-**:   109   >f-
Basni o levu.
Po Ezopu, Lafontainu in Krilovu priredil Brinjos.
^^^a-^             11. Levinja in medved.
wL#^T  T     jNevinja je  izgubila  svojega mladiča: lovec ga ji je zmeknil. <Hf I $   Lj .S) Nesrečna mati je nepretrgoma rjovela in begala po goščavi 3ffjL        h>% semtertja. Niti po noči ni prenehala jadikovati: že več dni ^S>s—b^*wD ni nobena žival v gozdu  zatisnila očesa. Vsem je že pre-^^^^^%^X sedalo rjovenje brez konca in kraja. tdl&^š&g&AsBt         Naposled de medved:  ,,Strina, dovoli mi, da te nekaj vprašam. Raztrgala  si že dokaj   tujih otrok; ali oni niso imeli ne očeta ne matere?"
„0 da, imeli so jib, imeli!"
BČe je tako, zakaj pa niso razgrajali in jadikovali, kakor ti ? Čemu baš pri tebi toliko krika in vika?"                                                                     i
nOh, izgubila sem svojega edinca. Oh, žalostna mi moja stara leta!" nDajte, povejte mi, kdo pa vas sili neprestano žalovati?" ,,Saj vidite, nesrečna usoda je, ki me preganja!"
Kakor da bi devali ga s kože, Kliče marsikdo: nPomozi Bože!" Zmisli reva, če te tare zguba: Stokrat več trpela je Hekuba. l)
12. Lev, odpravljajoč se na boj.
Lev je ukrenil, da napove sovražnikom vojsko. Sklical je veliki vojni svet, da se napravi načrt in razdelč uloge. Vsakemu so izbrali delo, ki ga je bil vajen že z doma: slonu so odločili, da naj nosi tovore in težko orožje; medvedu, da naj vodi naskoke; lisico so izvolili za ogleduha; opico za bur-keža, ki naj prevrača kozelce in slepi sovražnika.
Kar se oglasi nekdo izmed vojščakov: MZabitega osla in strahopet-nega zajca pa pošljimo domov; za nič drugega nista, kot nam v nadlego in sramoto."
,,Kaj še!" odvrne kralj, ,,brez teh dveh bi bila naša četa nepopolna. Tudi njima poiščemo primerni mesti: osel bo trobil s svojim silnim glasom, strašec sovraga, in zajec bo služil za brzonogega tekalca, raznašajoč naša povelja širom bojnega polja."
Vladar, ki prav pozna                                    " ¦
Podložne svoje v srce in obisti,         >
On kraalu ve in zna,                                                                   . -
Na kterem mestu vsak največ koristi.
Lafontaine.
l) H e k u b a je bila žena trojanskega kralja Prijama. Morala je gledati z lastnimi očmi, kako so ji sovražni Grki požgali njeno domovje, mesto Trojo, umorili njenega moža in vso rodovino. Naposled so pa še njo samo odvedli v sužnost. — Pis.