83. številka. Ljubljana, četrtek II. aprila. XI. lelo, 1878. SLOVENSKI NAROD. fahaja vsak dan, uvaomii i>or.ectottlM in dttovu pa pir*«uici.i, to. vo.,. p*i poati pnMOMHI »»• »vntu ukuiih« dutulo i* colo loto 1B ^ld., pol lota •> Id., ■» eetrt. leta 4 k'«'- — Z* LJnbliano bros poiiljiiaja na dom m oolo loto 13 glo., /.a Aotrt lota 3 ^1 1. 30 kr., ta on nimoo 1 »jld. 10 kr. Za pošiljanje na toni ■«*■ računa k) kr. sa uioaoc, 90 kr. fra eetrt lotiv. — Za u j o dolole toliko vei, kolikor poštnina izuafta. — Za gospodo nčitolje na ljudskih ftoi.ib in la dijak n volja znižana kr., oe «e tf*nnn>k> onkrat tiskih f> kr.. 6e se dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali vočkrut tinka. Dopisi naj se vota t. "Jrlaniaoijti- »»na -iiik. '..i administrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu11. Peterbug 10. aprila. Ruska vlada je poslala 7. aprila prometu o rij o na velevlasti, katera za vrstjo točko za točko z največjo zmernostjo na ugovore Salis-burvjeve odgovarja. Tej promemoriji je priložena kratka okrožnica, katera londonsko vlado vabi, naj svoje predloge formulira. London 10. aprila. V spodnjej zbornici je Northcote odbijal trditev, da angleška vlada v vojsko rine; dejal je, da vlada nema ni najmanjše želje, Rusijo ponižati. Potem je bil Lavvsonov popravek k adresi s 319 glasi proti G 4 zavržen, mnogo liberalcev nij glasovalo. Ker je se Campbell svoj amaiideinent nazaj vzel, bila je adresa jednoglasno sprejeta. Avstrijska orijentalna politika. Večkrat sem imel uže priliko čitati ali slišati besede, da služi diplomatom jezik le v to, da skrivajo ž njim svoje misli. Ne vem, koliko je resnice v teli besedah; v obče ali glede avstrijske orijeutuluo politike jo je dosti. S početku herccgovinskega vstanka do denes nam vedno prihajajo vesti, da je Avstrija ta teden na strani Angleško s Turško, drugi teden na strani Ruske proti Turškej. Mi na vadni po/.cmeljski ljudje pač ne moremo razumeti iz tacih visoku diplomntičnih poročil misljij avatiijsko politike; uganemo pa lahko, da ona glovunstvu nij posebno prijazna. Kjerkoli se je čitalo ali so še čita o avstrijskej politiki, je povsod fraza od „avstriskih interesov** na prvem mestu. A\strija ima svojo interese na jugu iu se velike, ali briga so v dejanji tako ft--e--:- 0 Rusinih. (Spisal J. Naiuuovič.) (Konec) Navadna njih obleka je volnat „sordnk" ali kratek bravov kožuh, črna kosmata kapa, ali pa širok klobuk, na nogah hoilaki. Ženske imajo VOlnata krila, na glavah bele robce. One dobro jezdijo zraven svojih mož, kade tobak in tu pa tam predejo nu konji volno. Rojke zaničujejo drugi GaliČanje. Posebno ee uže od nekdaj zavidajo Rojki in lluculi; uzrok se ne da uguniti. Najbolj Bramotno imajo lluculi, če se komu reče: BTi Boj ko pečeni!" Daljo na i/hod in jug v razkošnih gorah Žive lluculi, ruski Črnogorci, krasota in poezija Galicije. Od todi so razširja na vse Strani veliko bogastvo, pesen v naravuej staroj lepoti pod imenom „kolomijek", od todi malo zanje, kakor da bi nameravala ž njimi samo Rusijo ovirati v osvobodjenji tlačenih Slovanov izpod turškega jarma. Naj prvo so nemško magjarsi organi pravili, da zahtevajo avstrijski interesi, da se vojske ne udeleže ni Kumunska ni Srbska in ni Orno gora in da bi se samostojnost teb kneževin tudi ne strinjala z našimi interesi. Ali to gotovo nij bilo resno mnenje naše diplomacije, ker drugače bi Ruska, katera je morala močno želeti našo nevtralnost, gotovo ne bila delovala v zvezi z omenjenimi kneževinami. Iz tega tedaj kar se jo godilo za fcasa vojske, še bolj pa iz tega, kar se jo zgodilo pri Sv. Štefan skem miru, smemo sklepati, da se je za avstrijske interese razglasilo in Huskej na/naiiilo, da bi si Ruska v evropske j Turškej ničesar ne prisvojila, da bi Kumunska, Srbska iu Črna-gora ne postale velike državo in konečno, da bi Srbska ne dobila uičesar v Bosni, in Črna-goro si ne pridobila Hrcegoviue. Zato se Srbi nij so spustili v Bosno, akopram bi jo bili lahko tolikrat raseli iu zato ho morali Črnogorci opustiti /.ina ponosu i pohod v ilrcc^ovino, ukopnim bi ho jim bila ta v jodnom mesecu po polno udala. To so bili „avstnjki interesi*' in Ruska jim je vestno zadovolila. A Kuska se je imela prepričati, da le-ta definicja „avstrijskih interesov" nij trajalna in nespremenljiva. Pred vojsko je hotela imeti Kuksa določno obljubo in trdno zvezo z Avstrijo in želela je od nje paralelnega delovanja in pred vsem zasedenja Posne in Hercegovine. Avstrijski politiki, ne imajoč določnega programa za konečno razrešenjo, nehoteč se ni za Turško zavzeti ni proti Ruskej neprijateljski pustopati, so si začasno opomogli z naznauenjem ,, avstrijskih interesov", ne da bi Ruskej ali Turškej je melodija in ples „koloniijka", katerega ne more gališki liusiu niti slišati niti videti ravnodušno, da bi ga ne potezal nase z oča-rabno silo. V kolomijskih in bukovinskih gorah, pravijo, da so se nekdaj skrivale čete razbojnikov, izmej katerih je bil junašk Doboš, katerega še zdaj slavo v pesnih kot prijatelja kmetov in kot grozo Lebov, Armeuov 111 /.ulov. Nedavno so bili llikuli še zelo premožen naiod; a sedaj, ko so jih določbe mogotcev potisnile i-č širokili in razkošnih pasi.-č, kazeč tia servitutuo pravo, so obožuli do konci, in v obupnosti iščejo polajšaoja v Bvodki" ali žganji. Judje jim s prodajo tega strupa dan za dnevom hitreje kopljejo materijalni in mo rabi grob.*) Ta kraj, ki jo do 1818. leta tako slovel po bonustvu in blagostanji, kojega bo Rusini sami zvali ,,1'alestino1', kjer teče *) Zal, dii bo tu pošast prikazuje tudi pri Slovencih, vsled rastočega osiromašenja milega nam naroda ! P, povedali, kaj prav za prav mislijo l omenjenimi deželami in interesi storiti denes ali jutri; čakali so le praktičnega razrešen ja balkanskega vprašanja. Tedaj jo bilo to kakor pravi „l'okrok" — samo odlašanje iz zavle-kovanja in se je le čakalo, kako vse to izpade. A Kuska iinnjoe definicijo avstrijskih interesov za končano in nespremen'jivo, je sklonila po njej mir s Turško. Ali takoj po sklenitvi miru se jo pokazalo, da imajo ,,avstrijski interesi" veliko večji obseg nego je Riuka mislila. Prišel je Ignatijev na Dunaj, da bi se podučil in izrazil svoje mnenje o njih. Ne hočemo govoriti v tem, kar je pisala „N. Fr. Prease" pri tej priliki; zadostuje, da navedemo le nekatere citate iz pol-uradnih organov. „Pester L'oyd" je uže samo vsled tega čisto raz sebe, da si je Ingnatijov v obče upal priti na Dunaj in tam hotel nekaj ponuditi. „Ruska — vpije organ Kolomana TiŠŠe — nam nema ničesar ponujati in mi nemarno ničesar vzeti iz njene roke. Interese, katere imamo mi na vzhodu gojiti, bomo mi v okviru evropskih potreb z lastno silo branili ne da bi Kuske za to potrebovali in če bo treba tudi proti Ruskoj. Naj se ona za nas ne briga, mi njene ponudbe ne potrebujemo in da nas ne bo ovirala v tem, bomo skusili uže sami poskrbeti." Dunajska „Pressea ima trpke besede proti ruskem „nespodobnemu obnašanju". Kuska je baje zakrivila vsa neporazumenja mej velevlastmi in če pride do vojske, bo vsa krivda na ruskej ošabnosti. Konečno pove „Kremdenblatt", kaj mora Avstro-Ogerska ier-jati od Ruske in kaj je tudi grof. Andrassv prav odločno zahteval od generala Ignatijeva. Avstrija mora skrbeti, da bi bile vse dežele balkanskega polostrova tako organizovane, med in mleko, je sedaj res uže judovska Palestina, a narod izgnan iz svojega prvotnega doma, gre v tropah za kruhom v Mohluvo in Besarabljo in po vsem belem svetu. Kakor se ošabno vzdiguje nad dolinami Pruta in OeremoSa slavna Črna gora sč svojimi tovnr-šicanii Stoho, Popadajo in drugimi, tako jo ponosno stal nekdaj v svojoj orlovoj krasoti ■ti moči rusinski llucul nad drugimi prebivalci Galicije. Svoboden v BVOJih gorah on nij poznal gospodstva, no pluga, ne srpa. ampak samo koso. Čreda volov, konj in ovac mu je dajala dovolj sredstev za brezskrbno tivljenje. Rodil se je srečen, rastel jo kakor ptica na čistem zraku, zdrav in vesel pri svojih čredah ; ruzen li irbe Z divjo zverino nij imel druzega dela, kakor skladati in prepevati pesni svoje, ki so bila polovicu njegovega življenja. Sedaj je pa pusto in žalostno v Uuculskih gorah. Pred hišami lluculov so obešene židovske blazino, lluculi pasejo črede, toda ne svojih, ampak pohlepnega Židu. Le redko so še vidi premo- kakor zahtevajo interesi habsburške monarhije. Srbska, Bosna, Hercegovina, Černagora in Albanija imajo biti popolno nepristopne ruskemu vplivu in sicer b tem, da stopijo v gospodarskem in vojnem oziru v razmero vzajemne nagodbe k Avstriji. Kolikor se tiče teh dežela nema It ska ni najmanj skrbeti, kuko ae na-godbine določbe izpolnijo, vse ima prepustiti naredbi avstrijske diplomacije s Porto. To so baje avstrijske neutralnosti pogoji in ta organ pristavlja k njim: „Naj se na Nevi nikar ne varajo, v teh pogojih se ne da zlajšati ni Krke. Oni so minimum tega, česar je treba, da bi se ohranili avstro ogrski 'interesi". Dostavimo de da se „Bohemiji(l piše z Dunaja, da bode Avstro Ogerska terjala, da bo Bolgarska naj razdeli na dve strani, da bi bila zapadna stran pod dunajskim protektoratom in da bi Srbska in Črnagora ne bili tako povečani; dostavimo Se, kako zmagoslavno oznanjujejo drugi listi dunajski, da sv. štefanski mir za Avstrijo ne eksi atira in da ga je baje grof Andrassy odločno proglasil za neveljavnega. Premislimo še tudi to, da je na zboru v Peštu prijatelj ministra Tisze, gospod Csernatonv zaklical: MČe se ne poprimemo vojske v tesnej zvezi (hand in hand) z Angleško, potem smo na sklonu države.. ." Tak je tedaj obraz judovsko-magjurske mrzlične politike. Stoprav sedaj je spoznala Ruska, in če so resnična poročila poluraduih novin, je sedaj spoznala Ruska in ž njo celi svet, da bo — kakor pravijo „Narodni Listy" — VBi ti razvpiti „ avstrijski interesi11 nekje v zraku, in da so njih mesto zavzeli interesi dveh strank, katerih ves politični program obstoji v sovraštvu do Slovanstva in za katerih gospodoval-nost so vse te premembe na jugu čisti po nevšečnosti. Zategadelj ima Ruska raztrgati mirovno av. štefansko pogodbo in privesti vse slovanske narode balkanskega polostrova zopet pod muhamedanski jarem. To terja baje ^avstrijska" kupčija, to terjajo baje politični savstriJBki interesi!" Resnično, težko se da odločiti, čemu naj bi se mi bolj čudili, ali smelosti take politike, ki bi hotela žeti tam, kjer nij sejala, ali pa nje Blepoti, ki bi videla samo sedanjost in bi nič ne marala, kakšne posledice bi imele take terjatve v prihodujosti. Taka politika bi ne bila samo smela, zato ker bi bila krivična in zutegadelj morala vzbuditi proteste vseh avstrijskih slovanskih narodov in dalje tudi zato, ker bi privela državo, življenje in imetek to- --■--- žen Hucul v Bvojej prekrasnoj narodnej opravi. — Možje huculski se odlikujejo sosebno po lepoti lica. Lase in oči imajo navadno črne, obraz z rezkimi črtami, nos orlov. Rasti je Ilucul visoke, boje korenjaške, dviganja svobodnega in smelega. Primerno svojemu gorskemu življenju nosi Ilucul kratek, volnat „serdak", črne barve, rudeče ali plave široke hlače, zelo Širok pas, za pasom pa par pištol in nož. llodaki na nogah so navadna obutev pri vseh Vrhovincih. K noši Iluculov bi se Emela prištevati tudi okusno izdelana sekirica, katera jim služi namesto palice. Iluculske Ženske nijso tako lepe, kakor moški. Njih teška in neokusna obleka obstoji iz mnogih delov. Toliko bolj se pa lluculko prikupijo ee svojim milim petjem. Razširjajo Be njih narodne pesni po vsej Galiciji in lehko bi jih napisal kdo mnogo debelih zvezkov. Toliko o Rusinih, ki so najbolj ohranili Bvoj prvotni značaj. Hko milijonov ljudi j na kraj propada, ne da bi imela najmanje ti« goto vi je nje, da jedini nje mogoči zaveznik, Angleška, ne porabi najbližjega trenotka in se skrivno ne pogovori z Rurtko in Avstro-Ogersko ne pusti popolno na cedilu. Da pa razume Angleška s svojimi zavezniki tako postopati, nam pove marsikatera stran v obftnej povestnioi. Taka politika bi bila politika popolne za* slepljenosti in sicer zategadelj, ker bi nakopalo sovraštvo vseh neavstrijskih Sloviinov do Avstrije. Uže denes se ima naša država za-' hvaliti svojim dunajskim in peštanskim časnikom, da postajejo Rusi, katerih železna hladnost je znana, celemu svetu, nervozni in sicer ne samo Rusi tako zvanega slovanofilskega smera, ampak celi ruski narod brez izjeme, kadarkoli sliši govoriti o Magjarih in Avstrijcih. Ruski časopisi govore uže sedaj tako razjareno, da si jih ne upamo citirati; kaj bi se stoprav potem zgodilo, ko bi se vesti o avstrijskih terjatvah uresničile? — So li premislili, kaj delajo, če igrajo z ogniem? — Samo dve reči ste mogoči. Ali bi Ruska privolila, da bi Srbska, Bosna, Hercegovina, Čr-nagora in zapadna Bolgarska stopili z Avstrijo v zvezo na podlagi pogodbe; a to bi naredila le v največej potrebi in pri najbližoj priliki bi gledala si zopet pridobiti, kar je na tak način zgubila, ima joč pri tem še to u god nost, da bi Srbi in Rulgari postali odločni neprijatelji Avstrije. Ali bi pa Ruska ne privolila nesmiselnim terjatvam, katere progla šajo dunajski listi za avstrijske interese in potem bi se začela vojska, katera bi se nikakor ne vela za životne interese naSe monarhije, ker ti bi se bili uže davnaj dali zavarovati z zasedenjem Bosne in Hercegovine, ampak vela bi se za neslišane pretenzije mag-jarskega plemena; vojska, katere nasledki za varnost in daljnjeje trajanje naše države bi se stoprav tedaj pokazali, kadar bi „davni prijatelji" avstrijski, Nemška in Laška, pokazali svoj grozni obraz in prestopili svojo zdr-žljivost. Zadnji čas je, da bi se mesto magjar-skih raje poslušale želje avstrijskih slovanskih nurodov. — Narodov, katerih zvestoba se ne gane. Kako tolažilne so pač za vsacega pra vega avstrijskega domoljuba lojalne izjave tržaških in goriških Slovencev, katerih udanost je sam presvitli monarh najglobočeje pohvalil. Znano je čitateljem „Slov. Naroda14, kakšno navdušenost za vladajočo habsburško rodovino se je kaztda na letošnjem taboru na Goriškem. Magjari naj premislijo: kaj bi si mogla Avstrija pridobiti s tako vojsko? Prepir. Kaj bi pa mogla zgubiti? Vse. Nasledki vojske, ki bi se vola v zvezi z Angleško bi bili po polno negotovi; tudi v najsrečnejšem slučaji, če bi avstrijsko-angleška koalicija zmagala, bi bila ta zmaga le začasna. Avstro Ogerska bi se s takim korakom zamerila slovauskemu svetu za vselej iu Ruska, katere vede vojsko uže dve sto let b Turško, bila bi prisiljena, izbrati nov predmet za svojo svetovno delavnost. More li to biti avstrijska politika, da bi se podala v vojsko, katera bi morala uničiti blagostanje njenoga prebivalstva? More li to biti avstrijska politika, da bi postali tudi vsi ostali narodi poleg njenih mej njeni odločni sovražniki, mej tem, ko uže tako Nemška in Laška prožiti na najbližjo priložnost? Nikdar, to bi ne bila avstrijska politika, to bi ne bila politika razuma in državnega prospeha, ampak bila bi — kakor pravijo „Narodni Listyu — hazardna in slepa politika. 6—n. Polil ični razgled. \ot rtaii |o ##-nnji začenjajo svoie delo na podlogi podukov, kakor sta jih od večin svojih parlamentov In od vlad dobili. Ker pa ti poduki nijso enaki, tudi nij upati velikega vapeha. Mej Mfiiipnri so se vse npozic'jonfdne stranke te dni zložile v jedno. Nova stranka Šteje 112 poslancev. D.mes bode baje program te nove stranke izdelan. „Opozicija mi-nisterstvu Tiszinemu" bode v programu, sicer pa ne vemo kaj Se vse. Viitiittv države. O polnšen i i se more denes to reči, kar dozdaj: spremenljivo vreme. Denes kažejo telegrami zopet bolj na m i r. AnuleŽi se oborožujejo, a trdijo c-ficijalno, da ne žele* vojske, celo protestirajo proti njej, da Bi v tistej sapi enoglasno potrjujejo adreso na kraljico, v katerej se jej zahvaljujejo za sklicanje rezervne vojske. Mej tem pa Rus Gorčakov razpošilja spomenico na vlade, ki nam v celem svojem obsegu nij še znana, katera pa najbrž odbija golo nejrativno kritiko Salisburvjeve depeše o san štefanskem miru. Rus tu Angleže vpraša: kaj pa prav za prav hočete? Ker nij gotovo« ali Angleži in nemški j udje z Magjari vred Bami vedo ali ne vedo, kaj bi radi, zato smo na anglešk odgovor zelo radovedni. Cela stvar, depeše sem, depeše tja, pa kaže, da odločitve še ne bode tako brzo. ltitlt/<* lepo posnemlje Angleže in An-drassvja in terja od svojega parlamenta 20 milijonov kredita — od katerih mil ionov jdi je uže 17 izdanih za vojsko pod prejšnjim mini-sterstvom. Tiho pa gotovo se Italije za nekaj pripravlja. f-V«rfteo*/.*» dopoln lne volitve v zbornico, ki so bile 7. t. m. so zopet republiko bolj utrdilo. Voljenih jo bilo 12 republikancev, v treh okrajih so pa ožje volitve, pa tudi tam bodo re puhli kanci zmagali skoro gotovo. Iz Wtiin<* poročajo katoliški listi, da vsak dim več katoličanov prihaja tja iz vseh dežela, poklonit se novemu papežu. V Parizu pripovedujejo, da so je v Amc* riki uže naredila družba, ki hoće večje in male vojne ladije, kaperje, oborožiti in bode v ruskem imenu angleške trgovsko ladije uničevala, kadar do vojske pride mej Anglijo in Rusijo. Štiri oklopne ladije so baje liže gwtove. Iz Sii*!i v se piše, da Anglija tam na-bira prostovoljce po vseh večjih mestih; angleško novnstvo v Inlji nij zadovoljno s tem, da je domačini indijskim novinarjem vzeta tiskovna svoboda, češ, zdaj bodo vsi sovražniki angleškega imena užo mislili, da se bojimo za svojo gospod-tvo v Indiji. Dopisi« Nttv« 8. aprila. |Izviren dipis.] Javno življenje na Slovenskem je nekako mrtvo in želeti bi bilo več živahnosti. Dosti je tega krivo nasprotstvo narodne stranke, ki dan za duevoni večje duševne ničle na dan spravlja in tako boj z ljudmi etablira, ki človeka, ki se je količkaj učil, ne mika posebno na torišče. Stari, bolj duhoviti rene- pat je se starajo io pero jim pada iz rok, mlajši narastaj pa se notorično rekrutira le iz ljudi), ki sč svojimi majhenimi duševnimi silami pri nasprotnej stranki mesta najdejo in tam potem z vso svojo duševno revo nastopajo. V takih razmerah je težavno z replikami ee baviti, in naši naiboljši možje ne marajo pobijati ljudij, kojih reva se z jednim majhe-nim udarcem pobije na tla. Vse te boljše naše pisatelje vodi menda Schopnenhauerjev rek: Dummkopfen gegenilber zeigt man am besten, dass man Verstand bat, vvenn man mit ihnen par nicht redet. To dela naše javno življenje jako mimo, — beim Teufel ist der Špiritu?, das Pflegma ist geblieben. Človek, ki se v boj s kako našo nasprotno revo spusti, riskira, da ga pametnejši ljudje tudi za revico imajo. To je žalostno, in „butelj Tag-blatt" ljubljanski piši kar hčeš, jaz te pustim v miru, škoda za čas, mislijo si tudi mlnjši slovenski pisatelji. Kikor pa je to opravičeno, hočem vendar, naj me ljudje sodijo, kakor jim drago, malo bojo z dopisnikom Jjublj. butlja" iz K škega z raprrom napraviti. Tedai mali mož iz Krškega, ki si 20. marca v ljubljan skem „Tagblattu" se g. Pfeiferja ter njegovega govora v državnem zboru o administrativnih c. kr. organih lotil, ven namenzurol Ti pra viš, da nijsi uradnik c. kr. političnih krogov, temveč privatna osoba. To nij res, to je Sema, ali dobra ta Šema, vsaj me ne konfisci-rajo. — Mene poznaš, zasledoval sem te uže večkrat pri tvojih, prav srčno smešnih skokih v „Tagblattu",—jaz imam odprt vizir. G. rfejferjev govor o administraciji je iz vrsten in poslanec g. Pfeifer je ž njim dokazal, da mu je malo več, nego navadna merica možjan. Z mirno resnobo, kakor je mej nagimi poslanci, izven morebiti g. dr. Domin kuša, le g. Pfeiferju lastna, razvijal je ta govornik objektivno delovanje političnih organov, kazoč mesta, kjer bo bolečine drž. organizma. Duhovito je g. Pfeifer opazoval delo in neha nje administrativnih organov in naznanjevajoč talent, podal je te opazke v govoru. O tem se ne da zgolj nič pravdati, ma,buni blondinus iz Krškega; g. Pfeifer je talentiran mož, pa je iu za več glav proseza duševno tebe kriti-karja, ki si revče v tem pogledu, Bom dokazal. Ti si jurist in kot dodelan jurist si nekje več let v nekej pisarni bil in tam te tvoj šef tri ali vet let nij mogel v drugo rabiti, nego za mob'lar-ne eksekutivne prošnje po nSchimmluu, realne eksekutivne prošnje ti je le dal, če je opazil, da te sv. duh posebno obsenčuje. Dalje, ti si tudi v Krškem še v praksi in mož, tvoj šef, ti, ako si uže dolgo praktičen jurist, neusmiljeno tvoje koncepte riše. Pa kaj bom po tvojej revnej zgodovini blodil, ti sam praviš, pod šemo seveda, pa to nič ne de, resnico govoriš: „wir masaen una zwar kein so aus-gebreitetes Verstaudniss Uber Sachen, die nicht unser Metior sind.a Lepšo se vendar ne more tvoja reva pokazati. Kacin 8 let mož uže v stvareh prakticira, o katerih še zdaj nema „ausgehreitetes Verstiiudniss"; aH nij to potem llofer, pa ne Andreas! In tak revče se drzne g. Pfeiferju nasproti besede citirati : „vvas kein Verstand der Verstaudigon sieht, das iibt in Einfalt ein kindiich Gemiith!" 0« mož še nij svojej plemenitosti devizo dal, tu jo ima, te g. Pfeiferju namenjene besede naj da z zlatimi črkami vtisniti v svoj grb in vsak ki bode njegovo prototipno bedasto lice (ne pet pametnih mislij na njegovem licu — usta ravno taka kakor karpfj videl, bo opravičeno imel to devizo. No vidite, tu je po gosp. rfeiferju kritizirano nckovo osobje na Kranjskem svoje najboljše pero poslalo v boj, in kako je; — ali zamore človok veselje nad takim nasprotnikom imeti, ki uŽe na prvi hip vso nagoto pokaže ter mesta za udarce. Vsakako je gosp Pfeifer boljšega kritika zaslužil, vsaj toliko pametnega žurnalista, ki obče priznanemu talentu talenta ne odrekuje. Takemu oslu osobno napaden g. Pfeifer aam res ne moro odgovarjati, to bi morebiti ničli, na kojo je VBe po zabilo, pomagal do avanzma. Na celo kritiko Pfeiferjevega govora dajati repliko, bi predaleč in do konfiskacije vodilo, ker tu bi se govoriti moralo o političnih uradnikih, in tega naša cenzura kar ne malo ne dopušča, zraven našemu nasprotniku nasproti nij vredno; pa par neumnostij bom še vzel. G. rferfer je v svojem govoru rekel, da je naša administracija potrebna reform; naš ženii si dela o tem take poune, da g. Pfeiferju spodtikujo. da je rekel: „weg mit aller Ver-vvaltung". Prati ne ume človek! Naj se en no kdo usmili ter ga naj par ur v tednu brati uči! Dalje pravi o slučaju, ob kojem je g. Pfeifer trdil, da je jeden c. k. okrajni glavar na Kranjskem volilnega moža vprašal, pod katero vlado, ali prusko, ali rusko raje pride, ker na cbstanek Avstrije tako nij misliti: „wir haben eine zu gute Meinung von dem Patriotismus un-erer Bezirkshnuptkute, als dass \vir einen derartigen Anwurf, den Ubri-gens Herr Pfeifer auch nur vom Ildrensugen wciM9, ftir etvvas anderes als Verleumdung halten konnen." Polj nerodno in neumno pač nij mogoče koga zagovarjati! Prvič je neumnost, da na to stvar sploh spomni, drugič pove beseda „\veiss", da se o dotičnem glavarju res ta izrek ko!portira, tretjič skuša ovreči Tfeiferjevo trditev s tem, da pravi, da on ne more, ker predobro o patrijotizmu c. k. glavarjev misli, to verjeti. Kdo mu neki nasprotno verjame. No vem, če tueeg«. bebca z dobra najde, ker vsak si bo mislil, da g. Pfeifer brez dobre informacije reči no bo v državnem zboru omenjal. G. Pfeifer je rekel, da je zmirom pripravljen, dotično osobo imenovati ter dokazati r.epatrijotično govorjenje. Tu stoji mož Pfeifer in ti ga denuncijanta zoveš! To je pobalinsko. Veš, da se je stvar preiskavala, veš, da pri tej preiskavi g. Pfeifer reci nij dokazal? Ali ne veš, da si opravičen le tedaj o denuncijantu govoriti, kedar g. Pfeifer ne more dokazati! Za boga, ta kritikar je še nemirnejši, kakor sem ga kedaj mislil! Najnovadnejši pojmi iu mišljenje mu manjka. V možganih tacega bebca se tedaj prav lahko Krško kot: „die deutscbe Stadt GurkfeldM suče in „đeutsch gesinnte Gurk-felder". O Gene Klun, zakaj si tako hitro umrl, temu krškemu etnografu, ki ti tako grdo sramoto dela, bi še moral prej razjasniti, da se mesto, ki na slov. tleh stoji, kojega prebivalstvo, posebno pa rodno po velikej večini doma ! v t' miliji in na trgu izkljucljivo Bloveuski go vori, na nii.ak način ne more zvati deutscbe j S tad t. Ali nemam prav, če sem trdil, da imam , danes s Čudno neumnim eksemplarom ,nemske" ( Žurnalistike na Kranjskem opraviti! Ustavo ver na ( stranka na Kranjskem, ali te nij sram, da nomad boljših močij! To je pontenciran ,,bo- ■ zlrksberger", kojega hoče — originalno — g. i Pfeiferju navezati. Bojim se močno, da bo ta mož to raso bezirksbergerjev po svetu preveč širil. In kako se mu ,,grossenwahn" širi, ko z dopadenjem pripoveduje, da je slov. ljudstvo na stališču, kjer mora imeti jerobe v pol. uradnikih. Malega plemstva na Kranjskem je mož sicer ud, ali na račnn tega plemstva, ki še erkajoče v našem stoletju včasih sporain-jajoče se blaženih patrimonijalnih časov pobrca, kar je prav smešno demokratu videti, moramo to pobahanje s jerobstvom nad slov. ljudstvom dati ali vkljub temu je dokazalo moževe bedas-toče, ker kar vsi pametni ljudje obžalujejo, kar ti kot sramotno za ljudstvo in čas smatrajo, je temu (res ne morem drugače reči) oslu povod, da pove: gloj Pfeifer tu stoji ljudstvo, in „nos ta in ta" mu stojimo na tilniku. Dosti, dosti, zdaj imam pa tudi jaz, kojemu je pravi žurn-ilisticen, ješev želodec, dosti; tu dopisnikova neumnost, že smešna nij več, tu se mi podaja kompleten butelj ! Ljubi butelj Matevž, tega pa le v spiritus daj ter v svoj muzej, če umrje, ga zamoreš proti entreju 10 kr. ljudem kazati! S—c. Bz lti»|itlltt 8. aprila. [Izviren dop.J Daleč od Al rije se vidi trobojnica, ki ponosno vihra na našem čitalniškem poslopji in priča, da so tu slovanska tla in slovansko morje, milo nas kliče k zabavam, katere so pod njenim krilom vrše. Tudi sinoči smo sijajen večer imeli, igrali ste se izvrstno dve veseloigri: Srečkovn prisega" in „Pes in mačka". Posebno pi moratn prvo omeniti, pri katerej je gospodična Ilakelnova sč svojim naravnim obnašanjem zopet pokazala, da je igralka, katere bi se na slovenskem odru moglo iskati. Naš znani France je kakor po navadi vzbudil veliko smeha, gospodična KuČkova jo svojo nalogo popolnem dobro rešila, in res je, da ima Rojanska čitalnica igralne moči, na katere bi ponosna smela biti, za to pa gre v prvej vrsti vrlemu in marljivemu predsedniku r. Dolinarju in neutrudljivemu g. Volfu čast. Tombo a nam jo dala lepe dobitke; pri njej je pa sreča samo lepemu spolu bila mila. Deklamaciji „Sloveniji" in „Turjaška Ttoza-inuiidu" sta bili t. ogromnimi „dobrou-klici svršene. Konec veselice je bil ples, pri katerem so se naše krasotico do jutra zabavale. Domače stvari« — (Volitve v ljubljanski mestni zbor) III. razred se vrše uže jutri v petek zjutraj od 8. do 12. ure. Menimo, da nij treba onih volilcev, ki naš list imao in bero, opominjati, da svojo domovinsko dolžnost gotovo izpolnijo. Naj pa naši 1 j ud j e tu di do br o pazijo, kako bodo volili oni obrtniki, ki v narodne domače kroge največ prodaje jo. Mi se moramo navaditi, da bode resnica postala: „svoji k svojim", tujci pa naj bodo od tujcev podpirani. — (Umrl) je v Ljubljani in okolici obče znani in m nogoiskani zdravnik stari Mite j Fine predsinotnjem po daljšem bolehanjL Pokojni je bil 72 let. star. V ujet. 9. sprda •iona: Kopriva i Zagorja. — Soldiber i' OorotJakeKa. — MUH t iz Bovnloe. — W6*rioh, L!p»ier i' Celovca, — Baltazar i. Bolj ka. — Mosor )/, ši. Vida. ivi Havliei i Soblpek i/. Dunaja, — Itutliol iz Kočevja. — Topler i/. Gradoa, — nainlaoh, Glits r ntaer, Arns iz Dunaja. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše Slovenske knjige: 1. „Doktor Zobvr", originalen elo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. ,,]\alij'ot*nsh'e povesti** od Uret Harte-a. Cena ;>u kr. 3. „Tn{/omer", tragedija v 5. dejanjih Spisal J. Jurčič. Cena (50 kr. 4. tfNa Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena <>0 kr. 5. „Zapitik \\ akefieUlshl". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 8. ,,JHfJ dvema stolom a* *izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena &0 kr. 7. „Cvet in Sad'*, izviren toman. Spisal J. Jurčič. Cena ni kr. Elegantna spomladanska obleka is golcl. spomladanska zgornja suknja 12 gold. spomladanske hlače d |STO 1(1. in v printerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za Otroke od dveh let naprej. Spalne suknje ~w mi gospođe in gospe priporoča . IY• bil iivoljou so ju g. Peharcc. naglo sprijaznil ž njim in zdaj ga rabi culo za to, da ga z-i-bo v boj pošilja. Tako ho lepo duše povsod združujejo. Da bi bilo novo županstvo občini sploh v kako korist, o toni nam mj prav n.č znano; proj bo ta reč narobe, če, številko kje kaj dokazujejo. Zdaj smo namreč plačali vebko prikladu, moj katerimi bo menda tudi plaća za županijo, o kateruj prej uže. 11 let nijsmo ničesa vedeli — kar je namreč bil gosp. Jauiiuk — oče — Župan. Holjšo hvalo je zaslužil „starokopitnež", kakor ga je g. Peharoc zim r-jal, od one, ki jo ima od svojega obilega dela. Če I po vsem tem gosp. N". J.unnik nij poseben česfilec t gosp. 1'uharca, kdo mu bo to zameril t Ali nij marveč n travnov Haj jo tudi ne samo nam, nuipak še m -rs; kje 7iiwu>, da g"sp Peharec šo celo mej svojim stanom prijatelje lehko po prstih sešteje, e-.itilcev I a so celo malo ima. Zato jih tudi pri nas veliko t nema, naj lih gro kmalu Iskat ti roga m, kjer njegove ! lastnosti »u nijso tako znane, kakor pri nas. Nun prepir po časnikih nij ljuO, a to m >raiuo pa vendar javno izreči, tla tist;, kateri f,a jo kriv in pričel nij gosp. Nikolaj .lamtiik, katerega no le mi, ampak I Bdi d.ilee okrog poznajo in čislajo. Zato m slino, d.i so uioramo umi mi vanj pognati iti žalimo, da bi bilo to pojasnenjo zadnja beseda v tej zadavi. V Medvodah 8. apnla 187H. (112) Vir obionOVf kuiterili t/iiruu je lihko i;n--( ohhOv I I c o o' HI sr. o B M b g a o 5. < *s 13 n P 3 l° ■< Si* B P trn £ =. 3 ° o £ g. • ci- —~ • «r S. jo - 3 I B .K o *2 5 o CD l CD g" cr>< o >—> I SL o m, O f M ^ h — g — 5T B S - P Ci N< m 3 O =-r-. »-h O" CD o Vojska, zaradi katere so morale izostati obilno naročite na iztok, daje povod tovarni za oskrbovanje nevest /1. MtraiiMMa, Dunaj, Itothenthurinstrasse 21, da vso obdržane večjo in manjšo pošiljatve perila za go»t|»o«lo, KOM|>u in «l«-ro. kaaor i |»ImIiio, robec, prte ittl., daje po sedečih zates nizkih cenah, ua Bi urno i/.praziu orjaško skladišče. Prejeto blago, katero posebno dobro ne ugaja, radi izmenjamo, in na zahtovanjo, ako se vi m tov plača, pušiljamo poleg računa po nakaznicah tudi denar nazaj. ■■ Namesto Uveli le eden goldinar! SKBBB i gmta m k"'-i""n. n i* •■■">«» I« kr. 7a 1U ROgl. riiliuiiT i/. liutUtu, t Iiurvoiiim rolioin, oliruliljcnl ,, %\. il, ,t ,, 1. I uiikI. trikut-Jojiica ali liluun, bula iu liurvuim ,, kI 11 m «*' ti < ■ L < h 11111111 liutiHtuvili ruliuuv /. Iiurvuiiun robom, zurubUuni „ Vi. S, tfl. 1.— H 11-1 > j 11111 /;i vrat nikiiv, liujtioviijAi kroj 1 i7,nivHiia Hrajcu za ti u ruti, iz iiujli!{>8n«u nirtiuih]»i>Iu 1 lina Imrviiiiu kri'tun maju.i, juiiicniin pruvu liurvft 1 bel« »rajca i\ kuhiidiIii /. gladkimi trujnimi |imi 1 juku ukinčuuu nrajcu iu ilumu, uujljulJHu 1 iiajtliirjHii i/.itilo liluču duinii, iiviiilitnu 1 n|niilnjii krilo /.n il.iini' i/, iirtlllga, najli'|irti kroj 1 (J .11 •■ Kn-.|.<11-, |ir.ivii l iiiiiImii.iIki |.Lllllll 1 loirtl. > i.ao 1.5« Ki- kiki- Ki- ,, Ki-iao ,,gi. a.— „Kl. „Kl-Ki-gl- •J__ a__ a.— a__ ki. a. 1 BiluiiHrujca /.a ko n, *i Ki. a, a no, :t Ki- a, i, a.oo, n, e .no, a, a.ao, i 1 HifoiiHrujca /.a gOHpuilu na praili t'uiilu»ticini nabrana i ilfoninjoa /a gospodo h platnenimi ('aniu/iiirai k'I 1 (luceut ni>K» goapodo, belUi aU barvanili 1 Hiaji-u /a gOipodet rumbiiiHka, pravu, Hluitka ali nabranu, iiajlltmJHa k! 1 Krajca /.a IJiJKpoilii, pravu rumbiirnka, lauta/ija in \ i/cua, iiajIllii'jH.i Kl- S.OO, 1, 4.BU. •» i trajoa la dame, pravo platnu, gladka in fantaalja, uajfinejaa g'l- 1BO, -. a.no, it I Hiajca M dume, pravo platno. \ i lai n.i, najtini'jmi |f |. a.fiO, :;, S.BOi •! u kooov h ii'tiuiili lir. i j u 11 brei »ivo ti o, io t> kosov h eotrtlnk Ur, rjuii bre« lire, člito platnu, aajfluejio ki. 18.01), ii ."io, it; .»o i mutno pokrivalu /a a oeob, ovlili in damnel ci a, a.no, i. -t.no, n.no 1 mi/no jiokrivulo /.a 12 Oiob, ovilb iti i. tilnik mi-, i iiiiiIiui-hI.ihii platnu 'ji. '-a<>, '.lil, lili. It» HO k.....\ i,n .... imiii m .i.UII.I-.i Ki- :*> a.no, ■», n, «, t 1 «ltiiiiastn«» n.i.-no puUrit »Io zu 8 ono1» ali -i r«b«-i'v pri nakupih /a bi) golil. l'i:iiitne naitčbe pinti gotovemu denarju ali povzetju Q6 vestno in urno iv.višc. — «