belgrad, 13. avgusta. Tukajšnje časopisje zelo hvali Nemčijo. Nekateri meščani se bavijo z mislijo poslati cesarju Viljemu zahvalno adreso. Srbija bo Nemčiji pokazala hvaležnost. Balkanska zveza. Bukarešt, 13. avgusta. Rumunski poljedelski minister Xenopol živahno pripravlja novo trgovinsko pogodbo: trgovinsko - ekonomsko konvencijo mecl Srbijo in Rumunijo, h kateri naj bi tudi Grška pristopila. .V neobvezni obliki se žc tudi pogajajo za podobno rumunsko - bulgarsko konvencijo. Prezgodaj in ne-oportuno bi bilo, če bi se že zdaj o obsegu in o pravni obliki te konvencije govorilo. Zadošča, če se konstatira, cla se pogajajo. Večje važnosti so seveda dogovori mecl Srbijo, Grško, Rumunijo in Črnogoro,- ki si svojo teritorialno integriteto garantirajo. Bulgariji je dano na prosto, da sc svoj čas tej zvezi pridruži. S tem dogovorom jc dan temelj za definitivno zvezo navedenih štirih držav. Izognili so se, da bi bili to klavzulo sprejeli v mirov, pogodbo, ker niso hoteli na Bulgarijo pritiskati. Z vso gotovostjo pa računajo, cla tudi Bulgarija tej zvezi pristopi, ko sc prepriča, da jc sedanja situacija, izvzem-ši nasproti Turčiji, definitivna. Razmere, v katerih živi Bulgarija s Turčijo, jo morajo iz sedanje osamljenosti privesti clo pristopa k zvezi. Med Srbijo in Grško obstaja natančna pogodba o mejah. Mecl Srbijo in Črnogoro ne more priti sploh clo konflikta, ker da Srbija Črnigori vse koncesije, ki jih potrebuje. To vprašanje obe srbski kraljestvi s posebnimi dogovori sami uredita. Iniciatorji propagande za balkansko ligo so v svoj program vzeli tucli Albanijo. Določitev meja. Sofija, 13. avgusta. Mešani komisiji za natančno tra-siranje bulgarsko - srbske in srbsko-bulgarske meje se še ta ted9n imenujeta. Demobilizacija v Bulgariji. S o - f i j a, 13. avgusta. Danes so odpustili iz armade 50.000 prostovoljcev, ki so bili svoj čas oproščeni vojaške službe, ker so plačali višji vojaški oprostilni davek, a so bili kljub temu pozvani nocl zastave; odpustili so tudi zadnjih pet letnikov deželne hrambe. Divizije, ki sc nahajajo še na bojišču, sc odpošljejo v svoje garnizijc, nakar jih demobilizirajo. Ko se demobilizacija izvede, ostanejo pod orožjem le še štirje najmlajši letniki 60.000 mož. Car je došel v Kustendil, kjer so ga vojaki in prebivalstvo navdušeno sprejeli. Car prečita sam demobilizacijsko povelje 3. armadi in pride v Sofijo na čelu svoje armade. Turčija odneha? Carigrad, 13. avgusta. Govor Grcya, ki je oseboval nekako grožnjo proti Turčiji, je tu zelo vplival. Govori sc, da sc Porta želi glede Odrina z Bulgarijo mirno pobotati. Diplomatični odnošaji med Turčijo in Srbijo ter Grčijo. F r a n k o b r o d, 13. avgusta. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Kmalu se zopet uvedejo diplomatične zveze Portc z Grško, Srbijo in Črnogoro. Cesar Franc Jožef kralju Karolu. Bukarešt, 13. avgusta, »Agence tc-legraphique Roumanie« objavlja sledeči brzojavki cesarja Franca Jožefa kralju Karolu: Prosim, sprejmi moje najsrčnejše čestitko radi pod tvojim vodstvom izvedenega mirovnega dela, ki je končalo prelivanje krvi na Balkanu in ki je tvoji deželi mir zagotovilo. Kakor dozdaj, se bomo tucli odslej živahno zanimali za vse, kar bo v dobro tebi in tvoji državi. — Kralj K a, rol je na to odgovoril: Tvoje prisrčne čestitke in udeležba ob sklenjenem miru v mojem glavnem mestu so me zelo razveselile in sc ti iz celega srca zahvaljujem, ker si mi iznova dokazal tvoje zvesto prijateljstvo, ki si mi ga osobito v težavnih trenotkih vedno izkazoval. Naj bi sklenjeni mjr ostal t u,d ,i- t raje n in naj bi se na balkan-skj/ pplotok, ki je bil zadnjci čijise tako izkušpn, vrnil mir v dobrobit naših držav. , Garancije za makedonske narodnosti. Pariz, 13. avgusta. Iz Bclgrada sc »T.empsu« poroča: AvstrqrOgrska je poyzi[očila, cla sc balkanske državo iznova pogajajo za garancije raznim narodom, ki bivajo v Makedoniji. Avstro-Ogrska je na tem zelo inte^esirana. Če bodo pogajanja uspešna, se bukareški mir ne izpremeni, pač pa zelatno razširi. Drug drugega dolže. L o n d o n, 13. avgusta. Večerni listi poročajo iz Carigrada: Porta jc zastopnikom velesil izročila noto, v kateri protestira proti grozovitostim, ki so jih izvršili Bulgari onkraj Marice nad mohamedanci. Nota pristavlja, da bi bila Turčija prisiljena Bulgariji vojsko napovedati, če te grozovitosti takoj ne prenehajo. Moratorij v Srbiji. Belgrad, 13. avgusta. Kakor listi poročajo, se moratorij nc odpravi 45., marveč šele 90. dan po danes ukazani demobilizaciji. Uradno se to še ni naznanilo. Primorske vesli. p Slovencev v mestnem svetu tržaškem je i po letošnjih volitvah 12, ker tokrat v mestu samem vsled socialistov-skega internacionalizma — kateri je volil pri ožjih volitvah kamoriste — še ni prodrl nobeden slovenski kandidat. V torek so bili občinski svetniki zapriseženi in ker so se Slovenci namestniku zaprisegli v slovenskem jeziku, je nastala med italijanskimi svetniki in med občinstvom na galeriji silna burja. Vpili so kakor Indijanci in ogorčeno protestirali. Kaj bo šele hrupa, predno se kamora privadi — slovenskim govorom! p »Kmečka zveza« za koperski okraj priredi dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne pod Št. Petrom, občina Piran, z sodelovanjem istrskih državnih in deželnih poslancev javni shod. p Vseučiliški profesor Wertheim, o katerem smo bili svoj čas poročali, da se jc pri padcu iz avtomobila blizu Moto-vyna precej pobil, je že tako okreval, da je zapustil posteljo. Sedaj se mudi zopet na Brijonskem otoku. p Tolmin. 17, t. m, priredi društvo Rdečega križa (predsednica gospa baronica Baum) v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja in v prid Rdečega križa večerno veselico na Novem trgu z naslednim sporedom: Ob 8. uri zvečer serenada z godbo, izvedena ocl tukajšnjega vojaštva po celem trgu. Po serenadi vojaške vaje, katere se zaključijo z velikim umetnim ognjem. Ob 10. uri zvečer začetek plesa, pri katerem svira godba c. in kr. pešpolka nadvojvoda Franc Ferdinand št. 19, Med odmorom srečkanje na dobitke. — Dne 18. t. m. bode vojaška sveta maša na prostem, pri kateri bode kakih 1600 vojakov, ker pridejo sem detaširani bataljoni tukajšnjega pešpolka iz Kobarida in Sežane. Ob 10. uri slovesna sveta maša v župni cerkvi. p C, kr, mornarica. Vojna ladja »Ar-pad« bo te dni odplula iz puljske vojne luke v Šebenik, kjer ostane poleg vojne ladje »Monarch« kot stacijska vojna ladja in obenem kot šolska ladja mornaričnega naraščaja (za takozvane Schiffsjunge). Križarica »St. Georg« je odplula v luko Sv, Ivan di Medua, kjer bo ostala kot za-ščitnica naših interesov. Vojna ladja »Kai-serin und Konigin Elisabeth« bo odplula 16. t. m. proti Kitajski, kjer ostane dve leti kot naša štacijska ladja. Vojna ladja »Kai-ser Franz Josef I,«, katera se nahaja žc čez dve leti v kitajskih vodah, bo priplula novembra nazaj v vojno luko. Vojne ladje poletne eskadre, katere se nahajajo sedaj pred Sv. Ivanom di Medua, bodo priplule v kratkem v dalmatinske vode k morna-ričnim vajam in ostanejo cloli le še »St. Georg«, kakor že zgoraj omenjeno, in nekaj torpedovk. p V Skader je odšel kontreadmiral vitez Berry, kjer bo fungiral kot član admiralskega sveta namesto kontreadmirala Njegovana, ki sc mora kot poveljnik eskadre vrniti in voditi njene vaje. p Železnica Ika—Učka gora. Ravnatelju hrvatske deželne banke v Zagrebu, Dušanu Plavšiču in inženirju Dušanu Bi-raču je došlo obvestilo, da sc jima podaljšuje za eno leto dovoljenje tehniških pred-del za železnico nižje vrste iz Ike na vrh Učke gore. p Tatinska služkinja. Marta Gahvas iz Varšave je služila v Gorici pri rodovini Vegedis. Bila je marljiva, a- je zelo razočarala svojo gospodo, ko se jc ta mudila v Gradežu. Vmivši sc so nanireč videli, da jc Galwasova pokradla vsd dragocenosti in gotovino, ki jo je našla doma. Tatico so dali zapreti. p Slabi tovariši. Na Reki sla se bila pred dnevi sporckla dva slikarska oomoč- nika pri mojstru Tomašiču, Beseda je dala besedo in ko že ni več zaleglo, je položil 19 let stari Kišala svojemu tovarišu Du-bravčiču, ki jc istih let, svojo pest tako nemilo pod oko, da mu je to zelo okrva-velo. Na to je sledila tožba in Kišala je moral sedeti par dni. V ponedeljek pa je prišei iz zapora in sedaj jc prišlo do novega prepira. Začel je Dubravčič, ki sc jc takp razjaril, da je zabodel Kišalo do smrti..Zanimivo jc, da je ubijalec šele pred tremi meseci prišel iz Budimpešte, kjer je bil odsedel tri leta ječe radi poboja. p Nov odvetnik. V Krminu sc je naselil kot nov odvetnik dr. Virgil Vinci, ki je žc vpisan v listinah zbornicc odvetnikov v Gorici. Dnevne novice. + Cerkveni knezi na katoliškem shodu. Nadalje so javali svojo udeležbo biskup dr. Anton Mahnič s Krka, biskup dr. Ivan Šarič iz Sarajeva, biskup Gjivoje iz Splita. Doslej je priglašenih 12 cerkvenih knezov. + Spored hrvaško-slovenskega katoliškega shoda. Sobota, 23. a v g u s t a. Ob "/.,8. dopoldne: Sv. maša v stolnici. Ob 1/.,9. dop.: Zborovanje slov, kat. nar. dija-štva v veliki dvorani Uniona. Ob 3. pop,: Zborovanje slov. kat. nar, dijaštva v veliki dvorani Uniona. Ob 8, zvečer: Komerz mladine na čast došlim gostom v veliki dvorani Uniona, — Nedelja, 24. a v -g us t a. Od 7. do '/„8. zjutraj: Zbiranje udeležnikov v domobranski vojašnici, na Kuhnovi cesti, Poljanski cesti, Streliški ulici in bližnjih ulicah. Ob 8. zjutraj: Odhod k sv. maši. Ob 9. dop.: Sv, maša in posvetitev Brezmadežni na Kongresnem trgu. Ob 11. dop.: Veliko manifestacijsko ljudsko zborovanje na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 3. pop.: Služba božja v ljubljanskih cerkvah. Od 4. do 6. zvečer: Javna telovadba na dvorišču domobranske vojašnice. Ob 7. zvečer: Shod rokodelskih društev v Komenskega ulici 12, Ob 8. zvečer: Družabni večer v vseh prostorih Uniona. — Ponedeljek, 25. avgust a. Ob 7. zjutraj: Cerkveni govor nadškofa in metropolita dr, Fr. Sedeja in sv. maša v stolnici. Od 1 /.,9. do 1. pop. in od 2. do 4. pop. zborovanje odsekov: a) Slovenski: Odsek za versko življenje v veliki dvorani Ljudskega Doma. Odsek za kršč. izobrazbo in občni zbor S, K. S. Z. v veliki dvorani Uniona. b) Hrvatski: Odsek za religiozno organizacijo, Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Socialno - gospodarski odsek, Katoliška tiskarna, III. nadstr. Ob 9. dop.: Zborovanje slov, in hrv. učiteljskih abiturijentov v dvorani »Ljubljane«, Frančiškanska ulica 2. Ob 2. popoldne: Občni zbor Slovenske Dijaške Zveze v telovadnici Ljud. doma- Ob 3. pop.: Zborovanje moških kongrcgacij v Alojzišču, I, nadstropje. Ob 5. pop.: I. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona, Ob 8. zvečer: Koncert v veliki dvorani Uniona. — Torek, 26. avgusta. Ob 7. zjutraj: Cerkveni govor tržaškega škofa dr. A. Kat-lina v stolnici. Ob 1/„9. zjutraj: Zborovanje organ, odsekov Slov. Dij. Zveze v telovadnici Ljudskega Doma. Od 1/.,9. zjutraj do 1, pop. in od 2. do 4. pop. zborovanje odsekov: a) Slovenski: Karitativni odsek, Rokodelski Dom, Komenskega ulica 12. So-cialno-ustavni odsek v veliki dvorani Ljudskega Doma. b) Hrvatski: Odsek za kršč. prosveto, Katoliška tiskarna, II. nadstr. Soc.-gospodarski odsek, Katol. tiskarna, III, nadstr. Ob 9. dop.: Občni zbor »Slomškove zveze« v veliki dvorani Uniona. Od 10, dop. do 1. pop. in od 3. do 1125. pop.: Kongres slovanskih katol. pedagogov v veliki dvorani Uniona. Ob 3. pop.: Občni zbor »Leonove družbe« v veliki dvorani Mestnega Doma. Ob 5. pop.: II. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob 1 /.,8. zvečer: Skioptično predavanje p. Punti-gama o Bosni v veliki dvorani Ljudskega Doma. Ob 8. zvečer: Prijateljski sestanek udeležencev pedagoškega kongresa na vrtu Liniona. — Sreda, 27. a v g u s t a. Ob 7. zjutraj: Slovesni rekviem za umrle udeležence prejšnjih katoliških shodov v stolnici. Ob 9. dop, III. slavnostno zborovanje v veliki dvorani Uniona. Ob 2. pop.: Izlet v Postojno. — Četrtek, 28. avgusta. Izleti na Gorenjsko. Vsako priglaševanje z dežele za nedeljsko manifestacijo katoliškega shoda je ustavljeno. Pripravljalni odbor nc more več sprejemati nobenih prijav z dežele. i Politični shodi. V Šmartncm pri Kranju jc bil v nedeljo, 10. t. m., o priliki blagoslovljenja nove shrambe za stroje kmetijskega društva shod »Kmečke zveze«. Pred shodom jc g. župnik Šarcc blagoslovil shrambo in v svojem nagovoru označil doseženo kot plod vzajemnega dela, ki mu naj da Bog svoj blagoslov. Na shodu sta govorila o političnem položaju in delu S. L. S. poslanca Demšar in Jarc, načelnik »Kmečke zveze«, Brodar, pa o njenem delovanju. Mnogoštevilno zbrani možje so izrekli soglasno zaupanje stranki in njenim voditeljem, — V Š k o f j i Loki jc bil sinoči izvrstno uspel gospodarsko- političen shod v gostilni »Novi svet«. Vodil ga je svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Hafner. Drž, poslanec Jarc je govoril o zunanjem in notranjem političnem položaju posebno z ozirom na gospodarske razmere in o delu S. L. S. za povzdigo produktivnih stanov v deželi; predsednik obrtno-pospeševalnega zavoda,, g. Kregar, pa o praktičnem delu za obrtni stan. Po kratki debati o važnosti nagodbe z Ogrsko za mlinarsko obrt in o vojaških dobavah je izrekel shod soglasno zaupanje S. L. S. in njenim voditeljem. Udeležilo se je shoda zlasti veliko število obrtnikov in trgovcev z županom Guzeljem na čelu. -r Pevci in pevke, ki se udeleže posvetitve Brezmadežni na Kongresnem trgu v Ljubljani v nedeljo, 24. avgusta, naj se nauče iz Cecilije II., stran 54.: »Ti o Marija«. 4- Shodi S. L. S. v poljanski dolini. Na Trati (hiš. št. 10) bo shod v petek, dne 15. avgusta, ob treh popoldne; v Lu-činah v nedeljo, 17. avgusta, ob pol 8. zjutraj in na S o v o d n j u ob 3. popoldne. -f Katol. politično društvo za škofjeloški okraj ima dne 16. avgusta, to je na sv. Roka dan, ob 11. uri dopoldne v »Društvenem domu« vškofji Loki občni zbor. Na shodu poročata drž. poslanca Evg. Jarc in Fr. Demšar. — Ker je isti dan okrožno zborovanje gorenjskega živinorejskega okrožja, je pričakovati obilne udeležbe, h kateri vljudno vabi odbor. št Kap je zadela štajerskega deželnega poslanca in odbornika profesorja Robiča v Varaždinskih Toplicah. Vendar je upanje, da okreva. -,— Občinski odbor občine Črni vrh nad Polhovim Gradcem je preč. gosp. Fr. P o v š e t a, kanonika v Novem mestu, ob priliki njegove šestdesetletnice mašništva imenoval častnim občanom v znak hvaležnosti, ki jo dolguje črnovrška župnija svojemu nekdanjemu gorečemu in blagemu duhovnemu očetu, ki je v nji pastiroval 14 let (1861—1875). — Slov. kat. izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani vabi k veliki vrtni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 17. avgusta 1913 pri županu g. Fr. Korbarju v Spodnji Hrušici. Točno ob 4. uri popoldne se blagoslovi temeljni kamen pri novem društvenem domu poleg veseličnega prostora; po blagoslovu bo kratek nagovor. Od tam se podamo na vrt g. župana, kjer se razvije velika vrtna veselica po sledečem sporedu: Petje mešanega zbora, tam-buranje, srečolov, papirnata bitka, šaljiva pošta, komičen prizor, skupine domačega naraščaja. — Vstopnina za osebo 30 vin. Le v slučaju dežja se preloži veselica na nedoločen čas. — Dijaška prireditev v Domžalah. Kamniški pododbor gor. podružnice S. D. Z. vabi k predstavi, ki jo priredi na Veliki Šmaren, 15. avgusta 1913 v »Društvenem domu« v Domžalah. Začetek ob pol 4. uri popoldne. — Spored: K. Svoboda: Pepek, koračnica, društveni orkester; O. Dev: Zarja, mešani zbor; barcarola iz opere »Hoffmanove pripovedke«, kvartet na lok s spremljevanjem glasovira; H. Volarič: Divja rožica, dvospev s spremljevanjem glasovira; V. Spohr: Kadar rožice cveto ,.., valček, društveni orkester; pozdrav, D. Flerin; kuplet: »Na urlaub!«; Ig. Borštnik: »Stari Ilija«, izvirna narodna igra s petjem v treh dejanjih, režijo vodi iur. Drago Flerin. — Vstopnina k predstavi: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1 K, stojišča zadaj 60 v., ob strani 40 vin. — Po igri komerz na vrtu g. Ant. Miillerja ml. ob vsakem vreemnu; vstopnina 30 vin. Prireditev je zgolj dijaška, zato se poživlja vse dijaštvo ter njemu naklonjeno občinstvo, da se udeleži v velikem številu. — Slovensko Planinsko Društvo opozarja na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi radovljiška podružnica S. P. D. v nedeljo, 17. avgusta t. 1. v Bohinjski Bistrici v parku kopališča »Danica- s koncertom in prosto zabavo. Začetek ob 3. uri popoldne. Turisti in izletnik isi lahko pri tej priliki dopoldne ogledajo krasno Bohinjsko jezero in ovi planinski dom >Zlatorog'; v Ukanci. — Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem je danes ob 10. uri dopoldne zaklučil v prostorih »Slovenske trgovske šole« na Kongresnem trgu št. 2 poletni strokovni tečaj za krojače in krojačice, katerega se je udeležilo večje število učencev in učenk. Pri zaključku so prisostvovali g. Ivan Kregar kot predsednik zavoda, deželno vlado je zastopal deželno-vladni komisar g. dr. Schaffer, mestno občino ljubljansko kot obrtno oblast magi-stratni svetnik g. Ivan Lauter, nadalje je bil navzoč novoimenovani obrtni inštruktor g. Henrik Steska, kakor tudi razni mojstri in mojsterce. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. Kregarja so se razdelila obiskovalcem tečaja spričevala, potem pa so si povabljeni ogledali razstavo izvršenih del, o katerih so se zelo laskavo izrekli. — V Cerknici je umrl dne 11. avgusta bivši cerkvenik Matevž Turšič, star 79 let. V svoji mladosti se je udeležil vojske na I.aškem leta 1859. Ccrkveniško službo je opravljal v Cerknici nad 40 let in ie bil odlikovan s častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Naj počiva v miru! — Zadušil se je. Iz Zagorja nam poročajo: 8. t. m. popoldne jc deli rudar Ivan Rot|jw, rojen leta 1879. v ČeTnlfeniku pri Kanjftiku, v rovu Kiso vec, Plast" peska se jc odtrgala in zasula delavca do vratu. Rozina se je zadušil. a ;j ;U- Nesrečna smrt. V ponldjljek, dne 11, Jj m., popoldne jc šel MfcteVž Sojan, posestnik iz Doba, na bistriški prod po pes^k. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močnq narasla, in našel v njenih valovih smrt. Trupla šc niso našli. —t Velike Lašče so postale trg in ta veseli dogodek proslave z veliko ljudsko veselico prihodnjo nedeljo, dne 17. avgusta popoldne. Sestavil se jc številen vese-liški odbor vseh strank in slojev in zlasti ženstvo je marljivo na delu, in tako sc je nadejati prijetne zabave in lepega materi-jalnega uspeha. Ves trg se izpremeni ta dan v sejmišče; koder barantajo ob navadnih semanjih dnevih za obleko, obuvala, usnje, železnino, kose in osle, črešnje in lectarijo, točilo se bo v nedeljo pivo in vino, kuhal guljaž in klobasice, poslovala bo kavarna, abstinenčni šotor, cvetlični in tobačni paviljon, igrala bo godba in tombola itd. Gostilne ostanejo vse med veselico zaprte. Zabave bo dovolj, cene zmerne, in tako se nadejamo obilne udeležbe zlasti bližnjih sosedov. Ker se posebna vabila ne bodo izdajala, vabimo tem potom vsakogar najvljudneje na to prireditev, — Zagorje ob Savi, Včeraj okrog pete ure popoldne je peljal posestnik Jurij Drolc iz Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. Na Lokah pri Habatovi hiši, kjer je malo klanca, je šel Drolc zadaj voz zavirat. V tem trenutku pa je prišlo pod konje 18 mesecev staro dekletce rudarja Stuška iz Lok, ki je bilo brez vsakega varuha na cesti, ter je ostalo mrtvo na licu mesta. Konj ji je stopil na glavo in jo zmečkal, kolo pa ji je šlo čez prsi. Vozniku Drolcu se ne pripisuje v tem oziru nikaka krivda. Zadnje vesli. ODPUST AVSTRIJSKIH REZERVISTOV. Dunaj, 14. avgusta. Na južni meji se odpustijo predvsem letniki 1906 do 1909 in v kolikor mogoče letniki 1910 do 1911 nadomestne rezerve, medtem ko ostane letnik 1912 nadomestne rezerve, približno 14,000 mož, še nadalje pod orožjem. VOJAŠKE ZAHTEVE. Praga, 14. avgusta. Mladočeški listi se izjavljajo proti novim vojaškim zahtevam. KONFERENCE. Dunaj, 14. avgusta. Grof Berchtold je včeraj konferiral z grofom Stiirgkhom. KOLERA. Sarajevo, 14. avgusta. Ne v Zgornji Tuzli ne v Bukinju se ni pojavil do-zdaj več noben nov slučaj kolere. Vseh šest za kolero obolelih oseh jc umrlo. Obe vasi sta strogo izolirani. STAPINSKI. Dunaj, 14. avgusta. Poslanec Stapin-ski je vložil tožbo proti grofu Lasockemu. TISZA SE BO ZOPET TEPEL. Budimpešta, 14. avgusta. Grof Palla-vicini namerava pozvati ministrskega predsednika Tiszo na dvoboj, ker je slednji grofu očital laž, ker je Pallavicini trdil, da je Tisza v procesu Desy priče nagovarjal h krivemu pričevanju. POVRATEK BULGARSKIH ČET. Soiija, 14. avgusta. Včeraj so sc začele vračati čete v domovino. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo in s cvetjem obsipalo. Pred kraljevo palačo so čete prirejale kralju živahne ovacije. MIROVNI DELEGATI. Bukarešt, 14. avgusta. Bulgarski delegat Tončev je pred svojim odhodom izjavil, da bo Bulgarija kljub gotovim agitacijam svojo zunanjo politiko uravnavala v zmislu prijateljstva med Bulgarijo in Rumunijo. Tudi Venizelos in Pašič sta poudarjala potrebo ozkega stika med njunima deželama in Rumunijo. POKOP BEBLA. Curih, 14. avgusta. Truplo Beblovo se jutri popoldne ob 3. uri prenese v krematorij, koder se vrše pogrebne ce-l cmonijo. MANUEL. London, 14. avgusta. Ekskralj- Manuel se poda v nedeljo v Sigmaringen, kjer se poroči s princeso sigmarinško. SAMOUMOR. | Curih, 14. avgusta. Tukajšnji' naturni zdravnik« Rothart je vsled bede zastrupil svojo ženo, svoja dva otroka in končno še sebe z oDijem. KONČAN ŠTRAJK. Berolin, 14. avgusta. Štrajk ladjcdel-skili delavcev v Hamburgu, Kielu in Sle Kinu je l^opčan. ODLIKOVANJE. Valona, 14. avgusta. Italijanski kralj jc tukajšnjemu avstro-ogrskemu konzolu Vaelavu Lehaneku, ki je za-časa laško-turške vojske zastopal Italijo ,podelil vitežki križ laške krone. LISTNICA UREDNIŠTVA. Mengeš. Stara, svilena, črna krila so pravilna. Razne stvori. Povodnji na Ogrskem. Ker sc jc utrgal oblak, je v Oderkellenu šest ulic in železniški nasip poplavljenih. Reka Kokel jc za pet metrov narasla in poplavila 12 krajev. V Marefalvi se jc radi povodnji podrlo 60 hiš in del ceste, v Henyedu 20 hiš in v Kariczfalvi tri četrtine hiš; utonila sta tudi dva otroka. V Zetelaki je poplavljenih 70 hiš. V Loveteju se je podrla orožniška vojašnica, v Sukoju se pa boje, da se cerkev in več hiš podere. Strašna eksplozija v rimski utrdbi. V rimski utrdbi Bateria di Tevere sta dve mali šrapnelski skladišči eksplodirali. Ubiti so trije vojaki. General umrl. 12. t. m. jc umrl na Dunaju general kavalerijc Viljem baron Bcthiner, ki je bil rojen leta 1839., se udeležil vojska 1. 1859. in 1866. ter bil 1. 1905. vpokojen. LjuDljonsKe novice. lj Sestanek dam, ki bodo sodelovale ob prireditvah katoliškega shoda, se je vršil včeraj zvečer v veliki dvorani »Uniona«. V velikem številu do-šle dame jc pozdravila predsednica damskega odbora gospa Ida dr. Dcr-mastijeva, nakar so se uredili posamezni damski odseki. Dame, ki bi blagohotno dale na razpolago svoje delo in se včeraj niso mogle udeležiti sestanka, nujno prosimo, naj svoje naslove takoj javijo načelnici g. Idi dr. Dermastijevi, Pražakova ulica 10. lj Seja odseka za zunanje priprave katoliškega shoda se vrši v soboto ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. lj Dijaški pripravljalni odbor za katoliški shod ima jutri v petek, dne 15. avgusta t. 1., točno ob 11. uri pred-pofdne v Ljudskem domu I. sejo. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. lj Vse gg. dijake in somišljenike ter somišljenice, ki bi še hoteli pomagati pisarni katoliškega shoda pri ureditvi vstopnic in stanovanj, n u j n o prosimo, da se oglase jutri ob 11. uri dopoldne v osrednji pisarni v »Ljudskem Domu«. lj Pevska skušnja za katoliški shod danes ob 8. uri zvečer v dvorani »Ljudskega Doma«. lj Deklice in dečki, ki nameravajo nastopiti pri sprevodu katoliškega shoda v narodnih nošah, naj se zbero prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m.., ob 2. uri popoldne na vrtu v Alojzevišču. Prosimo tudi gdčne učiteljice iz Ljubljane in okolice, ki imajo narodne noše, da sc zbero v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 2. uri popoldne na vrtu Aloj-zcvišča. lj Od dne do dne je večje zanimanje za narodne noše. Tudi sc je glas raznesel v Poljansko dolino pri Škofji Loki, da se bode ljudstvo iz cele Kranjske udeležilo v narodnih nošah katoliškega shoda. Radi tega je tudi med ondotnim ljudstvom nastala tekma in so si poiskali spravljene in šc dobro ohranjene obleke za narodne noše. Mlad Gorenjec in mlada Gorenjka sta sc tudi napotila k shodu, da pokažeta ljudstvu, kako krasno obleko so nosili njihovi pradedi. Ona si je zbrala lepo svileno obleko s krasno pcrkalasto starinsko pečo, ročnega dela, katero jc nosila še njena babica, dalje bpde imela srebrn starinski sklepanec s pravim staro-slovanskimi traki. Tudi on se jc oblekel v obleko svojega deda, ker noče zaosiati in se hoče pokazati v pravi stari gorenjski narodni noši. Ta skupina ss bode videla v krasni zeleni naravi lepe poljanske doline ter bode razpostavljena v izložbi H. M. Rergorschc-ka nasl. Ang. Jagodič v Ljubljani. lj Tvrdka Regorschek ima v zalogi fino pravilno nabrano belo blago za preobleči stare avbe. lj V proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. priredijo c. kr. državni uslužbenci vseh kategorij v nedeljo, dne 17. avgusta ob pol 12. uri v župili cerkvi sv. Jakoba slavnostno instrumentalno sv. mašo. Zbirališče se vrši pred cesar-jevim spomenikom poleg justične palače točno ob 11. uri, nakar odkorakamo kornorativno z godbo na čelu k cerkveni slavnosti. Cenjeni gg. tovari-ši vseh kategorij sc poživljajo, da so slavnosti polnoštevilno udeleže. Popol-dne ob 4. uri sc vrši prijateljski sestanek v restavraciji pri Novem svetu. lj Odsek za socialno konferenco Osrednjega vsedijaškega podporniškega odbora v Ljubljani ima v soboto, 16. t. m., točno ob pol 11. uri predpoldne v mali dvorani Mestnega doma« svojo prvo sejo. Gostje, ki se zanimajo za važno socialno vprašanje slovenskega dijaštva, dobro, došli! lj Podčastniki v stalni službi ljub« ljanske gnrnizije prirede v soboto, dne 16. avgusta garnizijsik večer v hotelu »Bcllevuc« v Šiški. Začetek ob pol 8. uri. Sodeluje celotna kapela c. kr. peš-polka št. 27. Koncert se vrši pri lepem vremenu na vrtu. čc ne pa v hotelskih prostorih. lj Avtomobil jc psvosil včeraj delavca Josipa Kropar iz Bilj. Kropar ne ve, kdo ga je povozil in tudi ne, v kateri ulici da je bil povožen, ker ni v Ljubljani znan, Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Zadruga kovinskih cbrtov v Ljub« Ijani naznanja svojim članom, da se bo vršila preizkušnja vajencev dne 21. avgusta 1913 dopoldne ob 9. uri v zadružni pisarni pri A. Carju. Vajenci, ki se udele. žijo preizkušnje, naj se priglasijo v nedeljo, dne 17. avgusta, ob 10. uri dopoldne v omenjeni pisarni. Preizkušnje se lahko udeleže tudi oni, ki jim manjkajo trije trte-seci učne dobe. lj Dobrodelne gledališke prireditve v parkhotelu »Tivoli« sc vrše pri vša-kem vremenu. Če bo deževalo, se bodo varietetne predstave vršile v veliki dvorani. Začetek ob 5. uri popoldne, Pri dramski vprizoritvi »Knez Sembe-rijski« bode nastopilo preko sto oseb, med njimi tudi jezdeci na konjih. Posebna vabila se niso razposlala. Med varietetnimi vprizoritvami bo godbo oskrboval orkester na godala in pihala. — Danes zvečer ob sedmih generalna vaja v parkhotelu. lj Deklamacijski večer g. Milana Skrbinška in Josipa Šesta dne 16. t. m, v mali dvorani »Narodnega Doma« se prične točno ob pol 9. uri zvečer. Blagajna se odpre ob osmih. Program: 1, Oton Zupančič: Pesem mladine. Milan Skrbinšek. 2. Alfred baron Berger: Povest o malem Janezku in njegovem velikem življenjskem načrtu. Milan. Skrbinšek. 3. Anton Aškerc: Ahasverjeva himna noči. Josip Šest. 4. Hejnrich Heine: Romanje v Kevlaar. Josip Šest, 5. Oton Zupančič: Raznim poctoitiu Milan Skrbinšek. 6. Oton Zupančič: Tiho brez besed. Milan Skrbinšek. 7. Oton Zupančič: Manom A. Murna. Milan Skrbinšek. 8. Ivan Cankar: Mimi. Josip Šest. 9. Caldcron: Sen — življenje. III, 10. Josip šest. 10. Shakespeare: Rihard. III.—I. 4. Milan Skrbinšek. 11. Josip Stritar: Orcst. Josip Šest. Deset minut premora. — 1. Ivsaver Meško: Ob pomladnih večerih. Josip šest. 2. A. S. Puškin: Utopljenec. Josip Šest. 3. Anton Aškerc: Dvorni norec. Milan Skrbinšek. 4. Oton Zupančič: V galeriji. Milan Skrbinšek. 5. Anton Aškerc: Iškarijot. Milan Skrbinšek. 6. Oton Zupančič: Prebujenje. Josip Šest. 7. Ivan Cankar: Sumalit. Josip šest. 8. Ivan Cankar: Jaz sem te čakal... Jos. Šest. 1). Ivan Cankar: Milan in Milena. I. oddelek. Milan Skrbinšek. 10. Tožba japonskega poeta Okuri radi prezgodnje smrti njegovega sina Furubi. Milan Skrbinšek. — Opozarjamo na to, da se kot tretja točka drugega dela predvaja A. Aškerc: »D v o rs ki nore c« in ne E. Eckstcina: »Bajka o sreči«. — Predprodajo vstopnic jc prevzela iz prijaznosti gdčna Jerica Dolenčeva, trafikantinja v Prešernovi ulici. Dobe se sedeži po 3 K, 2 K in 1 K. Zadnji stanejo za dijake 60 vin., a ti sedeži se dobe šele na večer prireditve. Ij Umrli so v Ljubljani. Hildcgai> da Orožen, vdova Brachtl, roj. Zeschko, profesorjeva vdova in hišna posestni-ca, 43 let. — Marija BrešČak, delavčeva hči, 20 let. — Ivan Palovec, dninar, 66 let. -- Tomaž Hribar, hlapec, 45 let. — Ivan Cuzak, delavec, 43 let. — Oton Grebene, davčni nadupravitelj v pok., 60 let. — Matilda Krasna, branjevka, 40 let. lj Darovi. Za revno rodbino na Cesti v Mestni log je daroval gosp. dekan Ivan Murovec v Črničah pri Gorici 10 kron. — X. v znamkah 2 K. lj Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovališče v Ljubljani jc poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1913/1914. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 14. avgusta do 19. septembra t. 1., med temi v Ljubljani dne 25. avgusta. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci ia splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na VDotfled. lj Imenovanja v finančnem ministrstvu. Finančna svetnika v finančnem ministrstvu dr. Kari Šavnik in dr. Aleksander Vidic sta imenovana za finančna nadsvet-nika. lj Desno roko je odtrgal stroj posest-nikovemu sinu Jožefu Skubicu s Police pri Višnji Gori. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. lj Svarilo I C. kr. trgovsko ministrstvo jnaznanja, da se je več industrijskih delavcev in poslov, ki so se iz Avstro-Ogrske naselili v Rumuniji, tam pri naših konzulatih pritožilo z ozi-rom na razne nepravilnosti, ki . so jih zakrivili njihovi delodajalci, da pa pritožbe niso imele zaželjenega uspeha, ker ti niso imeli nikake pismene pogodbe. Trgovsko ministrstvo zategadelj opozarja vse one, ki gredo za delom v Rumunijo, da se oskrbe s potnimi listinami, z gospodarji pa naj še, dokler so v domovini, napravijo pismene pogodbe. Da pa ne pridejo v nepriporočljive kraje, naj se preje pismeno informirajo pri avstrijskih konzulatih v Rumuniji, ki jim bodo raclcvoljc šli na roko. CERKVENI VESTNIK. Shod na Gori pri Mokronogu bo dne 23. in 24. avgusta. Steckenpferd- 961 lilijino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakldan priznalnice. _Dobi se povsod a 80 vinarjev. Zahvala. Povodom prebridke izgube naše priljubljene s.oproge oziroma matere, gospe Katarine Fatur izrekamo za vse dokaze srčnega so-žalja kakor tudi za mnogobrojno udeležbo k večnemu počitku vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in darovalcem krasnih venccv naj-iskrenejšo zahvalo. Zlasti iskreno zahvalo gg. pevcem za ginljive ža-lostinke, gg. obč. odbornikom, slav. gasilnemu društvu, gg. orožnikom za častno spremstvo. Zagorje, 12. avgusta 1913. 2424 Žalujoči ostali. 2427 mm ne ordinira do 3. septembra. Strojnik 2428 trezen in zanesljiv, izurjen ključar, vajen elektrike ter akumulatorjev, išče službo. — Pismeni dogovori :• LJubljana, Opekarska cesta štev. 32. sr m Dr. §t>an ^enl^o ne ordinira do 5. septembra. 3E£=ie Posestvo na Studencu št. 18 pri Dov. Mar. v Polju, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij in zemljišča se iz proste roko proda. Cena okoli 12.000 kron. Po-nudbe na Ivan Krušlč, gostilna, Novi Vodmat. Zaloga vina! Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krčmarjom, društvom kakor tudi posameznim družinam. Vzorci na razpolago. 2301 Cantine Corazza, Levade, Istra. Učenec iU zdrav in krepak} poštenih staršev, ki ima veselje dx> trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme pri A. Kašman, trgovcu z železnino 2408 v Škof ji Loki na glavnem trgu. Naznanilo preselit ue Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem svojo elektrotehnično obrt preselil Iz GradISČa ? na Rimsko cesto 19 in prosim, da se mi dosedaj izkazano naklonjenost še nadalje ohrani. — Priporočam se v obila naročila ter beležim spoštovajem 2410 Franc Sa& elektrotehnik, Rimska c. 19. Novoopremljeni umetni mlin z žago na vodno silo, opremljen z najnovejšimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanu v lepem kraju in na izvrstnem prostoru, se pod ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda. Naslov pove uprava pod št. 2418. Spreime~še m Druilnska za teto ravnokar izšla z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskov, društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. vajena domačega dela in otrok. Biti mora poštena in zanesljiva. Plača po dogovoru. MINKA POŽENEL Jesenice-Fužine, Gorenjsko. je vsled opustitve obrti: dobro ohranjen parni stroj 12—15 HP, transmisije in pred-kolesje, jermenska kolut, žaga cirkularka, jermenje itd. vse po zelo nizki ceni. Vprašanja naj se naslavljajo na tvrdko Ant. Krisper, Ljabljana. 2383 Potrti najglobokejše žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, srce pretresujočo vest, da je naša predobra in iskreno ljubljena sestra, nečakinja, mačeha in svakinja, gospa HHda Orožen, roj. Zeschko c. kr. profesorja vdova in posestnica danes dopoldne ob 11. uri, po kratki in mučni bolezni, previ-dena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjke bo v petek, dne 15. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip št. 37 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi Sv. Petra. Preblago pokojnico priporočamo v prijazen spomin in molitev. Ljubljana, dne 13. avgusta 1913. Egon Zeschko brat. MicI Zeschko sestra. Franci in Janko Orožen pastorka. I. slovenski pogrebni zavod Josip Turk. C2426) JAVNA DRAŽBA. P VIII 352/10/56. V skrbstveni zadevi Polone Tomšič iz Tomačevega št. 53 se dovoli in odredi prostovoljna javna dražba sledečih zemljišč: vlož. štev. 537 ad Stožice, parcela 1379/4, hiša štev, 53 v Tomačevem, parcela 1379/2 vrt in 1393/3 njiva; vlož. štev. 582 ad Stožice parcela 1396/2 njiva. Posestvo je pripravno za vrtnarijo, gostilniško in kamnoseško obrt. Vrtnarija se jc izvrševala do predzadnjega časa. Dražbeni pogoji sc lahko berejo pri podpisani sodniji, soba štev. 33. Kot izklicna cena se določa za celo posestvo znesek po 25.000 K. — Pri-tikline ni. — Pod izklicno ceno sc ne bode prodajalo in ostanejo vknjiženim upnikom njihove pravice neprikrajšane. Prodaja se vrši dne 25. avgusta 1913 ob 9. uri dopoldne, počonši na licu mesta v Tomačevem štev. 53. Prodajalka si pridrži pravico, da tekom 8 dni ponudbo zavrne. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. VIII, dne 10. avgusta 1913. Najceneiša zaloga za narodne noše kakor: uhanov, brož, verižic, pasov itd. Lud. Černe, zlatar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Mizarskega pomočnika sprejme takoj Jožef Vengov, mizar, Koroška Bela štev. 97, pošta Javornik, Gorenjsko. 2420 V POA- i priiljii z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnico se da tako] v najem. Naslov pove uprava Slovenca. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti na/bel/, kosm. zobo- čistil sred- Izdelovatel) O. <£*ydt Ljabljana, Stritarjeva nOsa T # Organist in cerkvenik 2409 star 40 let z dobrimi izpričevali želi službe na kaki večji fari. Blagohotne ponudbe na upravo „Slovenca" pod Organist št. 2409. Hotel ,Lloyd' 1 restavraciji in najlepšim vrtom priporoča p. n. slavnemu občinstvu Karol Tauses, hotelir Sv. Petra cesta štev. 7. Sprejemajo sc tudi vedno uka-željne gospico za pouk v kuhi. 4 Cefiri. 1913 1053 Ne smele pozabili! Kanafasi. 1913 Dobro in pristnobarvno blago vsakdo na|bolje in najceneje kupi naravnost pri Izdelovalcu. Kdor rabi lancnc in bombažaste kanafasc, cefire' rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za damo in gospode, platno, brisače in drugo tka-nine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko }aroslav Marelc, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov ccfirja, dellnia kanafasa itd. in razpošiljam v zavo|lh po 10 metrov za 16 K prve vrste za 20 K, finejše vrste za Z5 K franko po povzetlu' Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajcc za nospode iz ccfirja ali oxforda I komad K 1-80, 220, 2-60,3-—, 4 — in 45o Pri naročilih zadošCa navedba širine vratu. Ooplsule se slo" vensko. V enem letu nad 300 prlznalnlc od Slovencev Brzojav! Znižane cene za narodne noše. Prva največja, najcenejša zaloga zlatnine in srebrnine 1 Fr. Ciiden, Ljubljana samo nasproti frančiškanske cerkve. Lastna tooarna ur o Šoid. Zahtevajte VBlIU CBIlili tlifli PO POŠti zaStOilj. Št. 004 uhani zlato na srebro K 5 60 Št. 441 broška zlato ca srebro K 7*40 03995550 C. kr. ministrstvo za deželno brambo. K dep. XII., 3700 iz 1913. Dunaj, v avgustu 1913, Dobava izgotovljenih oblačilnih predmetov in opravnih vrst za c. kr. deželno brambo. Javni ponudbeni razpis. Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1914 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa, in vabi k vlaganju pismenih ponudb. Na ustne, brzojavne in telefonske ponudbe se ne more ozirati. 1. Pismene ponudbe morajo dospeti najkasneje do 23. septembra 1913 ob 10. uri dopoldne pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za deželno brambo na Dunaju. Pri imenovanem ministrstvu (Dunaj I., Babenbergerstrasse 5, III. nastropje, uradna soba št. 128) se bodo te ponudbe dne 23. septembra 1913 ob 10. uri dopoldne komisijonalno odprle. Ponudniki ali njihovi pooblaščenci so upravičeni prisostvovati ofertni razpravi. Odločitev o svoji ponudbi prejme vsak ponudnik od ministrstva za deželno brambo pismenim potom do 1. novemba 1913. 2. Sklenjena pogodba se objavi s pismenim odlokom s katero so je ponudnik obvestil o sprejetju njegove ponudbe. Formalna pogodbena lista se sestavi le na izrcčno zahtevo. 3. Ponudbeniku je na prosto dano, staviti ponudbe tudi le na posamne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjše množine (kosa itd.) kot je razpisano. Ministrstvo za deželno brambo si pridržuje pravico sprejeti ponudbo tudi le glede po-samnih od več ponudenih vrst ali glede dela dobavne množine. 4. Ponudbeniki smejo sami določati cene. 5. Prva polovica dobavne množine vsake vrste je dostaviti med 1. januarjem in 31. marcem 1914, druga polovica pa med 1. aprilom in 30. junijem 1914. V okviru tega roka določa domobranska uprava dobavne dneve oziraje se po možnosti na željo podjetnikov. Tekom leta 1914 more domobranska uprava zahtevati 10 odstotkov večjo potrebščino, katera se v slučaju mobilizacije zviša na 50 odstotkov. Ista se mora dostaviti v teku dveh mesecev po zahtevi. Vsi predmeti se morajo dostaviti monturni zalogi za domobranstvo na Dunaju na stroške podjetnika. 6. Ponudbeniki morajo, kolikor še niso oproščeni, vložiti vadij, oziroma kavcije v visokosti 5 o/o skupne cene za ponujane predmete. 7. Dobava se odda samo takim ponudbenikom, kateri bivajo v državnem zboru zastopanih deželah in kraljevinah in v lastnih tovarnah (delavnicah) istotam izdelujejo (sestavljajo) omenjene predmete. 8. Ponudbeniki rabijo brezpogojno sledeče v letu 1911 vnovič izdane pripomočke, kakor: a) „Pogoje", tičoče se dobave izdelanih oblek in upravnih predmetov za c. kr. domobrambo in c. kr. črno vojsko; b) navodilo za sestavo ponudb; c) uradne tiskovine za ponudbe. Razen tega so na razpolago: d) navodilo, kako je sastaviti jamstveno pismo; e) navodilo za sestavo izjave pri vlaganju rentnih knjižic c. kr. poštno-hranilničnega urada; f) dopolnilne določbe glede dobave vadijev in kavcij potom vložnih knjižic hranilnic, rentnih knjižic c. kr. poštno-hranilničnega urada in menjic. Ti pripomočki se dobe v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju I., Seilerstatte 24, dobiti jih je v pregled tudi pri intendancah domobranskih ozemskih poveljstev in v vseh avstrijskih trgovinskih in obrtnih zbornicah. 9. V domobranski monturni zalogi na Dunaju so na vpogled tudi predpisi o prevzemanju, navedeni v poslovniku M-l, II. del, kakor tudi vzorci in popisi glede dobavnih predmetov z eventualnimi posebnimi predpisi o prevzemanju, katerim morajo odgovarjati dobavni predmeti. Sicer se pa vzorci od domobranskega skladišča oblek dobe proti plačilu odpadle cene, in sc popisi, dokler je kaj zaloge, tudi izposojujejo. Te pripomočke morajo ponudniki vpoglcdati že zaradi tega, ker morajo v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da so jim taisti znani. K javnemu ponudbenemu razpisu ministrstva za deželno brambo, dep. XII, št. 3700 iz 1913, Zaznamek dobavnih predmetno. 12 13 > a 3400 110 3400 3000 8800 750 1500 350 400 750 1500 60000 Komadov, parov, metr., garnitur kom. kom. 1200 2400 1100 000 7800 12000 600 100 200 200 400 2500 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 200 200 200 40000 200 200 .-50000 50000 16000 1600 15000 2000 8000 6000 150000 12000 1000 Označba o Ch odobrenem z odlokom ministrstva za dež. brambo h leta . . T3 3 C O C. S =3 rr* [o klobukov iz navadne klobučevine s pritrdilnim trakom brez vrvice, eblema in peresnega čopa za deželnobramb. peš čete ........................ istih klobukov za deželne strelce na konjih . vrvic za klobuk, volnenih emblemov s številkami1 za klobuk peresnih čopov za klobuk..... orlov z izrezanimi številkami' za čapko žimnatih čopov, črnih, za čapko .... , - , stražmojstre itd. . . . port za capko ali čako za desetnike vrvic za čapko ali čako, volnenih distinkt. portic za narednike in njim enake distinkcijskih zvezd (iz celuloida)..... širokih..... pozlačenih narokavnikov ozkih narokavnikov za enoletne prostovoljce in prostovoljno dalje služeče ..................... narokavnikov za častniške sluge in konjske strežnike ostrostrelnih znakov................. strelskih zmikov . ostrostrelnih znakov za konjenico znakov za višje ostrostrelce . . . telegrafistovskih......... merilnih kom. parov kom. za strelce iz strojnih pušk znakoV za cenitcv daljave pijonirskih topničarskih voznih znakov . . . znakov za bolniške strežnike znakov s planiko znakov za horniste vrvic za topničarske poddesetnike srajc, pletenih spodnjih hlač, pletenih golenic belih usnjatih rokavic volnenih rokavi ostrog za dragonce z vijaki šalov parov kom. telovnikov pletenih, sivo melir........ . nogavic......... ..a....... grelnih pasov iz bombaževine ščitnikov za ušesa 1902: 1894 j 1893! 1902 t kom. 1905 1905 1895 1899 1901 1909 1903 1901 1897 I 1904 1 1906 1 1906 j" 1901 r 1907 I ♦ 1906 ; * 1908 ! 1906 i 1911 1908 1906 1908 1911 1903 190-T 1906 1901 1G08 1908 1908 ; 1911 ! 1910 1 _I 1910 1 1905 1908 j 1910 1909| 1910 1 lili 1908 1907 1908 1912 1911 1910 1896 1910 1905 1908 1911 1909 01 CS fl o o o O. > O) N « I 42 10000 43 200 ! 44 6000 45 1400 46 400 47 1400 48 1800 49 2300 50 30000 51 30000 52 800 53 14000 54 300 55 200 56 100 57 3000 1 30 i ^ 8000 59 25000 60 600 61 400 62 400 63 250 64 80 65 300 66 300 67 300 68 300 69 300 70 300 71 500 72 500 73 300 74 150 75 300 76 260 1 77 400 78 1200 79 200 80 600 81 600 82 1000 83 1000 84 1300 * Komadov, parov, metr., garnitur kom. O z n a č o a Po vzorcu Po predpisu z event. posebno določbo glede prevzetja o S S a o a, ® UJ odohrenem z odlokom ministrstva /a dež. hrambo iz leta . . a ® - S N U igel za tornistre..................... 1889 1010 1911 190» iu llllt infanterijskih portepejev................ 1901 1901 konjeniških portepejev............4 . . . . 1901 1901 signalnih rogov (z ustnikom) F............. 1909 1910 vrvic za obešanje signalnih rogov ........... 1903 1899 ščitov k zaponkam za pasove, iz medi......... * * vrvic za obešanje pištol brez vzmetnega kavlja..... 1903 1904 zložljivih jedilnih skodelic brez pokrovov........ 1912 . pokrovov za zložljive jedilne skodelice......... 1912 nosilne kljuke za sablje brez pasovne zaponke..... 1912 1912 steklenic za vodo iz aluminija ............. 1910 1910 krtač za steklenice iz aluminija............. 1908 1908 svetilk z nosilnim obročem............... 1902 1902 svetilk z nosilnim ročajem............... * ♦ pušic za legitimacijske listke.............. 1907 1907 1910 1910 količkov za šotore pri prenosljivi opravi........ 1907 1907 sekir s cepinom..................... * * krampev z ročnikom................. 1899 lopat z ročpikom za pešce ............... . škarij za žico, malih................. * »s« Ikom škarij za žico, srednjih................. * * polžastih svedrov, 3 mm................. 1899 polžastih svedrov, 6 mm................. . natezalnih svedrov, 13 mm ............... 1900 ročnih sekir z držajem................. 1899 spon za odre ...................... 1911 1899 1912 1898 1904 sedel z jeklenimi kobaljami in trdnimi stranicami . . . 1899 1900 1908 brzdnih palčic brez žvalnih kaveljnov.......... 1907 1899 1904 * . l'o naznanilu domobranske mouturnc zalogo na Dunaju. 85 98 09 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 600 ICO 1800 700 500 50 ~80 80 700 1000 1200 Tooo 1000 2400 4000 1600 4000 1000 150 50 3000 100 12000 1500 ~500 Komadov, parov, metr., garnitur kom, garnitur par. kom. Označba fl v konjskih odej (belih) konjskih odej (Črnih) k. M. 06. oprave za pehoto zaponk brez igle za jermenast povodec obešalnih verižic za uzde brez pripenjal stremen sedel za topove M. 06, ogrodje brez torbic z jermeni in brez jermen za sedlo............... podlog iz klobučevine, črno s sprednjo in 1 desno . zadnjo čepico !--- iz usnja levo . . klajnih konopcev količkov za privezavanje konj bincljev za konje napajalnih veder krtač z ročnim jermenom česal za konje z jermeni jermen za vpletanje zadrgovainih jermen jermen z zapono za klobuk in čako naramnih pentelj za kožuhe ali kožuhovinaste ulanke, črno-rumenih, volnenih................ naramnih pentelj za suknje deželnih strelcev na konjih, travnozelenih................. naramnih pentelj za bluze dalmatinskih dež. strelcev na konjih, travnozelenih.............. . . . pentelj za plašče, temnosivih . rujavih . . modrosivih stremen iz platnenega traku gladkih rumenih velikih gumbov za uniformo * . Po naznanilu domobranske monturne zaloge na Dunaju. : £ 3» O ® o N O N i =,-=> X odobrenem z odlokom ministrstva za de?, hrambo iz leta . . 1907 1 1907 1905 1905 1908 , 1908 1907 ; 1907 1903! 1878 1903 1902 1899 1902 1899 1882 1902 1886 1886 I 1897 ! 1893 j 1902 1908 1900 1902 1907 1902 1891 1908 ! 1902 1992 1903 1903 1911 I 1911 t kom 1 garnitur. 1 par 100 k. v .-1 «1 110 nT 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 7.31 132 133 134 135 136 137 3500 1600 4000 1600 1400 5000 too 40000 1500 5000 120 100 50 150 250 150 1800 1400 tooo 15000 50 50 50 150 150 50 50 200 Komadov, parov, metr., garnitur kom. kom. garn. kom. Označba gladkih temnih gumbov za uniformo velikih malih . gumbov za topnlčarje velikih malih "O M 3 I " ž 15 u ; = X o ~ „ " o e« odobrenem z odlokom mi-nistrutva za dei. hrambo iz leta . . ian ton ■a 3 d o c, U trakovi za ušesa za čevlje . vrvičnih pasov za patronsko torbico ustnikov za signalne rogove ........... oliv za šotorue stene za prenosno šotorno opravo velikih zapon za šotorne stene za prenosno šotorno opravo malih zapon za šotorne stene za prenosno šotorno opravo toporišč za križasteh kladivov sekire ročne . . . sekire s cepinom krampe..... lopate za pehoto ročnja za dleto vložek iz bičastega blaga za tornister nosilni kavlji uho z vijačno matico za patronski tornister vrvic za šotorne steno za prenosljivo šotorno opravo zag za ročno zage ogrodja za ročne žage lopat rezervnih nožev za male žične škarje, gornje spodnje srednje žične škarje, gornje spodnje ključev za vijake 1892: 1898 1898! 1898 1894 1900 1893 ; 1899 18:14 1900 * * 18991 . 1900: 1900 1899 1899 1 i 894 1900 100 k. 1 m. 1 m. fkT 10 k. 1 k. iot. 1 k. 1 gar. 1 k. t nT 1 k. 1 k. * . Po naznanilu domobranske monturne zaloge na Dunaju. Od c. kr. ministrstva za deželno Avtomobilna zveza Idrija, Logatec, Rolodoor. Odhod Iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4-— popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avtomobilnim omnibusom: 1. razr. II. razr. Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ ., Godovič-Hotedršica „ „ Hotedršica-Logatec „ ., za oaobo za osebo K 3-— K2-- „ 1-50 „ 1- „ 1-50 „ „ 1-50 „ !■— Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. ali naspr. 7.a osebo za osebo K 3-— K 2'- „ 1-50 „ 1-- „ 1-50 „ „ 1-50 „ !•— Idrija-Logatec Idrija-Godovič „ Godovič-Hotedršica „ Hotedršica-Logatec „ Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omulbus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885 bitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Sanatorlum Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in £ef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar I. klr. odd. dež. boln. erravallo železnato JCina-Vino Higienična razstava na Dunaju 19C6 Državno odlikovanje in častni diplom k zlati Kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborili okus. Večkrat odlikovano. J. Nad 8000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni doDavitel) THST-Barkovlje. SIR masten, dobro vležan: Sunjski Groyer po 5 kg a 1-70 K 2416 Traplst po 11/2—2 kg a 1-80 K čajno maslo a IDO K priporoča mlekarna v Sunji, Hrvaško. ---Išče se tudi zastopnik.---- dolžno pismo v znesku 10.000 na prvem mestu vknjiženo, se zastavi ali odstopi proti izplačilu v gotovini. — Prijazne ponudbe na upravo Slovenca pod „Dobiček" 2364. 1 postni zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega fz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 Slovencem so dosedaj popolnoma neznane 2104 ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega fango blata je bolnikom na razpolago močna, žveplo In brom vsebujoča, 40» topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno, Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško). D aacaocacacacaaacacaacacacacaizacacaa Ferdinand Jalovec kotices. zobotehtiik naznanja slavnemu občinstvu, da otvori v Ljubljani, Dalmatinova ulica 5 (poleg JCmetske posojilnice) dne 18. avgusta zobotehniški atelje in se priporoča v obilni poset. — — Dzdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče, in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila, Sočna izvršitev, zmerne cene. poseduje že številna priznalna pisma tako n. pr. od vodsiva semenišča, predstojnlštva servitskega samostana v Dnomostu i. dr. 2399 □ca ca Proda sc: cacacacacacacacaacjcacDaacacacjcacacacaaoacaacacacacac ® • I s 13 registri, pripraven zc oratorije in društva, pisalni pult, klečalnik in umivalnik z marmornato ploščo. — Ogleda se v Razingerjevem sladišču. Cena se izve na Mestnem trgu 10. 2298 Kemična Traishirchen LIEBLEIH h £0. Cementna malta za beton, apnena malta : : postaneta vododržna le s : sfearifom, zak .zav. Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnote, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. 1987 Tovarne za flsbestškrllj .Zenit1 družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Za]ec & Horn, Ljubljana. Dunajska cesta 73. 249 krasno izdelane, zraven tudi blaga za narodne noše in rute, priporoča 2339 Lingargeva ul. gmmmmM ............................o 11= is === === IH as oben gostilničar, natakar ali natakarica, sploh nobena hiša, ki ima kedaj opravka z gosti, ne bi smel biti brez znamenite strokovne knjige auk o serviranju. Knjiga razpravlja na 96 straneh o postrežbi, razven tega ji je dodanih 95 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 natornimi slikami. Knjigo naj bi si oskrbela tudi župnišča. V platno vezana knjiga stane K 5" — , po pošti K 5'50, po povzetju K 5 70. Naroča se pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem« ali pri upravništvu »Gostilničarskega Vestnika«, Ljubljana, Gradišče št. 7. Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali proti povzetju. 2284 isiiiiiiiiiiiiinnniMiuuiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiill omiim Ena izmed najboljših naravnih, na ogljikovi kislini najbogatejših slatin je 99 MARIJIN VRELEC". Po zdravniških izpovedbah učinkuje isti kot pitna in zdravilna voda proti želodčnim in črevesnim bolečinam kakor tudi proti pljučnemu kataru; zelo priporočljiv je za vsakogar, kateri trpi na slabi prebavi in zaprtju. V dokaz izborne kakovosti je veliko število pohvalnih in priznalnih pisem. Cdavna zaloga: tvrdka LESKOVIC & MEDEN v Ljubljani, Jurčičev trg št. 1. 2152 najboljša in najsignrnejša prilika za Sledenje! s-Ka s-Ka s-Ka ■(^■■■■■■■BSfiaMi s-Ka □□□□□nncani ai-3mL3n Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. Specialna trgovina s kolesi in deli ANA GOREČ, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej. Izposojevanie koles. Izdelki državnega pletarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene kina-odeje, kopalni črevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus. Ilustrovani ceniki zastonj. 136S registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč tuli ula dežela Kranjska 43! Ol 4 jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. Pozor. Kdor si želi kupiti v resnici dober " sam o^'pravi PfoffOV StrOj ki nosi na glavi in stojalu ime ,PFAFF" in je z desetletnim jamstvom. ™2til Velika Lnjp„ kakor: VVaffenrad, Puch, so- zaloga »VUlCo ndno ljudsko kolo Kosmos in Ilirija kakor tudi vsa posamezna dela in popravila po najnižji ceni pri tvrdki Fr. Tschinkel, Kočeoje 240. Cenik brezplačno in poštnine prosto. --- iKjG.UBLtR] TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE), ■V- B JEmiS Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzeti e zgradb TehnijČna mnenja Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice Obisk stroKovnih inženirjev na želio PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškero» 00020102020001010000010002010100020202010102000201020101009000010201020000010100000100