11. MAJA 1978 — ŠTEVILKA 18 — LETO XXXn — CENA I DINARJE CtASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat za vas in za nas najpomembneje: preselili smo se, in sicer na Trg V. kongresa 3 a, dvoriščna zgradba med Muzejem revolucije in med prodajalno pohištva Slovenijales. V ponedeljek se je dokonč- no preselil tudi radijski studio, tako da sedaj RC razpolaga z večjim in pomožnim studiem. Morda nas boste nekolik/o težje našli, vendar zdaj boste lahko v eni zgradbi pravzaprav opravili vse, kar ste želeli in pričakovali. MILAN. SENICAR Dragi tovariš Tito! Vsakokrat, ko se zberemo, da ti voščimo ob Tvojem življenjskem jubileju, ki je tudi naš praznik, smo ponosni, da živimo v naši domovini, svobodni, bratski skupnosti. Domovini, kjer delu dejansko pripadata čast in oblast. Tudi danes smo radostni, dragi tovariš Tito. V naših srcih, je nemir, posebno ker vemo, da so naše besede preskromne, da bi lahko izrazile vse tisto, kar si nam in nam s svojo ustvarjalnostjo nudiš. Ko ob vsakdanjem delu sprem- ljamo svoje delo, nas vedno prepričuješ, kaj pomeni biti mlad v naši domovini. Nam, pionirjem in mla- dincem iz Celja pomeni to obvezo. Prav zaradi tega se borimo, da bi imeli čimboljše učne rezultate v šolah, dobre rezultate na delovnem mestu, vklju- čujemo se v samoupravni in delegatski sistem, bo- rimo se za uveljavitev prostovoljnega dela, vključu- jemo se v teritorialno obrambo, v vojaške šole poši- ljamo sposobne in aktivne mladince. Vključujemo se v delo SZDL. Skratka, želimo delati in biti pri- sotni v vseh sferah našega družbeno političnega in ekonomskega življenja naše skupnosti. Dragi tovariš Tito! Pionirji in mladinci, vsi delovni ljudje in občani skušamo skupaj z vsemi občani vsakdanjem življe- nju čuvati pridobitve naše revolucije, graditi blago- stanje domovini in s tem sebi boljši jutri. Čuvali bomo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti kot zenico svojega očesa. Tebi, naj- ljubšemu sinu naše domovine pa želimo zdravja in .še mnogo let bivanja med nami. Da bi nas še naprej vodil po poti miru, bratstva vseh narodov na svetu ter enakopravnosti vseh in vsakogar. Prejmi te naše skromne besede kot naše želje ob tvojem 86. roj- stnem dnevu. po/om IZPOD sim/i m Potem ko je nekaj čez pol deseto uro prejšnji petek nekaj metrov od hale Go- Wec, kjer je bila v tistih trenutkih slav- f^ostna proslava ob prihodu zvezne štafete "iladosti, pristal v označenem krogu sko- rajda v sami sredir*! izpod vedrega neba ^lan celjskega Aero kluba Boris Blažič s Padalom in z lokalno štafetno palico s po- zdravi dragemu maršalu in velikemu pri- latelju mladih, tovarišu Titu, so mladinci celjske občine zaključili to veliko in pri- srčno vsakoletno manifestacijo predanosti ljubezni. Kmalu za spektakularnim pristankom Padalca Blažiča, ki je še čakal pred dvora- ^ Golovec, je Štefka Kračun, delavka •celjskega Ingrada v veličastnem sprem- stvu pionirjev, mladincev ter vojakov za [^esla zvezno štafetno palico v dvorano, ^er se je že nekaj časa odvijal bogat kul- ^rno-zabavni program, ki so ga pripravili ^Ijski baletniki, pevski zbori, ansambel Obvezna smer. ki je ob navdušenju nekaj ^'soč mladih zaneseno igral in prepeval farti^^anske in revolucionarne pesmi in pa godba. Palico je sprejel študent Pavli Pla« tovšek. ki jo je iz dvorane tudi otkiesel. Slavnostni govornik, predsednik OK ZSMS Celje, Riki Majcen, je v kratkih be- sedah orisal razvoj Celja, takoj za njim pa je pionir četrte osnovne šole Boris Kova- čič prebral pozdravno pismo Titu (desno zgoraj). Nekaj po deseti uri je štafetna palica, spremljana od množice mladih ob navdušenih vzklikih odšla po Mariborski cesti proti Tremarju. kjer so jo sprejeli mladi iz laške občine. Za letošnjo štafeto v Celju in v bližnji okolici bi lahko zapisali, da je bila orga- nizirana izredno domiselno. Nosili so jo člani konjeniškega kluba, potovala je z le- talom pa s padalom in kajaki po Savinji, povsod pa je bila prisrčno sprejeta. Zvezna štafeta mladosti se je v žalski občini mudila v četrtek, ko so jo žalski mladinci sprejeli od kamniških v Motniku, od tu pa so jo ponesli preko Vranskega na Šmiglovo zidanico, kjer je bila pred 40 leti prva konferenca KPS. Osrednja pro- slava je bila na dvorišču tekstilne tovarne Prebold, kjer jo je pričakalo nekaj sto mladincev in drugih občanov. V Preboldu se je zvezna štafeta zaustavila petnajst minut. Ob tej priložnosti je zbranim govo- ril sekretar OK ZSMS 2alec Franc Jelen, pozdravno pismo pa je prebrala mladinka Danica Ribič, sledil pa je še bogat kul- turni program. Štafeta mladosti je nadalje- vala svojo pot proti Grižam, Žalcu in Šem- petru. Polzeli in Sentilj.u, kjer so jo spre- jeli velenjski mladinci. Zapišimo še to. da so v žalski občini mladi nosili tudi osem lokalnih štafet. Podobno vzdušje je vladalo tudi v šmar- ski občini v nedeljo in v ponedeljek pa tudi v drugih občinah celjskega območja, koder je šla Titova štafeta. Smarčani so zvezno štafetno palico spremenili na Kne- žec. potem ko so jo v Grobelnem dobili od šentjurskih. Na Knežcu je bila tudi osrednja prosla\^. na kateri je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Valter Jordan. Štafetna palica je nato po- tovala še v Podčetrtek in v Kozje, potem pa je zavila proti Podsredi in obstala za nekaj mirjut tudi v Trebčah, kjer so jo sprejeli s kulturnim programom in je nato odpotovala v Kumrovec. Ustavimo se še ob sprejemu štafetne palice v laški ob- čini. Okoli desete ure je bilo v petek v Laškem pred domom Dušana Poženela polno občanov, predvsem pa mladine. V sporedu so sodelovali godbeniki laške godbe na pihala in pevski zbor osnovne šole Primoža Trubarja. Druga za drugo so prihajale štafete iz delovnih kolektivov in šol z območja Laškega. Skupaj je priteklo na slavnostni prostor 21 lokalnih štafet. Zvezno štafeto je mladina Laškega spre- jela pri Zdravilišču. Ob navdušenem plo- skanju in igranju godbe je skupina mladih pritekla pred kulturni dom, kjer so štafeto predali in prebrali sporočila s toplimi po- zdravi. To je le nekaj utrinkov z dolge poti štafete mladosti po našem območju, za \fse, kar je bilo doživeto, pa je najbrž pre- malo besed. M. S. J. V. J. K. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 18 — 11. maj 1978 ZALSlU IS: O ZMOHITOSTI Na ponedeljkovi drugi seji žalskega Izvršnega sveta je beseda tekla predvsem o delu organov, ki skrbijo za zakonitost. Ni torej naključje, da so najprej podali po- ročila o delu občanskega javnega tožilstva iz Celja v lanskem letu, o delu sodišča združenega dela iz Celja ter občinskega sodišča v Žalcu. V nadaljevanju seje je beseda tekla še o delu organa za vodenje postoirfta o prekršku, o delu in pojavih, ka imajo pomen za var- stvo družbenega premoženja, ob koncu pa so sledila še poročila o delu postaje milice v Žalcu ter njenega oddelka na Vranskan, o delu organov za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj in prekrškov za kaznovanje ter varstvo samoupravnih praroc ter poročilo inšpektorata aa lansko leto. J. V. 2ALEC: OBČINSKA PRIZNANJA Na prisrčna slovesnosti v Žalcu je predsednik OK SZDL Žalec Vlado Plaskan podelil občinska priznanja Jožici Hribar, Ivanu Strožerju, Vladu Gorišku, Janezu Megliču in Jožetu šaleju ter ^relski družini bratov Hrvatin iz Liboj in gasilnemu društvu iz Matk. Na sliki: Priznanje OF prejema Jožica Hribar. J. V. —T. T. CEUSKI SINDIKATI IN ORGANIZIRANOST V Celju je bila včeraj seja predsedstva občmskega sveta zveze sindikatov, na kateri so člani razpravljali' o predlogih za podelitev »Srebrnih znakov ZSS« za le- tošnje leto. V. nadaljevanju seje so obravnavali tudi izhodišča za novo obliko or^niziraiiostl in metode de- lovanja sindikatov. DS KONJIŠKI IS: PO PROSRAfilU Jutri se bodo v Slovenskih Konjicah sestali člani izvršnega sveta občinske skupščine na svoji drugi seji. Na njej bodo obravnavali predlog programa dela iz- vršnega sveta za naslednje obdobje, med drugim pa bodo razpravljali še o predlogu odloka o povišanju stanarin v konjiški občini. O tem predlogu, kot tudi o ostalih, ki jih bo obravnaval izvršni svet, bodo raz- pravljali delegati na naslednji seji občinske skupščine. DS POKOJNINE TAKO KOT OD! Prod dneva so se se- stali na konstitutivni seji de- legati enote skupnosti pokoj- ninskega in invalidskega za- varovanja občine Celje. Že na prvi pK>gled je bilo jasno, da pomeni izvolitev posebnih delegacij tudi za to skupnost novo kvaliteto v delu. Ne le zaito, ker bo odslej zastopa- nih v njeni skupščini 105 de- legatov za razliko od prej štiridesetih, ampak predvsem zato, ker je baza delegatov, kd napajajo skupščino, veliko bolj razgibana in razvejena po temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kot je bila po- prej. Na prvi seji enote skup- nosti pokojninskega in invar lidskega zavarovanja v novi sestavi so delegati opravili več konstitutivnih opravil. Tako so izvolili Milana Lo- štrka za predsednika zbora delegatov ter Slavita Kukov- ca za njegovega namestnika, imenovali so člane izvršilne- ga odbora in za njegovega predsednika izvolili Slavo Pa- leitič, izvolili pa so tudi člane stanovanjske in kadrovske komisije. Mcian Loštrk je de- legatom poročal o dose- danjem deiii konference de- legatov pokojninskega in in- validskega zavarovanja ter omenil naloge, ki stoje pred to skupnostjo v prihodnje. »Predvsem se bo potrebno zavzemati za cilje, ki so za- pisani v srednjeročnem pla- nu razvoja,« je poudaril Mi- lan Loštrk. Nato pa je de- jal, da gre med cilji, za ka- terimi se bodo morali zavze- mati delegati, posebej izpo- staviti prizadevanja po pK)- večanju realne vrednosti po- kojnin v skladu z narašča- njem poprečnih realnih oseb- nih dohodkov zaposlenih gle- de na minulo delo upoko- jencev in glede na opredeli- tev pokojnine kot nadaljeva- nja izsplačevanja osebnega do- hodka. Na prvi seji enote skupno- sti pokojninskega in mvalid skega zavarovanja v občini Celje v novem sestavu so delegati imenovali še deset delegatov, ki se bodo udele- žili zasedanja občinske skup- ščine skupnosti socialnega varstva in štiri delegate, ki se bodo udeležili konstitutiv- ne seje republiške skupnosti pokojninskega in invalidske- ga zavarovanja. DS PRIPRAVE NA MDA KOZJANSKO PRVI BRIGADIRJI 4. JUNIJA ^ Priprave na letošnjo zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko "78 so v zaključni fazi, saj se bo čez slab mesec dni — 4. junija na deloviščih v šmarski in šent- jurski občini ter v brigadir- skih naseljih razlegel briga- dirski ho-mk. Izvršni odbor, kot operativ- ni organ skupščine MI>A prav v tem času izdeluje detajlne programe za posamezne dni v obeh naseljih. Prav tako pripravljajo obe naselji, ki bosta do prihoda prvih bri- gadirjev nared. Po akcijskem načrtu za mladinsko delovno akcijo je v planu tudi sklic skupščine akcije, in sicer v prvi polo- vici maja. Skupščine se bodo udeležili ^delegati vseh bri- gad, ki bodo letos delale na Kozjanskem. Sprejeli bodo programe del za posameasna delovišča in za interesne de- javnosti, ki se bodo oddajale v teh mesecih. Brigadirji iz vse Jugosla\dje bodo letos gradili nadaljni potez ceste Maršala Tit.a do Lesičnega in sodelovali pri prestavitvi telefonskega kabla. Kljub nekaterim težavam, s katerimi se srečnijejo or- ganizatorji zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 78, izkušnje kažejo, da se ni bati slabih delovnih u.spehov na delovnem in interesnem pod- ročju,.. , ....._M.„.R. OBRAZI I BOJAN ALBREHT »Prepnčan sem, da ima Obsotelje bodočnost, to- da bodočnost le, če bomo deUUi trdno skupaj,« je z velikim zanosom in optimizmom spregovoril pred tedni na sestanku podčetrteškega turistične- ga društva mladi vodja TOZD Atomske toplice Podčetrtek, Bojan Al- hreht in jim ponuxlil ne- sebično roko v pomoč. Zdelo »€ je, da verjame sleherni svoji izrečeni be- sedi tako trdno, da mu ni moč ničesar izpodbiti. Takšen je bil pri pr- vem najinem srečanju, ko sva nekoliko bolj spozna- la, kaj bi drug od dru- gega sploh rada. Toda takšen, zanesen in odprt kot obsoteljska dolina, je bil tudi ko sva se sploh prvič videla. Zdaj začenja Obsotelje verjeti v mla- dega direktorja v Atom- skih toplicah v človeka, ki zatrjuje, da bo v topli- ce vložil, kar največ more in zna. Med Atomskimi toplica- mi in Pristavo, kjer se je rodil, se je valilo pi- sano življenje obsoteljske- ga rojaka. Kot mnogi, se je tudi on prevažal dan za dnem, z vlakom v šo- lo v Celje, v gimnazijo. Z vlakom, nabitim z delav- ci, ki so odhajali na delo v Store in Celje. Tisti- krat je spoznal, kaj po- meni zgodnje vstajanje, kaj borba za kruh. Na vrsto je prišla Visoka ko- mercialna šola v Maribo- ru. Mladenič se je zapo- slil v Šmarju, na skup- ščini, a kaj kmalu spo- znal, da to ni delo zanj. Kmalu ga srečamo v Ru- darskem šolskem centru v Velenju. Medtem je prepotoval dobršen del Evrope in še nekaj dlje za nameček. Popotovanja razširjajo ob- zorje . .. Obsoteljčan se je ože- nil in zaradi družinskih razmer bil prisiljen, da prevzame mesto vodje ko- merciale v opekami v Košakih v Mariboru. Na- tanko po štirih letih ta- vanja in vandranja izven vteja domače občine se je Bojanu ponudila prili- ka, da pride nazaj. V Atomske toplice. Zgrabil je z obema rokama. Rad bi bil doma, rad bi poma- gal Obsotelju, za katere- ga je vseskozi, že kot srednješolec, verjel, da ima bodočnost. Tega pre- pričanja ni nikoli izgubil. V Atomske toplice je ptlšel pravzaprav tako kot že prenekateri pred njim: z željo, da popravi, kar se popraviti da in naredi, kar se narediti da. Ni bilo kadrov. Sedaj počasi prihajajo. Zaupa v novi hotel, hi ie sprejema goste. Obso- telje je ve dre j še z Boja- nom Albrehtom, ki misli, da bo najprej moral te- meljito notranje organizi- rati toplice, se povezati s krajevno sknrmostjo in sploh z vsemi družbeno političnimi dejavniki v kraju in v občini, kajti »zavedati se moramo, da so prav Atomske toplice tista os, okoli katere se bo poslej moral vrteti razvoj v tem koncu šmar- ske občine«. Govori o povezavi z ju- goslovanskimi in sloven- skimi turističnimi centri, o širši možnosti obsotelj- skega turizma: kmečkega, izletniškega, zdraviliškega. Veliko si obeta od šolskih izletov, od relativno maj- hne oddaljenosti od Za- greba. Pravi: z izgradnjo hote- la z 208 posteljami vse- kakor ni bila izrečena zadnja beseda. Nasprotno, to je bil le prvi korak. Najprej bo prišla na vr- sto sanacija starega dela, nato pa nadaljevanje grad- nje turistično zdraviliške- ga dela na Marofu. In ta- ko bo. pravi! MTT r-VR-n STRASEK PIŠE IVAN SENIČAR BREZ MIRU m POČITKA — v AFGANISTANU, prijateljski deižeM z nad 19 milijoni prebivalcev, revščino in neuvrščeno ziinanjo IX)liti'ko, je pred prvomajskimi prazniki počilo. Afgani- stan je bil kraljevina do leta 1973', ko je Mohamed Daud Kan vrgel z oblasti dotakratnega kralja in pre- vzel oblast. Takrat je obljubil prepotrebne gospodarske in dnige spremembe, vendar ni držal besede. Ljudje so postajali vse bolj nezadovoljni in ogorčeni, Daud pa je vse bolj zatezal vajeti. Oficirji in aktivisti ljud&ko-demo- kratske stranke so pred dnevi prigravdli ter iOTedli revolucionarni prevrat, ubili predsednika Dauda, nje- govega brata (skupaj je bilo mrtvih 72 ljudi) in usta- novili novo oblast. Proglasili so Afganistan za demokra- tično republiko, na čelu katere je zdaj revolucionarni svet in nova vlada. Predsednik obeh teles je Nur Mohamed Taraki, 61 let star pisatelj in prevajalec, sicer pa generalni sekretar omenjene stranke. Taraki je obljubil reforme, novo družbo in se poudarjeno izrekel, da bo Afganistan še naprej razvijal neuvr- ščeno zunanjo politiko. Novi režim so priznale najprej vzhodne socialistične dežele, predvsem Sovjetska zveza, doslej pa tudi večina drugih držav, tako ZDA, Velika Britanija in Kitajska. Novi režim je priznala tudi Jugo- slavija, ki želi še naprej razvijati s to deželo prijatelj- ske stike. V Kabulu, glaraern mestu dežele, bi moral biti prav te dni sestanek koordinacijskega biroja neuvr- ščenih dežel. Zaradi sprememb pa bo sestanek kasneje maja v Havani na Kubi. — V AFRIKI, predvsem v njenem južnem deLu, se nadaljuje nasilje. NAMIBIJO aU Jugozahodno Afnko je že leta 1915 zasedla Južna Afrika. OZN je že zdavnaj zahtevala, naj Južna Afrika dopusti, da dotad Nanaibija neodvisnost, za katero se njeni ljudje tudi bojujejo. Že leta 1971 je mednarodno sodišče obsodilo Južno Afriko kot okupatorja. Vendar rasistična oblast v tej deželi kljubuje vsemu svetu. Na posebnem zasedanju gene- ralne skupščine OZN te dni o Namibiji so ponovno obsodili Južno Afriko. Za je glasovalo 119 deže], pax>ti nobena, vzdržalo pa se je 21 zahodnih da-žav. Pomemb- no pa je, da je s tem OZN potrdila svojo odgovornost za razvoj v Nambiji. Vendar — !. 48 ur po sklepu v New Yorku so južnoafriške čete ponovno okupirale del neodvisne države Ai^ole in pri tem med drugim uibile okoli 600 beguncev iz Namibije. To je bdi torej odgovor Južne Afrike. Človek komaj rassume, kako z lahkoto in neovirano se lahko širi nasilje na tem svetu, čeprav so skoraj vsi proti. Res je sicer, da Južna Afrika tega ne bi zmogla, 6e je ne bi podpirali nekateri od tistih, ki so se glasovanja v OZN o Namibiji vsdržaU. — JUGOSLAVIJA je še naprej super aktivna tudi v zunanji politiki. Pred prazniki je bdi v Titovih gosteh jordanski kralj Husein, ki ima v klobčiču na Bližnjem vzhodu kar precejšnjo vlogo. Miloš Minič, šef naše diplomacije, je obiskal Vietnam, Kampučijo, Tajsko, Indijo in Sri Lanko ter utrdil naše zveze v tem delu Azije, ki ga prav tako pretresajo nemiri. Delegacija SZDL Jugoslavije se je vrnila z zelo lEspešne poti po Kitajski. V Jugoslavijo prihaja prvi sekretar Poljske združene delavske p>artije Edward Gierek. Torej počitka ne bo. KILADI FIZIKI \l SLOVENIJE TEKMUJEJO V soboto, 13. maja, bo reševalo naloge iz fizike 120 di- jakov iz osemnajstih slovenskih gimnazij. Organizator tek- movanja, ki bo na gimnaziji v Celju je aktiv matematikov in fizikov celjske gimnazije, pokrovitelji telvmovanja pa so EMO, Raz\'Ojni center in Raziskovalna skupnost Celje, ki tekmova- nje finančno podpirajo. Udeleženci republiškega tekmovanja, ki so bili izbrani na predtekmovanju, bodo dobili knjige iz zbirke SIGMA, značke in nalepke Aera in ploščo gimnazijskega pevskega zbora. Najboljše bo nagradilo Društvo matematikov in fizikov in astronomov Slovenije s knjižnimi in denarnimi nagradami. Po tekmovanju, ki bo trajalo dva dni in pol, si bodo tekmo- valci ogledali razvojni oddelek Libele in se udeležili okrogle mize o fiziki. Komisija bo medtem pregledala naloge, razgla- sila rezultate in določila najboljše za zvezno tekmovanje i» (izike. 27. aprila pa je bilo kot vsako leto v Celju republiško tekmo- vanje osmošolcev celjskih in okoliških osnovnih šol za zlato Vegovo priznanje iz matematike. Vsako leto tekmuje v Celju približno 20 učencev, ki so izbrani na občinskem tekmovanju. V preteklih letih so se tudi mladi tekmovalci iz Celja in Ra- deč udeležili z\'eznega tekmovanja. ZALEG: ODLIKOVANI LOVCI »Za izredne zasluge na pod- ročju lovstva, za aktivno dru- žbenopolitično delo v občini, za tnjd, vložen v razvijanje samoupravnih odnosov v lov- ski organizaciji, za zavzemar nje za odprtost lovske orga- ni-zacije, za njeno povezova- nje z drugimi družbenimi de- javniki, vam v imenu pred- sednika Tita izročam odliko- vanja,« je začel svoj govor Vlado Gorišek, predsednik skupščine občine Žalec, ko je pred kratkim v lovskem domu na Gozdniku izročil odlikovanja petnajstim lov- cev iz žalske občine Slav- nosti so se udelf^li še nred- p^dnik i^vrfTie^a svp'n s>no- ščine občine Žalec, Jože Jan, sekretar občLn&ke konference SZDL, Ivo Robič, predsednik skupščine Zveze lovsikih dru- žin Celje, Zvone Vidic ter člana predsedstva Stane Ko- kalj in MUan Batistič. Odlikovanja so sprejeli: Konrad Pevec — Red dela « zlatim vencem, Bernard Ce- pin tn Prane Krašovec — republike z bronastim vencem, Edi Ahac, Jože Drob- ne tn Martin Krašovec — Red zasluge za narcHl s srebrno zvezdo ter Marjan Btrrjan, Vinko Cijan, Kari Gonšek. Martin Jesenek, Prane LevaT, Jr.nko Marine, P^udi Navod- nik r>ra«:o Rak in \nado — v"=- Red deia y sre- bimina vencem^ MBA jt, 18 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 ZAKON O ZDRUŽENEM DELU: SO USPEHI V ŽALCU! pri dosedanjem uresni- geviui.iu zakona o združe- nem delu so v žalski ob- jini dosegli že lepe uspe- he, kljub temu pa se še vediio srečujejo z nekate- rimi problemi, ki ovirajo tutrejšo preobrazibo obsto- ječih družbenoekonomskih (^ncKsov in samoupravne- ga položaja delavcev. O nadaljnji aktivnosti pri uresničevanju zakona so v Žalcu govorili najprej na sestanku predsednikov osnovnih organizacij ZSS, pred kratkim pa je bese- da o tem tekla tudi z vodnj; splošnih sektorjev OZD oziroma delavci de- lovne skupnosti skupnih glužb. ki delajo na pripra- vi samoupravnih splošnih aktOT Namen sestanka je bil ugotoviti stanje pri do- sedanjem uresničevanju zakona in pomanjkljivosti ter se pogovoriti o akci- jah, ki jih čakajo, saj je zadnji rok za uskladitev vseh samoupravnih sploš- nih aktov z zakonom o združenem delu 11. decem- cember. Zanimivo je, da se tega sestanka niso, ude- ležili predvsem tisti, zara- di katerih je bil sklican. Sicer pa so se na njem dogovorili, da bo treba v okviri občine združiti vse tiste dejavnike, ki so za- dolženi za izvajanje zako- na o združenem delu, do- seči pa bo potrebno tudd to, da se bodo vse družbe- nopolitičn eorganizacije in ostali organi na nivoju ob- čine m OZD vključevali v akcije pred nastajanjem problemov. V okviru občanskega sve- ta ZSS in kluba samo- upravljalcev bodo morali aktivirati delo delovnih skupin, ki so bile zadolže- ne za posamezna področja. Te SKupine naj bi čim prej pripravile program dela glede obravnave po- sameznega področja, orga- nizirale naj bi določene razprave itd. Seveda bodo morale pri svojem delu iskati tudi pomoč zunanjih strokoiTijakov. Tega dela si ni moč zamisliti brez sodelovanja vseh OZD ta- too pri sami udeležbi kot tudi postavljanju konkret- nih vprašanj. O zaključ- kti, Id bi jih sprejele te skupine, bd p'>tem razprav- ljali na skupnih sestankih. V 2a!cu menijo, naj bi jih sklicevali ločeno za OZD s temeljnimi organizacijami zdniženega dela ter za enovite organizacije. Na seji V) predlagali, naj na ta način začnejo najprej z obdelavo prvega osnutka pravilnika o delovnih raz- merjih. Sicer pa so na seji menili da je takšna obli- ka razprav oziroma izme- njava izku.šenj v pomoč vsem. saj lahko mnogo problemov rešimo prav z dogovarjanjem. Ob koncu seje je Veno Sat.Iei družbeni pravobra- nilec samoupravljanja sez- nanil navzoče z nekateri- ma ugotovitvami, do kate- rih je prišel pri pregledu samonpnivnih splošnih ak- tov s področja dohodkov- nih Kinosov. V zvezi s tem ]e že dal nekaj po- bud za E>onovnd pregled teh iiktov ter dopolnitev programov izvajanja zako- na o združenem delu. Si- cer pa četudi formalne Pobude ne bodo dane, bo potrebno te programe do- Pf>laiti v marsikateri orga^ Ii?«ci1i zdnrženega dela. J.\NEZ VEDENIK CELJE NI VSE STORJENO Z AKCIJO UVELJAVLJANJA ZZD ŠE NADALJEVAT! Pri ocenjevanju storjenega na področju uveljavljanja za- kona o združenem delu bi ve- ljalo v celjski občini izposta- viti dohodkovne odnose kot tisto področje, kjer je bilo doslej najmanj narejenega. Kritično velja ugotoviti, da v Celju ni delovne organizaci- je ali temeljne organizacije združenega dela, ki ima do hodkovne odnose vsaj zado- voljivo urejene tako na pod- ročjih odnosov med temelj- nimi organizacijami združene- ga dela, kot med temeljnimi organizacijami in skupnimi služb^jni. Zlasti pa je vpraša- nje pereče na področju do- hodkovnih odnosov med trgo- vino in proizvodnjo. Poizku- si, ki so bili v posameznih delovnih sredinah narejeni m pa rešitve, ki so jih doslej poiskali, lahko služijo le kot osnova za nadaljnje dogra- jevanje vsebine teh odnosov. V nobenem primeru pa ne smejo biti osnova nikakršne- mu samozadovoljstvu ali raz- mišljanju, da je bilo storjeno že vse, kar je bilo potreb- no storiti. Učinkovito ureja- nje dohodkovnih odnosov mo- ra biti še naprej usmerjeno v napore, da bi se celjsko go spodarstvo na dolgoročnih in trdnih osnovah vključilo v širši gospodarski prostor. Ko so na petkovi skupni seji komiteja občinske kon ference ZKS in občinskega sindikalnega sveta v Celju ocenjevali uresničevanje za- kona o združenem delu so opozorili na dejstvo, da so v veliki večini temeljnih orga- nizacij in skupnosti uspeli v zakonskem roku oblikovati samoupravne akte, ki ureja- jo področje nagrajevanja po delu. Ugotovili so, da so sko- raj vsi akti v svoji osnovi upoštevali zakonsko predvi- dene elemente nagrajevanja po delu, to je količino, kva- liteto in gospodarnost, da pa njihova konkretna uveljavitev v praksi ni bila dosežena. Pri tem so posebej opozorili na tisto področje dela in de- lovnih nalog, ki se nanaša na delovne skupnosti skupnih služb in ki niso vezana na normirano delo v proizvodnji. Zlasti na teh področjih bo potrebno v prihodnje — ob izdelavi kataloga del in na- log — dosledneje izpeljati na- čelo merjenja tega dela tn zagotoviti uveljavljanje de- lovnega prispevka f>osamez- nika pri prisvajanju dela do- hodka za osebni dohodek. Na skupni seji so člani ko- miteja in sindikalnega pred- sedstva sprejeli vrsto stališč in usmeritev za nadaljnje uresničevanje zakona o zdru- ženem delu v celjski občini. Poudarili so, da je potrebno z akcijo F>oglabljanja vsebine zakona tudi v bodoče z vso intenzivnostjo nadaljevati. Po- sebno pomembno pa je, so menili na seji, da v bodoče namenijo vso pozornost vse- binskemu uveljavljanju dolo- čil zakona o združenem delu in vsebinskemu dograjevanju dosedaj sprejetih samouprav- nih rešitev. Pri tem pa mo- rajo z vso odgovornostjo so- delovati vsi delovni ljudje in občani, družbenopolitične or- ganizacije, strokovne službe in poslovTii organi na vseh ni- vojih. DAMJANA STAMEJOIČ NOVA IMENOVANJA: MOZIRJE Delegati vseh treh zborov občinske skupščine Mozirje so na drugi skupni seji novega sklica sprejeli tudi nekatere predloge komisije za volitve in imenovanja. Tako so zaradi odhoda na novo delovno mesto razrešili dipl. inž. gozdarstva Franca Tratnika kot načelnika oddelka mšpekcijskih služb ter na njegovo mesto kot vršilca dolžno- sti imenovali Silva Jošta, ki bo hkrati opravljal naloge pro- metnega inšpektorja za mozirsko občino. Nadalje so zaradi upokojitve razrešili Emesta špeha kot načelnika oddelka za finance, vrh tega so za načelnika geo- detske uprave ponovno imenovali dipl. inž. geodezije Antona Tirška. Delegati so imenovali tudi predsednike in člane nekate- rih komisij kot stalnih strokovnih delovnih teles občinske skupščine. Tako bo komisiji za statutarno pravna \T3rašanja, zatem komisiji za verska vprašanja, komisiji za odlikovanja in komisiji za mejna vprašanja predsedoval predsednik ob- činske skupščine Hinko Čop. Za pred,sednike drugih komisij pa so imenovah: Pranja Gerdtno za družbeni nadzor, Alojza Plaznika za vloge in pritožbe, Jožeta Kumra za občinsko nagrado in priznanja, Matevža Požamika za varstvo invali- dov in borcev NOV, Maro Tratnik za komisijo za ugotavlja- nje izvora premoženja, Franca Tratnika za pregled samo upravaiih aktov v organizacijali združenega dela ter Staneta Krajnca za predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu. MB MOZIRJE: ODLIKOVANJA Polej; srebrnih znakov OF in sindikata so na slavnosti koncu aprila podeliU štirim akUvnim družbenopolitičnim '^»iavcem v mozirski občini tudi Titova odlikovanja. Tako je Red republike z bronastim vencem prejel Jože J^^^Kir, Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo Anton Hri- "^rnik. Red dela s srebrnim ■/eticem Ivan Bastl ter Medaljo ^ia Alfred BožiC ^ V RAZMIŠLJANJE SO OTROCI VARNI? KAKO DO ŠOLE — PROBLEM VSEH NAS! Brez dvoma vsi starši po- gosto razmišljamo o tem, ko- liko so naši otroci varni na prometnih cestah in ulicah. Razmišljamo o tem s tesno- bo, saj preti nevarnost našim otrokom resnično na \'sakem koraku: pri prehodu čez ce- sto, pri hoji na cesti, pri vstopanju v avtobuse. Nemoč- ni smo ob tem, saj se zave- damo, da v največ primerih svojega otroka ne moremo zaščititi pred pretečo promet no nevarnostjo. Lahko otro- ku pojasnjujemo, ga vzgaja- mo, mu dopovedujemo, kako naj se obnaša na cestah. A le majhna nefprevidnost otro ka ali voznika lahko že po- vzroči nesrečo. In to prav vsi vemo. Prav zaradi te bojazni pred možno nesrečo in zaradi po- gostih razmišljanj o tem, ali so otroci vami pri odhodu v šolo, sem se napotila v os novno šolo Vel.ka Vlahoviča v Celju, kjer se s tem prob- lemom že nekaj časa sreču- jejo. V to šolo namreč pri hajajo poleg otrok iz stano- vanjskih naselij Lave tudi iz O.strožnega in Babnega. In pi'av otrcK^i iz Ostrožnega in Babnega povzročajo tako uči- teljem, kot tudi staršem pre- glavice prav zaradi neureje- nih poti v -šolo. Najprej nekaj besed o ti- stih, ki prihajajo iz Ostrožne ga. Otroci bi morali v šolo po lepo asfaltirani cesti, ki pa je zelo prometna, pa tudi precej dolga zanje. Zato so si izbrali bližnjico, ki pelje ob potoku Koritnica, potok pa je brez brvi. Osnovnošolci tako ^'sak dan veselo skače- jo z enega brega potoka na drugega in nadaljujejo pot v šolo ali pa iz šole domov. Vse lepo in prav, ko ne bi bilo vdčnega strahu staršev in učiteljev pred nesrečo, ki bi se pri tem lahko zgodila ... Di-ugi problem predstavlja približno trideset otrok, ki vsakodnevno liodijo v šolo Velika Vlahoviča iz Babnega, Tudi ti otroci bi morali v šolo po asfaltirani cesti, ki je zelo prometna in povrh še za kakšna dva kilometra dalj- ša od poti, ki so si jo izbra- li kot bližnjico do šole. Vse bi bilo v redu, če ne bi prav ta bližnjica vodila prav prek travnikov bližnjih kmetov, ki jim otroci seveda povzročajo z vsakodnevnim teptanjem njiv in zasejanih travnikov škodo. Tako je nastal prob- lem, kako urediti tem otro- kom varen, pa kljub temu ne- problematičen dohod do šole. Kajti upravičeno se .;ezijo tako kmetje, ki se bojijo za svoj pridelek, kot starši, ki se boje za varnost svojih ot- rok. Oboji imajo po svoje prav, zadnjo besedo pa bosta gotovo morah reči krajevni skupnosti Ostrožno in Med- log. Kajti njuni organi so ti- sti, ki bodo pomagali rešiti vozel skrbi. Morda na niti ne bo tako težko. Kajti stroški za postavitev brvi čez Korit- nico in ureditev steze za do- hod otrok iz Babnega v šolo verjetno ne bodo predstavlja li posebnega problema. S tem pa seveda ne smemo razmiš- ljati o krajevnih skupno- stih kot tistih, ki nosita vso odgovornost pri urejanju tega problema. Odgovornost za rešitev problema nosijo tako starši, kot krajevni skupnosti, šola in družbeno- politične organizacije vseh krajev. Osnovni cilj vseh pa mora biti nedvomno zagoto- vitev varnosti otrok pri nji- hovi poti v šolo in iz šole domov. DAMJANA STAMEJCIC LEVEČ: AVTOMOBILSKI SERVIS 2e v kratkem bo v Levcu prišlo do gpradnje avtomobil- skega servisa s skladiščem in seveda prodajalno avtomo- bilov. Gre za prodajalno Slo- venija avta. V Petrovčah blizu seinafo- rlziran^a križišča pa tx> Istra benz iz Kopra zgradil bencmsko črpalko, kjer bo poleg točenja in prodaje naft- nih derivatov moč kupiti še butan v jeklenkah. V sklopu bencinskega servisa bo še bi- fe in velika avtopralnica. J. V. PREJELI smo ZOBJE IN PLAČILO V 13. številki z dne 30. 3. 1978 je bil objavljen članek tov. Golob Majde iz Mrzlega polja 13, ki se nanaša na de- lo zobne ambulante Planina pri Sevnici. Prosimo vas, da objavite naš odgovor, ki je sledeč: Kolegijski poslovodni organ TOZD Zdravstveni dom Šentjur je proučil pritožbo zoper zobozdravnico na Plani- ni, ki jo je podala v vašem časopisu št. 13 od 30. 3. 1978 Majda Golob iz Mrzlega polja 13. V članku navaja, da jo je zbozdravnica na Planini odslovila zaradi tega, ker bi bilo popravilo zob hudo drago, v zobni ambulanti Laško pa so jo ljubeznivo sprejeli in povedali, da bo opravljeno p^>pravilo zob zastonj. Dejanski potek dogodkov pa je bil sledeč: Tov. Majda Golob je imela kljub mladosti hudo zane- marjeno zobovje. Stomatoioginja Smid-Kalajdžiski Andreja ji je zaradi njene mladosti in izgleda predlagala izdelavo mostičkov, ki bi stali cca 6.700 din in ne cenejše prote7,e, ki bi stala cca 1.000 din. Ker pa stomatoioginja Golobovo pozna in je vedela, da je predčasno zapustila srednjo šo- lo in da tako nima statusa dijaka ter, da bi morala plača- ti polno ceno, ji je predlagala naj se prej zaposli ali vsaj prijavi Zavodu za zaposlovanje. V tem primeru bi plača- la samo participacijo, ki bi zaiašala za mostičke 2.928. Tov. Golobova pa je izbrala drugo pot in to po vsej verjetnosti pot goljufije. Pri Kmetijski zadrugi Laško kjer je zaposlen njen oče ji je uspelo potrditi zdravstveno knji- žico. Na ta način si je pridobila lažen status dijaka, odšla v zobno ambulanto Laško, kjer je ne poznajo in ji na podlagi potrjene zdravstvene knjižnice niso zaračion^i participacije. Pri vsem tem pa bi želeli poudariti, kako malo vedo ljudje o cenah zobozdravstvenih storitev, saj bi znašali stroški za iX)pravilo zobovja pri tov. Golobov!: material din 2.040,-— delo zob02Mlravnika din 2.371,34 delo stomatologa din 2.385,70 Skupaj~din ~ 6.797^~ KJE TEČAJI? Vodstvo Občinske Plesne šole Celje daje odgovor na zastavljeno vprašanje Franca Vrbovška iz Laškega »Kje so plesni tečaji«. Plesna šola Celje bo priiiodnje leto praznovala že 20- letnico svojega obstoja. V tem času pa je bilo organizi- rano veliko število raznih plesnih prireditev, med drugim tudi 5 velikih mednarodnih plesnih turnirjev, za katere je šola prejela nešteto pohval. Lani je bilo organizirano medregijsko mladinsko tek- movanje v družabnem plesu ter plesno tekmovanje vseh osnovnih šol celjske regije, med katerimi je bila tudi os- novna šola iz Laškega. Plesne tečaje pa vsako leto redno organiziramo po sledečem razporedu: Začetniški tečaji — od septembra do konca decem- bra; Nadaljevalm tečaji — od januarja do konca maja; Za vsak tečaj je najmanj 9 objav v Radiu Celje, ob- javljamo pa tudi v Novem tedniku in časopisu Večer. Ple- sni tečaji so v raznih krajili, odvisno od potreb. Tako sedaj potekajo plesni tečaji v Celju, nadaljevalni in izpo- polnjevalni v TVD Partizan — Gaberje, osnovni šoli Voj- nik, Letuš, itd. Ravnatelj Plesne šole Celje Lojze Borinc ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA VIŠJA TAKSA V Novem tedniku štev. 14 od 6. 4. 1978 je novinar Jure Krašovec pozval Jakoba Kolmana, dipl. vet., pred- stojnika vet. postaje v Laškem z naslovom »Vprašanje javnemu delavcu« za odgovor in pojasnilo. Vsebina tega vprašanja je v plačevanju visoke takse za cepljenje psov proti steklini. Novinar zahteva odgovor kakšen je vzrok ali razlog za tolikanj povišano takso in če je to povišanje odrejeno v širšem slovenskem prostoru ali le v občini Laško. V Ur. listu SRS štev. 2/78 je izdano »Navodilo o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih raču- nih občine in republike«. V čl. 4 tega navodila je dolo- čeno, da so takse za registracijo in vakcinacijo psov proti steklini dohodek občine in republike. Ta pristoj- bina je določena za celo republiko Slovenijo in ne le za občino Laško. Po odloku o pristojbinah za zdravstvena spričevala in p>otrdila za živaU ter o kriterijih in merilih za dolo- čitev pristojbin za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja Ur. list SRS 2/78 je v členu III določena za celo republiko Slovenijo pristojbina 150,(X) din za re- gisl racijo in vakcinacijo psov proti steklini. Odrejeno je, da Veterinarska postaja pri izvajanju cepljenja psov pobira zade\xio pristojbino v znesku l.TO,()Udin in ta denar v celoti odvaja na poseben račun SOb za veterinarsko-sanitarne preglede. Razumemo negodovanje lastnikov psov in njihove pritožbe naperjene proti službi Veterinarske postaje, ki je izvršCTala cepljenje in morala pobirati pristojbdiie. Vett^rinarska služba se čuti prizadeto nad javnim mne- njem, češ da so te pristojbine dohodek postaje. Takšno mnenje pa je očitno pnjsledica pomanjkljivega obvešča- nja pristojnih organov, ki naj bi na ustrezen način po- sredovah javno.sti odloke o pristojbinah katere določajo predpisi v citiraruh Ur. listih. Prtidstojnik vet. postaje Laško dipL vet. Jakob Kolman 4. stran — NOVI TEDNIK St. 18 — 11. maj 19?, ŽALSKO GOSPODARSTVO DELAVCI ŠE NIMAJO DOVOLJ VPLIVA Reproduklivna sposobnost žalskega gospodarstva je la- ni upadla, kljub temu da je rast celotnega dohodka, družbenega proizvoda in do- hodka nad predvidevanji re- solucije za lansko leto pa tudi srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvo- ja otJčine. Obremenitve do- hodka, osebnih dohodkov in poslovnega sklada so tako velike, da celotnemu gospo- darstvu, razen amortizacije, ne ostane pravzaprav niče- sar za razširjeno 'eproduk- cijo. Podatki o rasti sred- stev samoupravnih interes- nih skupnosti, zlasti republiš- kih, pa kažejo želo visoke stopnje rasti in izredno veš- lika sredstva. To opozarja tudi na to, da imajo delavci v združenem delu še vedno iialo vpliva zlasti na re- , . iiiške obremenitve iz do- iiudka in {K>slovnega sklada. Prihaja do absurdnega sta nja, ko morajo OZD plačati republiške obveznosti iz sred- stev ustvarjenih v preteklih letih, ker pač v tekočem le- tu nimajo dovolj denarja. V Žalcu ugotavljajo tudi to, da še vedno pretežno razpravljamo o obremenitvah na nivoju občine, premalo ali skoraj nič pa o repu- bliških in drugih obremenit- vah, čeprav predstavljajo ob- činske pravzaprav mnogo manjši delež. Izvršni svet žalske občinske skupščine bo vse to pismeno posredoval tudi republiškemu izvršnemu svetu. Problematiko obremenitve dohodka povečujejo še skro- mne investicije, ki so v Žal- cu krepko pod predvideva- nji v letnih resolucijah in srednjeročnem načrtu druž- benoekonomskega razvoja občine. Res je, da imajo v občini prijavljenih za več kot milijardo dinarjev raznih investicij, res pa je tudi, da je realnost njihovega pokrit- ja glede na stanje v gosiX)- darstvu in bankah kar za polovico manjša. O vsem tem so doslej že razpravljali na Izvršnem svetu, sestanku direktorjev OZD in predsednikov .skup- ščin samoupravnih mteresnih skupnosti, minuli torek pa tu- di na seji zbora združenega dela občinske skupščine, ki je bila v tekstilni ovarni Prebold. JANEZ VEDENK KOMENTAII Pred leti Ziičela akci.ja na področju intejjrahiesa tnuis- | porta prav 7da.i dobha svo.j ponovni raxni;ih. N.imret-, po zač<^tnih uspehih pr.iv na cel.j- skem območju, .je ;tktivnost zaradi cele vrste (»l).iekti\ nih | vzrokov 'začasno zamrla, da bi končno spo7.nan.je o nuj- nosti aktivnega delovanja na področju raciorializ-aci.ie pre- toka blaga, vzpodbuiliio naj- širšo akcijo. Tako je decen»- l»ra 1977 spet pričel s svo.1čin.'ikeni odboru (iZS xa cel J. sko oJ)moč.je. Delovne nal<»- ge. ki si ,jih je zad.il odbor za leto 1S78, pomenijo nepo- sredno delovan,ie povsod tam, kjer .je potrebno ustva- riti pojjoje za nstvarjalen in /41 vzet odnos d»» tako po. OBMOČJE BiAGO GRE SVOJO POT PIŠE: ZVONKO PERLIČ inenihnega gttspodarskeea vprašanja k«it je integralni transport. Osnovo 7» neposredno nlirepanje na področju inte- gralnega transporta prodslav- Ija enoten Samoupravni spo- razum o ])rograniii in i/va- ] janju pospešene racioiUilizacl- je pretoka blaga, ki ga .je podpisalo lani okrog 1(XKI TOZD v Sli»veniji. 7:<\\ pa po preteku enega leta (»d skle- nitve tega spora/unia ugo- tavljamo, da smo pri racut- naJixaeiji pretoka blaga \ na- šem gospodarskem prostoru šele na skromneni začetku. Študije, ki so bile izdela- ne v nekaj preteklih letih, ob njih pa različn«- anali- ze o pretoku blaga, tran- sportnih sredstvih, skla- di.sčnih pro.storih, manipula- tivni opremi, organiziranosti in drugem so poka/ale. da sc na tem področju (»bnaša- n>o precej negosi)odarnu. Vi- soki stroški, ki jili predstav- lja pretok l)laga v na.jširšeni pomenu liesede, nas morajo vzpodbuditi zii odločno ukre- pan.je, saj .je po oceni stro- kovnjakov možno na podnič- ju integralnega transporta najliitreje doseči pozitivnt- gospodarske učinke. Torej ni vzrokov za odla- šanje. Nasprotno, vsi g«)spo- darstveniki. ki vsakodnevno bijejo boj za boljše gospo- dar jen.je — za večjo gospo- darnost in donosnost — bo- do prav gotovo morali od- preti fronto tudi na tem po- dročju. Sicer bitka ne bi bi- la celovita in zmaga ne po- polna. Izvajanje programa aktiv- nosti Regijskega odiiora za integralni transport bo v na- slednjih mesecih usmerjeno v mobilizacijo vseh, ki .jim je integralni transport — ra- cionalizaci,ja pretoka blaga, neposredni gospodarski, sa- m«)upravni in družbenopoli- tični interes. V tem smislu se bodo pričele aktivnosti za nadaljnje sklepanje samo- upravnega sporazuma o pro- gramu in izvajanju pospeše- ne racionalizacije pretoka blaga, pričel se bo postopek za ustanovitev SIS za inte- gralni transport na celjskem območju, formirana bo sku>v ščina podpisnikov samo- upravnega sporazuma, aktivi- rani bodo odbori in komi- sije za ta vprašanja. Programsko usmeritev Re- gijskega odbora je verificiral tudi medobčinski odbor GZS za celjsko območ.je, ki je hkrati s tem sprožil najšir- šo akcijo za ukrepanje na področju racionalizacije zumljivo pa je, da bodo uspehi vidni le takrat, če se bomo uspeli strniti okrog te- ga cilja vsi, predvsem pa odgovorni delavci iz gospo- darstva. KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE NOVA HALA ZA PROIZVODNJO GRAFITNIH LONCEV Pred prazniki so v liboj- ski keramični industriji odpr- li novo halo za proizvodnjo grafitnih loncev ter livarssi grafitni pribor. Njihova pro- izvodnja bo sedaj zadoščala potrebam vseh jugoslovan- skih livarn. Vrednost inve- sticije je 15 milijonov di- narjev, pri čemer je KIL vlo- žila dobrih 60 odstotkov, Tehnounion iz Ljubljane 13,6 in nemški partner, tovarna Avgusta Grundlacha, %,4 od- stotka. Direktor Franjo Tilin- ger je v svojem govonj ob otvoritvi dejal, da bodo v novi hali dosegali bruto pro- dukt 35 milijonov dinarjev, sicer pa bodo v naslednjih letih proizvodnjo teh loncev povečali na 100 ton. Na slavnosti je govoril tu- di član predsedstva republiš- ke konferende S2DL Frane, šifkovič, ki je med drugim dejal, da v razvoju slovenske- ga združenega dela marsi- kdaj preveč pričakujemo od velikih sestavljenih organiza- cij združenega dela, od veli- kih naložb, pri tem pa po- zabljamo, da je kvalitetni premik možen predvsem v tozd in to na osnovi skup- nega vlaganja, posodobitve proizvodnega programa, več- je neodvisnosti od uvoznih surovin ter možnosti nastopa na tujih trgih. Vse to pa je uspelo 550-članskemu kolek- tivu libojske keramične indu- strije. Prav sedaj je napočil trenutek, ko bo treba inten- zivno načrtovati za naprej, razmišljati o ponovnih iz- boljšavah, spremembah in dopolnitvah proizvodnega programa ter nenehnega iz- boljševanja kvalitete izdelkov. V nadaljevanju svo.)ega i vora je Franc Šifkovič voril o uspehih ler teža' pri uresničevanju združb ga dela. Dejal je, da ' sedaj ko poskušamo spr* ta določila uresničevati praksi, čaka težko * Franc Šifkovič je med ^ gim dejal, da trenutno moremo biti zadovoljni ^ banji gospodarskih odn" s tujino, kot tudi ne s s! minjanjem značilne sest predelovalne industrije. ^ je je med sabo tesno f zano, saj brez spreminj* proizvodnih progratno* predelovalnih zmogljiv"* brez nenehnega dvigo** kvalitete in produktiV^" združevanja dela in ste v, ne bo mogoč usp^ prodor na tuja tržišča. JANEZ VEI>% §t 18 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 .TURŠKA MAČKA« NIKOLI VEČ TAKSNA NOVO GOSTIŠČE (PENZION) ČEZ DOBRO LETO v naslovu pravzaprav tudi nekaj sentimentalnosti. Stare »Turške mačke«, vsekakor najstarejšega gostišča v okvi- ru Celjskega gostinsk^a ekkI- jetja in tistega, ki so ga po- gnali daleč naokoli, tudi v tujini, ni več. Zaprli so ga zadnji dan letošnjega aprila. Res je, da bo na tem me- stu zrasel nov objekt. Toda, ne da bi delali krivico tiste- mu, ki bo prišel, lahko brez pomislekov zapišemo, da takšne gostilne Celje več ne bo imelo. Bila je tista, ki je živela z mestom, mu daja- la svojstven utrip, ki je slo- vela ne samo zaradi svoje primorske oziroma istrske kuhinje, marveč prav tako zaradi ljudi, ki so jo redno obiskovali in onih, ki so v ajej delali. Najbrž drži, da je ta go- stilna najbolj zasloveila med obema vojnama, ko je bila zbirališče znanih Celjanov. Tu so se shajali, ob dobri ka- pljici in pečeni rijba, tudi mar- sikatero rekli, si privoščUi nekaj krepkih. Mnoga stalna omizja so bila pravilo. Kdo ve, koliko navdihov so v raz- govorih pri teh mizah dobi- li slikarji, pesniki... Zlasti tedaj pa tudi zdaj je bila to gostilna, kamor člo- vek ni stopil samo zaradi po- trebe, da uteši glad in žejo. Vanjo je stopil zato, ker je vedel, da bo tu dobro po- strežen, da ga ljudje, ki v njej delajo, strežejo... ne morejo neprijetno presenetiti. »Turška mačka« je imela svojo vsebino, vzdušje, ki je bilo edinstveno, prijetnost, domačnost... Bila je tista, ki je slovela. Po vsej pravici. Brez pretiravanja. Tudi Celje je bilo znano po tem gosti- šču. In prav ob tem dejstvu se nehote vsiljuje vprašanje, zakaj se tako lahko odloča- mo za rušenje starih zidov, ki so imeli svoje življenje, ki so dajaU s svojim notra- njim dogajanjem značilni pe- čat, utrip. Pa ne, da bi se venomer zgledovali e>o dru- gih. Toda, drži dejstvo, da muogokje takšne gostilne oh- ranjajo, da sicer zagotovijo ustrezne higienske in sani- tarne ix>goje, vse drugo pa obdržijo. Tudi pročeljem ne menjajo lice. To pa ne E>ome- ni, da bi jih puščali v zane- marjenosti. Ohranjajo njiho- vo osebnost, ki je živela le tu. Nova »Turška mačka« prav gotovo ne bo sprejela osebne legitimacije stare, če- prav že zdaj vemo, da bodo tudi v njej imeli istrsko ku- hinjo, posebnosti primorskih jedi in podobno. Toda, ne glede na ta raz- mišljanja, stare »Turške mačke« ni več in je tudi ni- koli ne bo. Njena vhodna vrata so zaprli in tudi značil- ni reklamni napis nad nji- mi so odstranili. Na tem mestu bo zrasel nov objekt. Prav tako »Tur- ška mačka«. To bo penzion prve kategorije. Nova ne bo ostala le v pritličju, marveč se bo povzpela v dve nad- stropji. Imela bo tudi 22 sob oziroma 44 ležišč. Vse sobe bodo mele svoje sanitarije, prhe. Poleg točilnice, ki bo imela 30 sedežev, bosta še dva restavracijska prosto- ra s skupaj 72 sedeži ter ko- noba, i>osebna soba, urejena v istrskem slogu, v kateri bo prostora za 50 gostov. In če k temu dodamo še 48 sedežev na • bodočem vrtu, bo lahko naenkrat sprejela 200 gostov. Najbrž ni daleč tisti dan, ko bodo začeli podirati staro »Turško mačko«. M. BOŽIO SAVINJSKI GAJ V POLNEM SIJAJU ŽE DOSLEJ VEČ KOT 35.000 OBISKOVALCEV »Moram reči, da nismo pričakovali tolikšnega odzi- va. Že v prvih desetih dne- vih je gaj obiskalo okoh tri- deset tisoč ljudi. Današnji naval (bilo je v nedeljo) pa znova dokazuje, da smo s Savinjskim gajem dobih ne samo pomembno hortikultur- no, marveč prav tako turi- stično postojanko.« je med drugim ugotovil Ivan Zupan, predsednik moztrskega Turi- stičnega društva. Savinjska gaj te dni cveti v pravem sijaju. Pa ne dolgo, kajti tudi cvetovi tisočev in deset tisočev tulipanov, se bodo usuli. škoda, da niso trajni, kajti pogled na ta po- lja čudovitih barv je edin- stven. Toliko tulipanov sku- paj je najbrž moč videti le Še na Ni2Joeemiskem. Sprehajalne poti v gaju sO polne ljudi. Mnogi fotografi- rajo, filma jo... vsi pa ob- čudujejo. Imajo kaj! Prva jugoslovanska razsta^va cvet- ja na planem je upravičila vsa prizadevanja, veliko de- lo. Planinci se postavljajo s svojo kočo. In potem čebe- larji. Starodavna kasta vzbu- ja veliko pozornost. Prav ta- ko mlin. Kovačija je še v gradnji. In p>otem koča za gozdne delavce, pa številna krmišča za divjad. Ob vodi splav, drča ... in še marsi- kaj. Vse je urejeno in ix»tavlje- no na pravo mesto. Z veli- ko okusa. Direktor arbo- retuma Volčji potok, dipl. inž. Miha Ogorevec, je tu >nrr«vil sv>ojo drugo diplomo. Okolje je urejeno. Na za- četku lep parkirni prostor s trajnimi lesenimi paviljoni in sedeži za goste. In potem ribnik ter ribiški dom, kjer je moč kupiti tudi pijačo in kaj za pod zob. Vstopnina desetih dinarjev za oselx> ne preseneča, če- prav je spjva kazalo, da bo vstop v ta gaj prost, brezpla- čen. Sicer pa, bodimo pošte- ni. Domačini t>odo potrebo- vali znatna sredstva ne samo za redno vzdrževanje, mar- več prav tako za obnavlja- nje nasadov, za dokončanje začetih del, pa tudi za pla- čilo dolgov. Zato vstopnina, vsaj zaenkrat, dokler je raz- stava cvetja na svojem višku, ni tista, M bd odbijala. In najbra tudi poaneje ne bo. M. BOŽIČ m GA VEČ Da. ni ga več. Tistega bronastega kipca malega fantka, nageca, ki je dolga leta dopolnjeval vodnjak nekoč blizu že- lezniške postaje, v zadnjih letih pa je stal pred trgovino Manufaktura ob Stanetovi ulici. Dela pri urejevanju Stanetove ulice gredo h koncu. I*red koncem maja bodo ziaključena. Tako pravijo, in mi jim ver- jamemo. Komunalcem namreč. In zdaj so hoteh na svoje mesto postaviti tudi vodnjak z bronastim fantkom, ki drži pod rokama dva rački. Pa so bili razočarani. Kipca ni več na svojem mestu. Nekdo si ga je sposodil, milo rečeno. Le zakaj? Ga bo prodal kot staro železo ali bo z njim okrasil svoj vrt? Kdo ve? Toda, kakorkoli že, bilo bi prav, da pride nazaj na svoje mesto. Sem sodi. Na Stanetovo ulico. Tem- bolj, ker je na novo urejena in ker IM bil lep okras lepemu okolju. MB LJUBLJANSKA BANKA — Splošna banka Celje obvešča svoje debvce in občane območja HUDINJE in bližnje okolice, da se že lahko poslužujejo storitev novo odprte agencije Ljubljanske banke — Splošne banke Celje na HUDINJI, ulica Frankolovskih žrtev, poleg Merxove restavracije. Novo odprta ageaiclja LB — Spl«^ banke Celje oa Hudinji Notranjost agencije LB — Splošne banke Celje na Hudinji Delovni čas nove agencije Ljubljanske banke — Splošne banke Celje je: vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure. s. stran ~ NOVI TEDNIK St. 18 — 11. mai 19yft NALOŽBE V CELJU y NEPRIPRAVLJENOST Ena od ne ravno sp>odbudnih 2ii8.čilnosti gospodarje- nja celjske občine v preteklem letu, ki p«, se kaže tudd v prvih mesecih letos, je prav gotovo njegova slal>a reproduktivna sposobnost. Po podatkih izvršnega sveta so delovne organizacije ustvarile v preteklem letu le okrog 18 starih milijard sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ce tej vsoti prištejemo še amortizacijo, I>a znese obseg teh sredstev 87 milijard dinarjev. Ob tem velja vedeti, da so gospodarske organizacije moč- no obremenjene z anuitetami, ki znašajo kar dve tretji- ni sredstev za razširjeno reprodukcijo in tako še 2!manjšujejo obseg sredstev za razširjeno reprodukcijo. Ta so tako v lanskem letu predstavljala le 1,2 odstotka celotnega dohodka v gospodarstvu ali pičlih trideset milijard dinarjev. Zaskrbljenost je lahko toliko večja tudi zato, ker delovne organizacije še do danes nimajo iMelanih dobrih investicijskih programov, ki bi nakazovali smeli I>orast ekonomi&iosti, rentabilnosti, in učinkovitosti načrtovanih naložb. Tako nastajajo v delovnih organi- zacijah le delna projekti, s katerimi želijo ponekod celo izsiljevati gradnje novih objektov. To pa seveda razgri- nja še novo sliko. In sicer to, da so delovne organi- zacije večinoma investicijsko nepripravljene in da so poleg tega tudii priprave na nameravana vlaganja izredno slabe. Ko so na ponedeljkovi seji komiteja občinske kon- ference ZK razpravljali o gospodarjenju v celjski obči- ni v preteklem letu in ob tem ocenjevali tudi izvajanje srednjeročnega plana, so prav vprašanju reproduktivne sposobnosti gospodarskih organizacij namenili dobršen del razprave. Med drugim so menili, da je potrebno dati vso družbenopolitično podporo tistim delovnim organizacijam, ki so dobro investicijsko pripravljene in ki vztrajno stopajo po poti začrtnega razvoja. Po- udarili so tudi, da bi bilo potrebno v bodoče znova obnoviti projektni pristop pri planiranju, ki naj temelji na realnih in vsestransko utemeljenih načrtih delovnih organizacij. Cland komiteja so sprejeli tudi vrsto konkretnih zaključkov. Tako so sklenili, da morajo delovne orga- nizacije nemudoma pripraviti programe načrtovanih naložb v letošnjem letu, piodobne programe pa morajo pirii>raviti tudi ncKsiloi investicij v družbenih dejavno- stih. Med sklepe pa so med drugim zapisali tudi obveznost, da se bodo o načrtih in programih pogo- vorili z vsemi tistimi delc.mimi organizacijami, ki so opredeljene kot nosilke gospodarskega razvoja v • celj- sik občini. DAMJANA STAMEJCIC POGOVOR Z DELEGATOM ZA XI. KONGRES ZKJ ZDRAVSTVO NI PORABA TO POMEMBNO PODROČJE MORAMO PRIKAZATI V DRUGAČNI LUČI z Bemijem Strmčnikom sva se pogovarjala kar v nje- govi pisarni v Zdravstvenem centru v Celju. Živahno in z zagnanostjo mi je pripovedo- val o načrtih, snovanjih, pro- blemih in o odnosih, ki vejejo danes na celotnem ixxiročju zdravstva in ki predstavljajo v največji meri tudi njegove načrte in probleme. Kajti tu- di sam s& kot predsednik kolektivnega j>03lovodnega or- gana v zdravstvenem centru zavzema za hitrejši razvoj tega tako ix>membnega pod- ročja družbe in za uveljavitev drugačnih družbenoekonom- skih odnosov tako delavcev v zdravstvu, kot tudi delavcev, ki so porabniki zdravstvenih storitev. Bernija Strmonika so na 8. kongresu Zveze komuni- stov Slovenije izvolili za de- legata 11. kongresa ZKJ. Po- vedal mi je, da je to za nje- ga veliko priznanje in obe- nem zadovoljstvo, da se bo ponovno srečal s tovarišem Titom. »Veselim se njegovega uvodnega referata,« mi je de- jal, »kajti vem, da bo v njem jasno opozoril na vse tiste po- manjkljivosti, probleme in naloge, ki jim bomo morali vsi komunisti nameniti še večjo skrb. Sicer pa sem tovariša Tita doslej srečal že dvakrat,« hiti pripovedovati Berni Strmčnik. »Prvič tedaj, ko je obiskal Celje in dru- gič, ko se je vračal iz Logar- ske doline proti Ljubljani. Tedaj sem bil še srednješolec in v Lučah smo ga skupaj z ( ostalimi krajani dobesedno ! zaustavili na cesti, da smo ga lahko pozdravili. Spomini na tisto srečanje s Titom so zame resnično neizbrisni.« Najin pogovor se 2!nova vrne v zdravstvo. »V devetih mesecih, kar smo organizirani v Zdravstve- nem centru, smo res veliko storili,« mi pravi Berni Strm- čnik. In takoj nato doda: »V institucionalnem smislu, seve! Sedaj smo organizirani v dvajsetih temeljnih organi- zacijah združenega dela, funk- cionalno smo povezali posa- mezna dele zdravstva v celo- te. Sprejeli smo vrsto samo- upravnih aktov, ki jasno na- kiizujejo našo organiziranost in samoupravne odnose. Ta- ko smo formalno zadostili prav vsem določilom zakona o združenem delu.« Toda med obliko in vsebi- no je velika razlika. Med for- malno zadostitvijo določilom zakona o združenem delu in njihovi vsebinski uveljavitvi je še dolga pot. »Celotna reorganizacija Zdravstvenega centra ima svojo osnovo v problemski konferenci naših komunistov. Tedaj smo ocenili samou- pravne odnose in aktualne probleme ter sprejeli vrsto akcijskih sklepov in dogo- vorov. Ti pa so doživeli vso podporo tudi med ostalimi delavci, kar je dokazalo, da So komunisti izpolnili vse ti- ste interese, ki so lastni vsem delavcem. Sedaj, po vseh teh mesecih delovanja Zdravstvenega centra, pa bi morali komunisti znova oce- niti dosežene samoupravne odnose in aktivneje poseči v razreševanje vseh tistih pro- blemov, ki jih zdravstvo no- si kot kompleks s seboj. Zdi pa se, da je ravno sedaj ak- tivnost komunistov nekoliko zamrla. Nekateri celo menijo, da smo s spremembo oblik organiziranja že dosegli vse tisto, kar je zapisano v zako- nu o združenem delu. Ne za- vedajo se, da se moramo se- daj biti za njegovo vsebino, da moramo narediti še mno- gokaj tako na področju do- hodkovnih odnosov, kot pri izenačevanju družbenoeko- nomskega položaja delavcev v zdravstvu z delavci v ma- terialni proizvodnji, marsi- kaj moramo reči tudi o svo- bodni menjavi dela.« Berni Strmčnik je z zav- zetostjo govoril o problemih, ki so še kako aktualni danes v zdravstvu. Tako je pove- dal, da so dohodkovni odno- si v zdravstvu danes še ter- min, ki ga malokdo razume v vsej njegovi širini. »Ko govorimo v zdravstvu o dohodku in dohodkovnih odnosih, največkrat mislimo samo na storitve. Doseči moramo bistveni premik j tem, da bi pri tem imeli v mislih zdravljenje in ves pro. ces, ki ga to nosi s seboj.« Družbenoekonomski položaj delavcev v zdravstvu, pa tu. di v vsej ostali sferi družbe, nih dejavnosti, še danes xi enakopraven položaju delav. cev v materialni proizvodnji meni Berni Strmčnik. Zato je izenačevanje tega položaja bistvenega pomena tako zdravstvene delavce, kot tudi za porabnike zdravstvenih storitev. Ilajti prav tedaj, ko bo položaj zdravstvenih de- lavcev drugačen, kot je da- nes, bolj enakopraven, bo po sredno tudi položaj vseh os. talih, ki iščejo zdravstvene storitve, popolnoma dniga. čen. »Zavedati pa se moramo eno,« pravi Berni Strmčndlj, »vse dotlej, ko bomo govo- rili o področju svobodne me- njave dela kot o obliki pora- be, bo tudi E>oložaj delav- cev v združenih dejavnostih slabši. Zavedati se moramo, da zdravstvo ni oblika druž- bene porabe, ampak je to področje, ki producira sto. ritve; Ko bomo tako razume- li odnose svobodne menjave dela, bodo tudi zdravstA'eni delavci doživeli drugačen sa- moupravni in družbenoeko- nomski pKjložaj.« DAMJANA STAMEilČlC PRISTAVA: ZNAK OF ZA MLADE Pristava je majhna vas, v kateri dela tudi mladinska organizacija. Mladi iz Prista- ve in okolice aktivno sode- lujejo na vseh, delovnih akci- jah, kulturnih prireditvah in tudi na športnem področju. Tako je bilo tudi za prvo- majsko proslavo, ko so čla^^ ni kulturnoumetniške skupi- ne pripravili kratek recntal, drugi člani pa kres in nilai. Tudi harmonikarka ni zaosta- jala. V program je bil vklju- čen tudi moški pevski zbor Pristava — Podčetrtek, ki je zapel nekaj revolucionarnih pesmi. Ta večer so člani mla- dinske organizacije dobili tudi priznanje za svoje delo. Dobili so srebrni znak OF. DARKO PEPEVNIK CELJE—ŽALEC OD RDEČEGA MLINA MIMO ŠMIGLOVE ZIDANICE DO ČEBIN Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Celje in Žalec sta že lani v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPS organizirali skupen pohod mladih po mejnikih ustanov- nega kongresa KPS. Odločili sta se za tradicionalno obli- ko sodelovanja mladih dveh sosednih občin. In tako je prišlo letos ob koncu aprila do ponovnega pohoda, ki je bil posvečen 40. obletnici I. konference CK KPS pri šmi- glovi zidanici. Mladi pohodndki, med nji- mi tudi pripadniki celjske garmzije JLA, so se najprej zbrali pred Joštovim mlinom v Medlogu v Celju, kjer jim je o pomenu Rdečega mlina govorila Darinka Joštova. Od tod jih je pot vodila preko železniške proge do Savinje in dalje do petrovškega mo- stu, kjer so se poklonili spo- minu padle partizanke Dani- ce Rebec-Tatjane. Potem so pot nadaljevali preko Kasaz — Mirosana do šprajčevega hriba. Na tej poti so se usta- vili pri spominskem obeležju ustanovitve I. Savinjske čete. Na šprajčevem hribu pa je mladim .spregovoril prvobo- rec in nekdanji skojevec, Pe- ter šprajc. Pot se je v^a še dalje: mimo spomenjika revolucio- n^rke in borke Nade Cilen- šikove do Griž, kjer so pri spomeniku 143 žrtvam imeli krajšo žalno svečanost. Na- slednja svečanost je bila v Preboldu pri spomeniku 172 žrt\'am okupatorjevega teror- ja. Nov postanek so imeli pri Smiglovi zidanici, kjer je bila pred štiridesetimi leti prva konferenca CK KPS, ka- tere se je udeležil tudi tova- riš Tito. PreriOčili so v do- mačijah pod zidanico. Naslednji dan jih je pot vodila preko šmiklavških hri- bov do Vrhov, kjer so počar stili spomin padlih savinj- skih in zasavskih borcev. In zatem še planinski dom pod Javorjem ter nazadnje Ceb ne, kjer jih je pred doma čijo pozdravila Barličeva rai ma. In spet beseda, kulturi program... tn že so kreni dalje proti Trbovljam, kje je bil tudi konec lepega p< hoda. DARKO NARAGLA^ t^t. 18 — 11. ma) 1978 NOVI TEDNIK -- stran T pREJELI SMO KJE SMO PREiMALO UČINKOVITI? 00 ZK TOZD Maloprodaja ij« je eno svojih sej posve- jjlj izključno študiji Edvar- Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema sociuli. ^čnega samoupravljanja«, ka- ^ro je tudi CK ZKJ sprejel osnovno gradivo za pred- kongresno aktivTiost ZKJ, Gle- ije na to da je obravnava (tloine študije precej zahtev- aj delo, smo kot izhodišče ^ našo razpravo obravnava- li poglav.)e »Zveza komunistov kot faktor zavesti samoup. pvnih delovnih množic in jibalo njihove socialistične jlicije«. Ob obravnavi te štu- dije pa smo nenehno primer, jaii misli tovariša E. Kar- delja Jn obstoječo prakso, pri tem smo lahko zelo kri- lično ugotovili, kje smo pre- malo učinkoviti, kako zago- toviti akcijo, da niti enega resnes;a družbenega vprašan,ja ne bo, za katerega se ZK ne- bi zainteresirala in angažira- la. Vrsto odgovorov na odprta vprašanja o delovanju ZK smo našli prav v tej študiji. Posebno pomembno pa je spoznanje, da je že zgodovin- ska vloga ZK potrdila uspeš- nost komunistov samo takrat, kadar je znala najti pot do najširših množic delovnega ljudstva in kadar se je zna- la povezati s celotno progre- sivno in demokratično struk- turo družbe ZK lahko oprav- lja svojo funkcijo samo takrat, kadar je demokratično pove- zana z širokimi delovnimi množicami. To je veljalo ne- koč in velja še danes. Naš politični sistem temelji na samoupravljanju in de- legatskem sistemu, se pravi na dele.ijacijah samoupravniii skupnosti v združenem delu in na vseh drugih področjih družbenega dela in ustvarja- nja. V takšnih pogojih pa je lahko ZK manj kot kdaj ko- li prej nosilica političnega monopola, oziroma tega, da samo vlada nad družbo. ZK mora vzpostavljati ne samo preko svojih OO in posamez- nih komunistov, ampak kot tudi organizirana sila samo- upravne demokracije — celo- ten sistem demokratičnih zvez s samoupravnimi skup- nostmi in vsemi socialistič- nimi silami, s tem, da delu- je v demokratični povezano, sti in odgovornosti z njimi, ne pa kot nekakšen zunaj sistemski faktor. ZK ne more pošil^fati direk- tiv delegatskemu sistemu kot zunanji faktor, ampak mora biti sestavni del delegatskega sistema. Spoznanje, da mora ZK biti prisotna in aktivna na konfere^icah delegacij, v družbenopolitičnih zborih in ostalih delegatskih telesih, mora prodreti v slehernega komunista. Samo skupaj z ostalimi socialističnimi sila- mi bomo v delegatskem siste- mu uspešno opravili funkcijo in naloge ZK. Takšno funk- cijo pa bomo uspešno oprav- ljali samo takrat, če bomo tekoče spremljali problema- tiko, ki je na dnevnem redu delegatskih teles. Takšen po- ložaj in vloga ZK v delegat- skem sistemu bosta prispeva- la h krepitvi stabilnosti celot- nega sistema in hkrati spod- bujala delo delegatskih teles. Mnogokrat je prisotno bolj kritiziranje obstoječega stanja »od zgoraj« in z nezadostnim odzivom »od spodaj«, name sto da bi se najneposredneje angažirali, izhajajoč iz tega, da samoupravljanje ni samo pravica, ampak tudi dolžnost delavcev in posebno komuni- stov, da v samoupravnih or- ganizacijah dosledno in vztrajno uresničujejo dogo- vor,jene naloge. Z drugimi be- sedami povedano, če bo ZK več delala in sodelovala v demokratičnem sprejemanju odločitev v okviru delegatske- ga sistema in v družbenopo- litičnih In drugih organizaci- jah, potem bo v ZK potreb no manj deklaracij in resolu- cij, veliko več pa bo konkret- nih odgovorov o načinu nje- nega vpliva na reševan,ie do- ločenih vprašanj v praksi. Nadaljnja razprava je še po. kazala vrsto pomanjkljivosti, na katere moramo biti po- zorni, jih ob svojem vsako- dnevnem delu odpravljati in se tako vključevati v sistem samoupravnega življenja, ki postaja iz dneva v dan zah- tevnejši. Zaključili smo z mislijo, E. Kardelja »sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustva- ri sam. Avantgardne sile so- cializma in socialistična druž- ba imajo potemtakem lahko samo en cilj — da glede na zmožnosti danega zgodovin- skega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri tak- šnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svo. bodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoup- ravljanje«. SINJO JEZERNIK 13. MAJ — DAN VARNOSTI VKLJUČENI BITI VSI! V tem tednu so šte- vilne prireditve ob le- tošnjem praznovanju dneva varnosti, 13. maja. Zaključna prire- ditev bo v Celju v soboto in to v hali Golovec, kjer bo na- stopil tudi veliki gardni orkester iz Beograda, najzaslužnejšim na po- dročju varnosti in druž- bene samozaščite pa bodo podelili priznanja. Pred dnevi je pripravil sprejem za vse tiste do- sedanje predsednike občinskih skupščin na celjskem območju se- kretar Medobčinskega sveta ZKS Celje Janez Zahrastnik, ki tega dela ne bodo več opravljali v naslednji dobi. Spre- govoril jim je zlasti o njihovih zaslugah pri vo- denju svetov za ljudska obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter nied drugim povedal tudi naslednje: »Naš cilj je, da se organi- ziramo, da bodo v to široko politično gibanje vključeni vsi ljudje. Take oblike orga- niziranja so potemtakem pre- vladujoča stvar družbene sa- mozaščite in LO kot nedelji- ve celote izrasle iz socialistič- nega samoupravljanja. Ta or- ganiziranost pa seveda ne more biti podrejena takim pristopom, ki ne bi upošte- I vali danih razmer, naših do- sedanjih in izkušnenj iz NOB ali pristopom, ki bi jih po- drejali neživljenjskim šablo- nam. Sveti oboitiskih skupščin so se v preteklih obdobjih uspešno zoperstavljali dokaj pogostim pojmovanjem, da je možno obrambno priprav- ljenost utrjevati samo z or- ganizacijskimi in administra- tivnimi posegi in ukrepi in, da pomeni LO le organizira- nost ustreznih organov, vod- stev in enot, ne pa celotnega oboroženega ljudstva, organi- ziranega v socialistični zve- zi,'ob vodilni vlogi Zveze ko- munistov. Podobne tendence so bile prisotne v pogledu družbene samozaščite, kar se je izražalo v pojavih odtuje. vanja samozaščitne dejavno- sti in varnostnega ukrep>anja, kot nekega posebnega sektor- ja, s katerim naj se ukvar- jajo le posamezni organi, službe in vodstva. Takšnemu nepolitičnemu in ozkemu pojmovanju SLO in družbene samozaščite, ki je v bistvu izraz zastarelih poj- movanj in prakse, smo se v krajevnih skupnostih, TOZD, v občinah, pokrajini in širše, uprli s prakso dostednega vraščanja obrambe in samo- zaščite aktivnosti v samou- pravno odločanje, v celotno družbenopolitično dejavnost, z mobilizacijo vseh sil in sredstev, in s krepitvijo od- govornosti vsakega posamea- nika in vseh dejavnikov, t prvi vrsti Zveze komunistov za raz\'oj ljudske obrambe in družbene samozaščite, če ne bi razumeli tako, bi lahko postala ta prvina socialistič- nega samoupravljanja sama sebi namen, s tem pa bi bi- li izmaličeni njeni idejnopoli- tični smotri, okrnjen bi bil njen družbeni smisel, prese- kani bi bili tokovi p>odruž- bljanja in obramba ter druž- bena samozaščita bi postali od samoupravljanja in delov- nih ljudi odtujen anarhizem. Seveda se zavedamo, da so vsa ta vprašnja sesta^mi del širokih procesov, ki so tesno povezani z vsemi na- šimi prizadevanji za raz^^oj socialističnih samoupravnih odnosov in z materialno rast- jo naše družbe, s procesi, ki terjajo napore, znanje in časa. Pri tem pa je bistveno, da je ta proces tu, da je vzpodbujen, materializiran, prisoten med delovnimi ljud- mi in, da so njegovi rezultata, čeprav še zdaleč ne dokonč- ni, vedno bolj očitni v naši družbeni praksi. In v smeri pospeševanja teh tokov, v lomljenju starih p>ogledov, so Sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samoza- ščito obogateni s številnimi praktičnimi izkušnjami in novimi spoznanji krepili svo- jo delovno odgovornost ob prepričanju, da bo njihovo delo lahko učinkovito samo, če bo družbena samozaščita in ljudska obramba p>ostala neodtujljiva pravica in dolž- nost slehernega delavca in občana. Samo na ta način jo resnično mogočne usisešno vo- diti, usmerjati in usklajevati obrambne priprave v družbe- nopolitičnih skupnostih. Vse drugo bi bilo sicer zahtevno, vendar jalovo delo, ker ne bi imelo svoje temeljne predpo- stavke, to je organizirane in zavestne samoupravne druž- bene baze.« KARL ŠMAUC -60 LET Ko je drugega maja pred i šestdesetimi leti prijokal na { svet zadnji od dvanajstih j otrok v Šmaučevi družini v Ljutomeru, tedaj ob zibel- ki ni bilo rojenic in sojenic,- marveč so v bližnji ščavni- ci ribe veselo mahale z rep- ki. Da, pozdravljale so no- vega ribiča in mu zaželele lepo pot. No, ta pot ni bila postla- na z rožicami. Bila je težka in naporna, že od vsega za- četka. Kari se je po šola- nju poskušal v treh obrtnih dejavnostih, dokler ni leta 1940 pristal na železnici. In potem ga je železničarska uniforma spremljala vse do upokojitve, na vseh šestin- dvajsetih postajah, kjer je bil vlakovni odpravnik, do- kler ni leta 1955 prišel v Celje. Tu pa ga je čakalo še drugo delo. Takoj je sto- pil v svet, ki mu je še da- nes najbolj pri srcu. Otro- ški, mladinski. Celjsko ob- činsko zvezo društev prija- teljev mladine je kot nov predsednik vodil uspešno polnih deset let. Zaradi te- ga je aktivno delal tudi v okrajni, republiški in štiri leta celo v zveznem komite- ju za vzgojo mladine. In tu- di zdaj, ko v tej organizaci- ji ni več aktiven, je svoje delo posvetil mladini. Pri celjski Ribiški družini je na- mreč predsrednik komisije za delo z mladimi in tudi komisije za obveščanje. Tako je ohranil svoj svet. Kot aktiven delavec v zve- zi Društev prijateljev mladi, ne je bil leta 1964 s skupi- no slovenskih pionirjev pri predsedniku Titu za njegov rojstni dan. To je zanj naj- večje in nepozabno družbeno priznanje, čeprav tudi dru- gih ne manjka. To velja zla- sti za zvezno priznanje za delo z mladino, za repub- liški znak DPM, za vsa tri ribiška odlikovanja itd. Kari šmauc je tudi tisti, ki je kot aktiven predsed- nik gimnazijskega šolskega odbora sodeloval pri ureja- nju igrišča, okoli 120 učen- cem in dijakom pa je pre- skrbel v celjskih gostinskih kolektivih brezplačno hrano itd. »Moram pa povedati, da sem imel v življenju dve veliki sreči. Najprej, da sem imel takšno mater, ki me je že od rane mladosti učila pesmi, mi z lastnim zgledom kazala, kaj je plemenitost in kaj urejeno okolje, v kate- rem živimo in delamo. In druga sreča, da sem dobil življenjsko spremljevalko, že- no, s katero sva strnila vsa življenjska prizadevanja na enotno pot.« Se veliko zdravih in sreč- nih let, tovariš Smauc! M. BOŽIČ MAKARSKA BRIGADIRJI POMAGALI UREJATI LETOVIŠČE Letovišče Savinja v Makar- ] ski, ki ga upravlja Center za ! mladinski turizem iz Celja, se razvija v zares pravo leto- višče, ki nudi mladim razen cenenega letovanja tudi dru- ge ugodnosti in udobnosti. Še pred nekaj leti so gostje lahko spali samo v šotorih ali dveh, treh lesenih hiškah. Lansko leto pa so šotore za- menjali z modernimi prikoli- cami za letovanje, tako da lahko samo v njih zdaj sprej- mejo okoli sto gostov. Plazen tega se je Center za mla- dinski turizem dogovoril tu- di z zasebniki, ki oddajajo sobe, da bo kot turistična agencija po potrebi koristil tudi njihove usluge. Upravnik letovišča Edi Kraj nik je povedal, da so lansko leto vložili v opremo letovišča več kot milijon šti- risto tiso«5 dinarjev. Posebno velika pridobitev je bila no- va oprema za kuhanje, ki je bila prejšnja leta vedno oz- ko grlo. Letos nameravajo urediti še sanitarije, kopalnice in druge spremljajoče objekte, ki so nujni za obratovanje ta- kega letovišča. Mladi gastje se bodo še posebej razveselili novega prostora za disko klub, ki je sicer na prostem in bo v prihodnje prostor- nejši tn bolje opremljen kot je bil dosedaj. Da delo pri urejanju leto- višča tako dobro napreduje je vsekakor tudi velika za- sluga brigadirjev mladinske delovne brigade »Franc Roj- šek-Jaka«, ki sta jo ustano- vila Občinska konferenca ZSMS in Center za mladin- ski turizem Celje. Tako so Jože, Franci, Irena. Lojze, Miaden, Boro, Vesna in dru- gi med prvomajskimi prazni- ki opravili vse potrebno, da bi se gostje poleti počutili čimbolje. Komandant brigade Mar- jan Tofant, udarnik, ki je sodeloval že na treh delov- nih akcijah je mnenja, da se lahko samo s prostovolj- nim urejanjem letovišča omo- goči mladim poceni letova- nje, ne da bi bili prikraj- šani pri drugih udobnostih. Edi Krajnik se ziiveda, da je treba do sezone še ogrom- no postoriti. Vendar meni, da bodo s pomočjo celjskih brigadirjev in domačih osnov- nošolcev, ki bodo prišli po- magati urejati letovišče, us- peli do 4. junija, ko pridejo maturantje Ekonomske sred- nje šole iz Celja, pripraviti vse potrebno za nj'ihovo čam- boljše počutje. F. P. 8. stran — NOVI TEDNIK št. 18 — ti. ma| 197^ SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Ena glavnih nalog Področ- nega združenja pevskih zbo- rov je organizacija medobčin- skih revij vsaki dve leti. Zad- nje srečanje je bilo leta 1976. v Rogaški Slatini, kjer se je tekom dneva zvrstilo 31 zborov iz celjske regije. Le- tos se je priglasilo 40 zbo- rov, katere je organizacijski odbor razdelil na 3 sektor- ske revije. Prva je bila v ne- deljo, 23. aprila od 15. uri v Polzeli. Pripravili pa so jo: Zveza kulturnih organizacij Žalec, DPD Svoboda Polzela in Področno združenje. Na ozkem odru v lepo pri- pravljeni, a žal slabo aku- stični dvorani se je zvrstilo 14 zborov, med njimi dva mešana, ostali so bili mo- ški. Zbor DPD )}Svoboda« iz Polzele, ki ga je vodil Ciril Jagrič, ima dober glasovni material, ki ga pa zborovod- ja še ni znal pravilno obli- kovati. Predvsem manjka tehnika dihanja, pa tudi gla- sovna izobrazba. Zato so fra- ze razsekane, zaključki ne zvenijo, učinek je medel. So- razmerno dobro je bila inter- pretirana Srebotnjakova r>Bo- ri<(, solista bi bilo potrebno posebej šolati. Pomanjkanje glasovne in dihalne tehnike je bilo očit- no pri naslednjih moških zborih. »F. Skok« iz Reči- ce ob Savinji, zborovodja Darko Atelšek, »France Pre- šeren« iz Vojnika, zborovod- ja Tone Volasko, »Ivo Struc« iz Slov. Konjic, zborovodja Franc Rozman, moški zbor iz Vitanja, zborovorja Franc Pokliš, zbor društva invali- dov iz Žalca z zborovodjem Vinkom Rizmanom, zbor upo- kojencev iz Laškega, ki ga mdi Julij Goric in »Svobo- da« iz Žalca, zborovodja Mar- jan Kozmus. Prijetno presenečenje je bil mladostni mešani zbor »Svoboda« iz Šoštanja z zbo- rovodkinjo Darinko Supovec. Program je bil dokaj pre- prost, zmogljivost zbora pri- merna, vsi elementi lepega petja so bili podani. Zbor diha pravilno, zato so fraze I o izpeljane. Zborovodki- ■ jL je pokazala dobro mero rnuzikalnosti, s katero je ob- likovala zbor v homogeno ce- loto z odtehtano dinamiko do zvenečega pianissima. Su- povčeva naj bi posvetila še več pozornosti izobrazbi gla- sov, pa bo zbor odličen. Obvezno pesem * »Zdravico« sta dobro zapela zbora DP »Tomšič« iz Strmca in »Ivan Cankar« iz Celja, prvega vo- di Rafko Gorenšek, druge- ga Marjan Lebič. Ostale pe- smi so bile dobro izbrane, a ne dovolj temeljito na- šiudirane. Zato mestoma ni bilo enotnosti in dinamike. Mešani zbor »Enakost« iz Mo- zirja, ki ga vodi Anton Ac- man, je bil v začetku brez- izrazen, intonacija je šepala. Boljša je bila Schvoabova »Dekle mi v ogradi«, Vrab- čeva »Bratci veseli vsi« naj bi bila bolj hitra in živa. Revijo sta zaključila moška zbora »TIM« iz Laškega, zbo- rovodja Milan Kasesnik, in zbor Zdravilišča Rogaška Sla- tina, ki ga voda Franc Plohi. Oba zbora gojita pevsko teh- nične vaje, kar se očituje v pravilnem fraziranju in v muzikalni izvedbi celote, ki je seveda odvisna tudi od interpretacije zborovodje. Vse pesmi so bila izvedene ko- rektno in s primerno dina- miko. Simonitijev »Križ« bi pridobil na tehtnosti, če bi bil počasnejši. Zdraviliški zbor pa naj bi fraze bolj in- ntenzivno izdržal, npr. za- ključki pri »Teče mi vo- dica«. Po končani reviji je bil posvet^ na katerem so člani strokovne komisije prof. E. Kune j, Slavko Mihelčif in Ci- ril Vertačnik podali svoja mnenja glede petja v celoti. Podobne pripombe so bile na voljo zborovodjem po njihovi želji. Strokovna komisija je ugotovila, da je bilo sreča- nje zborov dobro pripravlje- no in koristno. Napredek je očiten, saj so se zbori na revijo vestno pripravljali. EGON KUNEJ PEVCI IN PLESALCI ŽPD FRANCE PREŠEREN V GOSTEH NAVDUŠILI V ROMUNIJI! KONCERT V BRAŠOVU IN TIMIŠOARI — TRDNE VEZI Mešani pev-ski zbor »Fran- ce Prešeren« ima v programu dela tudi mednarodne kultur- ne izmenjave na področju vo- kalne glasbe. Tako smo že v letu 1976, ko je zbor gostoval na Madžarskem, navezali sti- ke z mešanim pevskim zbo- rom romunskih državnih že- leznic iz Brašova. Neuradni stiki so kmalu prešli v kon- kretne dogovore o izmenjavi gostovanj med obema zboro- ma. V lanskem letu je prišlo do prve realizacije, ko je zbor iz Brašova obiskal Slovenijo tn priredil v večih mestih koncerte. Člani mešanega pevskega zbora in folklorne sekcije ŽPD France Prešeren smo na- šim romunskim prijateljem vrnili obisk v času od 25. ap- rila do 2. maja 1978. Po utrudljivi vožnji smo pevci in plesalci doživeli v Brašovu, kamor smo se naj- prej namenili, prisrčen in to- pel sprejem. Že prvi večer smo imeli koncert, ki je v nabito polni koncertni dvorani tovarne traktorjev doživel prave ova cije. Že folklorna skupina, ki je nastopila prva, je dvignila na noge gledalce. Odpeti pro- gram pevskega zbora pa je navdušenje, ki se po konča- nem nastopu kar ni hotelo po- leči, še dvignil. Takšne poslu- šalce, kot smo jih imeli v Brašovu, le redkokje srečaš in zato ni čudno, da smo le s težkim srcem zapustili dvo- rano. Podobne ovacije sta skupi- ni doživeli tudi v Bukarešti (kjer smo snemali tudi za radio) in v Timišoari. Cas, ki nam je bil med na- stopi na razpolago, so naši gostitelji skrbno zapolnili in nam pokazali vrsto kulturno zgodovinskih spomenikov iz pretekle in polpretekle ro- munske zgodovine. Največji vtis so na nas napravili ob- novljen grad Bran iz 13. sto- letja, etnografski muzej in »Črna cerkev« iz 14. stoletja. Ponosni so nam pokazali tudi eno izmed največjih zimsko športnih središč v Romuniji Poiano Brašov, ki je navdu- šilo predvsem smučarje. Kako Romimi skrbijo za rekreaci- jo svojih delavcev, smo spo- znali tudi v Predealu, ki leži ob železniški progi Brašov— Bukarešta in se ponaša z vrsto športnih igrišč in mo- dernih hotelov. Največji vtis pa nam je za- pustila Bukarešta. V tem dvo- milijonskem mestu smo vide- li številne kulturne spomeni- ke, vladno palačo, sedež KP Romunije . . . Mesto nas je navdušilo s svojimi širokimi avenijami, množico zelenic tn, kar je še posebno pKahvale vredno, izredno čistočo in urejenostjo. Vrnimo se v Brašov, kjer smo najprej gostovali. Tu so nam člani MPZ romunskih državnih železnic pripravili tudi tovariško srečanje. Spre- jem pri vhodu v veličasten hotel »Karpatski jelen« je marsikomu privabil solze v oči. Pesem na stopnišču hote- la postavljenih romunskih pevcev je sprejela prvega med nami in se ni končala, dokler ni vstopil zadnji. Takšnega sprejema še nismo doživeli. Da bi bilo vzdušje prijatelj- stva in tovarištva še prisrč- nejše, sta oba zbora zapela po nekaj pesmi, vsi skupaj pa smo zapeli Internacionalo. Tako so se s pesmijo okre- pile prijateljske vezi in slo- vo od Brašova je bilo za vse še težje. Prepolni vtisov smo na predvečer praznika dela od- potovali iz Bukarešte, še pred tem pa smo kar na že- lezniški i>ostaji stopili v krog in zadonele so revolucionarne pesmi jugoslovanskih naro- dov. Že po prvih zvokih pes- mi se je okoli nas zbrala množica čakajočih potnikov. Naslednja postaja udeležen- cev turneje je bila Timi,šcwa, Bil je 1. maj in ko smo sto- pili z vlaka, je roka segla i roko, spontano se je razviloj Kozaračko kolo in pesem at je dvignila. I Po končanem nastopu vTi^ mišoari smo se že kar malcej utrujeni od vsega, kar smo doživeli, odpravili proti jugo* slovansko-romunski meji. Obisk pri romunskih prija- teljih nam bo še dolgo ostal v spominu. Ne samo zaradi tistega, kar smo lepega vide- li, ampak predvsem zaradi toplih in prisrčnih sprejemov, ki jih človek lahko doživi samo pri pravih prijateljih in resničnih tovariših. Želimo si lahko samo še več takih doživetij in srečanj. F. J. in M. B. OŠ POLU LE PIONIRJI SO RAZVILI PRAPOR Posebno slovesen je bil 25. april za vse učitelje in učen- ce Osnovne šole Frana Krajnca, Polule. Pionirska himna, ki je naznanila zače- tek prijetnega kulturnega pro- grama ob razvitju prapora in sprejemu kurirčkove pošte pa je izzvenela še toli- ko bolj iskreno. Kako tudi ne, saj razvitje prapora pri pionirskem odredu, ki je s svojim delom dosegel lepe us- pehe, ni vsakdanja stvar. Ko smo se sprehodili po avli OS, smo lahko videli vrsto priz- nanj, diplom, razstavo izdel- kov in slik učencev, kar vse kaže na zelo razgibano dejav- nost. Potrebni so bili veliki napori tako učencev kot tudi učiteljev. To pa je zagotovilo, da takšna pionirska organi- zacija, in tako zastavljeno delo, pripravljata pionirje za življenje in delo v naši samo- upravni socialistični domovi- ni. Zaobljuba, ki so jo dali pionirji ob razvitju prapora: da bodo ohranjali in nadalje vali tradicije NOB in prido- bitve naše revolucije, je isk- reno vsidrana v ta mlada srca. Da pionirji svoje naloge iZ' vršujejo resno in zelo odgo- vorno, so dokazali vsi, ki so bili nosilci kurirčkove pošte. Ta je varno prispela mimo vseh morebitnih zased. Po- zdravi in naj iskrene j še čestil' ke ljubljenemu tovarišu TITU, ob njegovem rojstneni dnevu, so skrbno spravljeni v kurirčko-vi torbici nadalje- rali pot proti Laškemu. Tako so pionirji Oš Frana Krajnca na Polulah sprejeli v varstvo prapor, ki nosi ime Tone Grčar. Nosili ga bodo ob vseh prireditvah, in svečano- J stih ter delovnih zmagah, K* pa verjamemo, da jih bo še mnogo. S. J' OPERETA «KOVACEV ŠTUDENT« Pred dnevi Je bila na Polzeli premiera operete Vinka Vodopivca Kovačev študent. To je bila vsekakor prijetna osvežitev v kulturnem življenju Polzele, saj takšne uprizoritve ni bilo že kakih 25 let, V glavni vlogi Itovača je nastopal Avgust Vasle, njegova žena je bila Zlata Kozmos In n.jun sin — .Janez Miroslav Kolar. Poleg teh so sodelovali še solisti Bibjana Ja- grič, Marjan .Turca, Konrad Pižom, Franci Ogris in Alojz Florjane ter mešani pevski zbor DPD Polzela. Spremljal pa .^ih je orkester pod vodstvom Cirila Jagriča, ki je bil obenem tudi režiser. Predstava Je bila izredno toplo sprejeta, kar Je dokazal tudi navdušen aplavz ob koncu. Tekst in foto: T. TAVČAR i j8 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK -- stran ^] VRTEC V PREBOLDU BREZ DENARJA NI MUZIKE! RAZMERE V VRTCU SO OBUPNE. DENARJA PA NI Pred dnevi so v Prebol- du sklicali zbor občanov. Dnevni red je bdi kratek. Obsegal je le eno točko, in sicer problematiko otro- škega vrtca v Preboldu. Ta je še vedno v tisti s^radbi kot leta 1959, ko ga je obiskovalo 50 otrok. Danes je v viix;u že okrog sto otrok. Res je, da so pridobili nekaj prostora, potem ko se je iz zgradbe izselila ena izmed vzgoji- teljic, vendar so razmere danes takšne, da ne ustre- zajo nobenim normativam več. Dejstvo je, da bd lah- ko ustr^ma sandtama in- špekcija vrtec že ob po- vršnem pregledu takoj za- prla. Nemogoče sanitarije, ki so tik zraven kuhinje, nemc^oči prostori, precej več otrok kot dovoljujejo normativi, okna se ne da- jo zapirati ni ta odpirati, centralna kurjava nagaja, stopnišče je takšno, da lahko samo čakamo, kdaj bo prišlo do nesreče ... Človeku, ki stopi v vrtec, udari v nos vonj po uri- nu .. . Ce bd hoteli vse to vsaj nekoliko popraviti in se odločati za adaptacijo, bi potrebovali skoraj mi- lijon in E>ol dinarjev. Res je, da so doslej sproti jKJpravljali in urejali, kar se je pač dalo in kolikor denarja je bilo na voljo, vendar vse zaman. Sicer pa to niti ne bi imelo nikakršnega smisla. V Pre- boldu so zgradili precej novih stanovanjskih blo- Icov in stolonic. Kraj se je v zadniih treh letih tako razširil kot že leta poprej ne. In v teh blo- kih, v novem naselju in še drugih koncih živi kak- šnih sedemdeset družin, ki upajo, da bodo njihove malčke jeseni sprejeli v vzgojnovarstveni zavod. Pravzaprav je bilo njiho- vo upanje utemeljeno še pred meseci, ko so bili vsJ skupaj prepričani, da bo- do vrtec zgradili po pro- gramu referendumskih sredstev. To naj bi bilo jeseni. Naenkrat pa je med Prebolčane treščila vest — denarja za vrtec ni in ga po vsej verjetnosti letos tudi ne bo! To pa hkrati pomeni, da bo jeseni vsaj 90 otrok brez varstva. Kam z njimd? To vprašanje je v tem trenutku vsaj tako nejasno kot odgovor na to, kje dobiti denar. Vodia preboldskega vrt- ca MARIJA JAGER je obupana. Takole nam pri- poveduje: »že dva mese- ca ne vem ne kaj, ne ka- ko. Starši me vsak dan ustavljajo na cesti, hodioo sem v vrtec, pa k meni domov in me sprašuijejo, 6e bodo njihovi otroci je- seni sprejeti v vrtec. Sku- šajo na različne načine vplivati name. Že tri me- sece nimam nikakršnega miru več in povem vam da te?:a ne zdržim več. Pa to še ni najhuje. Vsak dan trepetamo, da se bo kdo izmed otrok ponesre- čil, da bo padel po stop- niSčiu. Popolnoma iasno lam je, da bomo odsovar- lale prav me, ki sedaj ži- vimo in delamo v obupnih raTTnerah Vsea« tega ne zdržim več in če se stvar ne bo čdm prej rešila, po- tem ne vem. kaj bo. Vča- sih se mi zdi, da bi bilo najbolj pametno, če pu- stim vse skupaj in dam odpoved.« Zapišimo še to, da je Marija Jager dobra vzgojiteljica, ljudje jo ima- jo radi, predvsem pa otro- ci. Skratka prizadevnost za v?ior. KJE DOBITI DENAR? Denar v referendiunski sklad ne priteka tako, kot 9o v Žalcu mislili na za- četku. Pravzaprav je na voljo pol manj denarja kot bi ga moralo biti. Družbeni dogovor spoštu- je le nekaj delovnih orga- nizacij, ki redno plačujejo sprejete obveznosti, če k temu prištejemo .'^e denar za celodnevno šolo. ki sprva sploh ni bila pred- videna, sedaj pa zahteva dodatne denarce, pa de- valvacijo, podražitve grad- benih materialov in stori- tev ter še nekaj drugih stvari, potem je vse sku- paj razumljivo. In vse se vrti v račaranem krogu, iz katerega zaenkrat še nihče ne vidi izhoda. Vr- tec Prebold nujno potre- buje, denarja pa iz ra- zumljivih vzrokov ni. Alj po domače p>oveda,no, bre^ denarja ni muzike. Slišati je bilo očdtke. da Prebolčani svoj vrtec izsl- Ijuiejo. da hočejo imetd več kot je bilo z referen- dumom predvideno. Kaj pravi na to predsednik kraievne skupno^^i in do nedavna še oodnredsed nik občine FRANC JAN- ŠE? »Takšni očiitki so ne- sramni. Iz referendum- skih sredstev je bil v Pre- boldu zgrajen le zdrav- stveni dom. Pa še zanj je bilo namenjenih le 250 starih milijonov, ostalo, kolikor še manjka do mi- lijarde, pa je bilo zgraje- no z denarjem regionalne zdravstvene skupnosti, Ce kdo trdi, da je Prebold dobil več kot je bilo pred- videno, oziroma kolikor je Prebold prispeval v sklad, potem laže. Prav nasprotno je! Seveda očit- ki koliko je kdo prispeval, koliko kdo ne, in koliko je temu primemo kdo do- bil, niso na mestu. Konec koncev potem ne bi mogli govoriti o nikakršni soli- darnosti. Zapišimo še to, da j? režijski odbor za izgradnjo novega vrtca na svojo po- budo iskal možnosti in re- šitve za čdm hitrejšo pre- mostitev tega problema. Pri Vegradu v Velenju so izvedeli, da je pripravljen kreditirati gradnjo s tem, da bd morali zagotoviti za- četna sredstva v višini šest milijonov. Prebolčani se- daj upajo na premostitve- ni kredit do prihodnjega leta, ko bo v s^^ladu več denarja. Morda pa Ima po svoje prav tudi predsedni- ca zbora 2jdruženega dela žalske skupščine NADA FLIS, ko je dejala, da se ji ob vsem skupaj zdi le nepra.^/ilrjo razmerje med naložbami v otroško var- stvo in osnovno šolstvo. JANEZ VEDENIK NIČ NAS NE SME PRESENETITI VS AKTIVN PRIREDITVE, PRIZNANJA, DELO v tem tednu v Celju in tudi drugod praznujemo »te- den varnosti«, katerega za- ključek bo na sam praznik, 13, maja. Seveda pa s tem dnem ne bodo končane vse akcije, ki jih moramo izva^ jati stalno in redno za našo stalno varnost. Letos so v celjski občini (nič slabše ni tudi v ostalih na celjskem območju!) pri- pravili izredno pester in ob- širen program. Predsednik odbora za prireditve v ted- nu varnosti je Martin Andxe- jaš: »V okviru praznovanja ted- na varnosti in družbene sa- mozaščite je organiziranih več priredite^' in športnih te- kmovanj pod geslom NIČ NAS NE SME PRESENETI- TI! V tem okviru so že us- pešno zaključene akcije v cestnem prometu NA CESTI NISI SAM. Uspešno je bila izpeljana tudi Kurirčkova pošta, V teku je množično tekmovanje v streljanju z zračno puško na Gričku. Ves teden so na siporedu gasilske vaje, vsak dan v drugi kra- jevni skupnosti z vrsto zani- mivih in F>oučndh metod re- ševanja iz stolpnic, gašenje požarov z vodo in drugimi kemičnimi sredstvi.« Dve takšni vaji sta bili v ponedeljek in to na Ostrož- nem ter v štorah,danes po- poldne bo ob 17, uri v Voj- niku in v solK)to, 13. maja ob 15,30 v Celju v Gaberju, v njihovi stolpnici. To bo za- ključna va,ia, kjer bodo pri- kazali tudi nekatere nove ga- silske pripomočke, ki bodo olajšali in izboljšali delo ga- silskih enot na našem ob- močju v prihodnjem obdob- ju. Kako bo izgledala zaključ- na prireditev v hali Golovec? »Ta prireditev bo v sobo- to, 13. maja ob 19, uri. Slav- nostni govornik bo predsed- nik Izvršnega sveta občine Celje Venčeslav Zalezina, v programu pa bodo nastopih vrhunski umetniki iz Beogra- da, ki so že lani navdušiU Celjane in to reprezentativni orkester garde i>a umetniški pevslci zbor »Žikica Jovano- vič-Spanac«, folklorna skupi- na KUD »Branko Krsmano- vič«, solisti, pevci tn igralci. Oddelek za notranje zadeve občine Celje bo na tej pro- slavi podelil tudi priznanja, prejeli pa jih bodo: Prevoz, ništvo Celje, PTT Celje, 2G tozd prometna sekcija. Svet za preventivo in vzgojo t cestnem prometu občine Ce. Ije, krajevne skupnosti Dolgo polje. Center in Štore, Klub samoupravljalcev ter posa- mezniki Igor BeUe, Milan Co- larič, Jože Dragoš, Leopold Sovič, Vinko Završnik, Alojz Cobec, Jože Bertalanič in Ha.san Bessimi. Ponovitev koncerta gostov iz Beograda pa bo ob letoš- njem Dnevu varnosti v nede- ljo ob 9, uri dopoldne prav- tako v hali Golovec, Pred tem bodo gostje iz Beograda na- stopili še v Velenju (petek), stanovali pa v novem hotelu v Podčetrtku,« TONE VRu\BL V vsak dom NOVI TEDNIK CELJE — ALJAŽEV HRIB KAJ MENIJO V KRAJEVNI SKUPNOSTI Ob koncu aprila so delega- ti krajevne skupnosti Aljažev firib v Celju položili temeljni kamen krajevni samoupravi, •^a pr\«o zasedanje skupščine iraje\Tie skupnosti se je od "1 povabljenih zbralo 60 de- •^atov. Tako številna udelež- ^ je potrdila, da so delegati ^prejeli svojo funkcijo z ve- ''Ko odgovornostjo. Zato tudi 'Opravičena pričakovanja, da ^ krajevTia samouprava v ■^j skupnosti v resnici za- Sveia. Po uvodnih besedah pred- sednika sveta krajevne skup- nosti, Slavka Mariniča, so delegati volili člane v organe krajevne samouprave. Za. predsednika skupščine krajevne skupnosti je bil iz- voljen Marjan Ašič, svetu kra- jevne skupnosti pa bo še naprej predsedoval Slavko Marinič, Poleg tega so dele- gati izvolili še člane porav- nalnega in potrošniškega sve- ta krajevne skupnosti. Razne druge organe, svete in komi- sije, ki naj bi v krajevni sa- moupravi še zaživeli, pa bo svet krajevne skupnosti izvo- lil po f>otrebi. Ob zaključku tega pomemb- nega dogodka je predsednik krajerae organizacije SZDL, Ludvik Zupane, podelil bro- nasta odličja štirim zasluž- nim članom. Prejeli so jih: Dominik Haler, Slavka Greš- nik, Miro Plevčak in Milan Križni anič. FSRDO SIRCA KRATKE IZ ZALČA v p)Očastitev praznika 1. maja so nogometaši Tkanine iz Celja v malem nogometu premagali ekip>o Postaje LM Žalec s 6:4. Za Tkanino so bili strelci Stante, Murko in Grobelntk, za domačine pa Kotnik. V soboto so odigrah tretje kolo rekreacijskega prven- stva v nogometu. Enajsterica NK Partizan Žalec je visoko premagala nogometaše iz Go- tovelj s 6:3 (2:1). Gole za Ža- lec so dosegi; Jošt, šarlak, Pirš in Senič po dva Za Go- tovlje pa so bili uspešni: Kuder. Hriberšek tn Kopu- šar. Nogometaši Lastovke s Polzele pa so gostovali v Ra- dečah in igrrali neodločeno 2:2 (2:1). JOŽE GROBELNIK NAGRAJENI REŠEVALCI Za prvomajsko nagradno križanko KOVINOTEHNA- TEHNOMERCATOR TOZD MALOPRODAJA T CELJE, objavljeno 26. aprila 1978, je žreb razdelil nagrade takole: 1- nagrada 300 din — MIMIKA KINCL, Dušana Kvedra 24, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU 2- nagrada 300 din - DAMJANA PREL02NIK, Sara- novičeva 7c, 63000 CELJE 3. nagrada 200 din - ANI VOŠNJAK, Breg 28, 63313 POLZELA * do «. nagrade po 100 din: ADOLF VONČINA, Celj.ska C 21 63210 SLOVENSKE KONJICE, JURIJ NAGLAV, Badovmčeva 4, CELJE, JANEZ BUČAR, Čopova 16, 63000 CELJE, JOŽICA AGREŽ, Ul. Savinjske čete 2, 63310 ŽALEC, BORIS DEBELAK, Krmelj 30, 68296 KRME IJ REŠITEV Vodoravno: NIKO, KEKS, OBRAZ, ATM, INES, ^RI, MITJA. BOA, ZDRAVILNA ZELIŠČA, ZL, O, f^^lAN. MOU. AAR, DO, ZŽ, ANČICA, BAER, STO, P, ^IN. CKAUA, TEENAGER, MRAK, INTERMEZZO, PO. ^ADRa, TOP. ARIOSTO, D, KNJIGA, NEČAK, PTIČKA. jr.\MAN, AROSA. SKOJ, TINKARA, KU. VARNA, NT. R-^ZNIK DEI^, ALDAN, ANITA, PRVI MAJ, EMIR. ALMANAH. JUHA, ROV. LHASA, LAS. ESTI, i^^IK. ST, J./VTA, AVA. TORTARKA, PARKIRANJE, IRKA. r,J. ARBITER 10. stran — NOVI TEDNIK St 18 — 11. maj 19? v Sarajevo sem se pri- peljal po gosposki cesti po dolini reke Bosne, po ce- sti, ki bi jo želel ponesli s seboj v Slovenijo, da bi se lahko po njej vozil vsa- ko siedo v Ljubljano me- *;in.t nas Novi tednik. Le- pa široka lepotica se je vila vse od E>oboja, se prebijala skozi dva pre- dora, preko brezštevilnih mostov kot prava 2inanil- ka sodobne evropske civi- lizacije. Le od Slavonske- ga Br(xla do Doboja je moja pogimina stoenka poskiUvOvala po cesti, na kateri so bile kar naprej omejitve na 4<) kilometrov na uro in pripis na tabli; »Vozi pfižljivo. oštečen ko- losek!« Sicer široka cesta se je kar valovila pod vdr- tinami in najbolj prepvo- sto je pač omejiti hitrost vožnje. Ce zapišem po pra- vici, prav z užitkom sem tam pritiskal na plin, kaj- ti tistih nekaj kilometrov je bilo ne^ansiko vznemir- ljivih in so spominjali na jahanje z desko po \iso- kih valovih Pacifika. No. mord« je malce pretin^va- nja v tjskih svetovljanskih primerjarah, tudi zato, ker še nisem l>il na Pa- cifiku, toda hočem potrdi- ti se enkrat: sama cestna zavist me je gnala naprej. Ko sem se peljal mimo Zenice, sem prič^el šteti dimnike velike železarne, pa nisem VTriržal do kon- ca. Spoznal sem le. da je Cinkarna, na primer, s s-^-o- jimi starimi in novimi dimniki (tudi z načrtwa- no tovarne žveplene kisli- riC. ki stoji menda še v oblakih) komaj za vratar- nico- Presenetilo me je tu- di ne preveliko, a lepo ure- jeno muslimansko poko- pališče sredi najnovejših staiio-v-{ir;jskih blokov. Bil je bo prizor vreden pogle- da skoz: fotografski ob- j«^kt.'v, vendar je deževalo in i.biak.i sredi popoldne- VTi ii.so obetali i"azumeva- n:a za tot-c^rafiranje. Se še spominjate Tedna d< jj-idčegu filma 77. Union- ske dvorane in premiere filma Hajka (po znanem Laličevem romanu)? Prav gotovo se potem spomi- njate tudi igralca Zaima Muzaferije, ki je tisti dan pripotoval iz Visc.kega, mesta, 25 km oddaljenega od Sarajeva. Na Visoke^n poučuje nemščino na gim- nazija, in na šoli za učen- ce v gospodarstvu. Obis- kal sem ga na šoli. pa ga ni bilo, tisti dan ni imel pcHika. škoda, odpadlo je priioinr. .■^lidenje. ^ BUTMIR V NOČI Zvtfter sem se od{>eljal na k*ta'iš5.e čakat celjske g.edališčnike, ki so pripo- tlitskem naselju sa- rajevske ravnice. Tu so v letih \tm do 96 izkopali ostanke neolitskega mse- Ija, ki .sodi med n-aše naj- pomembnej.še najdbe te vrste. Vsa neolitska kul- tura centra.lne Bo^ne Je povzela ime po biitimtr- skem najdišču. Letališka restavracija je bila vedno polna, čeprav je še dosti manjkalo do prihoda letala. Bila je ne- delja in Sarajevčani so se na letališču zbirali kot v kakšnem gostinskem loka- lu sredi mesta. Letalo je seTOda imelo zamudo. kakšne pol ure, rahlo je tudi deževalo. Tako je JAT že po tradiciji z zamudo najavil svoj prihod tn ko so se tik nad letališčem prižgale velike luči dobre- ga starega Douglasa, se je vrnila samozavest vseh ča- kajočih na tleh. Med nji- mi sta bila tudi zaiani filmski par Neda Američ in Radivoje Markovič. Še anekdota: avto sem par- kiral pred letahško zgrad- bo, kjer je bil parkirni prostor dokaj razsvetljen. Do hotela Bristol, kjer smo stanovali, sta prised- li v avto Milada Kalezič in moja »stara« znanka Chris Johnson, mojstrica odi^sikih luči, za katero sem tekal že po Kozjan- skem, ko je delala v mla- dinski brigadi. Pa presta, vim v prvo in rahlo po- tegnem, ko pravi Chils: »A luči?« No, pa sem pri- žgal luči, Chris pa je po- kamla še enkrat, da brez luči res ne more in obe- nem tudi to, da že zna nekaj slovensko! TUDI MEDNARODNA POMOČ BO ČISTILA MESTO OB MILJACKI Tik preden zapelje stran- ska cesta na glavno vpad- nico, je na levi strani ve- lik hotel, vsa] tako piše na stavbi, je pa verjetno kakšen samski dom, saj so iz oken visele polivi- nilaste vrečke, torej mini shrambe in to je tudi raz- pomavni znak blokov v štiLdentskih naselj^ih. Ne- kaj zelene površine je še ostalo med betonom in as- faltom, pa je prignal pa- stir čredo ovac in nastala je slika živega nasprotja, vznemirljiva podoba, po- doba jutrišnjega dne, ki neusmiljeno briše zia se- boj vse, česar ne rabi svoji ihti. Sarajevo je v kotlini, ce človeku uide pogled po bližnjih vzpetinah, bo vi- del svojevrstno veduto družinskih hišic, stisnjenih ob \'znožje vzpetine, ki se pozneje višje nadaljuje v znarvi turistični Trebevič. Pa stare hiše v samem središču, inditstrija in ob neugodnih vremens-kih raz- merah, zimski megli, do-" bimo onesnaženo mravlji- šče, kjer živi 400.0(X) pre- bivalcev. Pa so sklenili, da bo njiliovo mesto spet čisto in zeleno. Sarajevo ima veliko parkov — Ili- d-žanski, Uidžanska velika aleja, Veliki park, Alipa- šin park, park carja Du- šana pa Park trga osvo- iKKlitve. Vsi parki, razen zadnjega, so nastali ko- nec prejšnjega st-oletja in 9o zdaj v dokaj revnem .stanju. .Sarajevo bo v pri- hodnjih mesecih eno sa- mo veliko gradbišče. Me- njali bodo na^in kurjave, napeljali plinovod, uredi- li probleme okoli vodovo- da, skratka, sončnemu žarku bodo olajšali pot do ulic in streh svojega mesta, do zelenja, ki bo v urejenih parkih in zele- nicah spet v svoji pravi veljavi. Tako so se pred dnevi začela prva dela v Zagrebški in Dinarski uli- ci. Samo letx>s bodo pora- bili milijardo in pol, de- lali bodo na 80 gradbi- ščih, izkopali bodo preko 300.000 kubikov zemlje, vgradili bodo 13.000 kubi- kov betona in p>oložili bo- do skoraj 90 kilometrov raznih cevi. Kako velik projekt je to, pričajo po- datki, da ga je pripravlja- lo 7 doktorjev znanosti, 20 magistrov, nekaj sto inženirjev in strokovnih delavcev, ki sedaj skrbijo za njegovo realiztvcijo. Zgradili bodo 11 rezervo- arjev, črpalk za gorivo, 5 cevovodov, 7 kolektorjev, plinski prstan visoke na- pietosti. plinovcMl Zvomik —Sarajevo itd. Vsa dela bodo opravljena etapno, vse je načrtovano do naj- maii.š'') podrobnosti. De- la iZvaja Unioninvest in Sarajevčariom so obljubili, da i;e bodo prekoračevali rokrv. Tf projekt sofinan- cira tudi mednarodna ban- ka. BRITJE NA SUHO IN MRZLO PRANJE GLAVE St&rc. anekdota pravi, da je prišel možakar iz Sa- ra levE k brivcu v nekem drugem mestu v Jugosla- viji in mu rekel: »Mene pa obli j kar na suho, brez miljenja brade, sem iz Saraje^-a!« Pa prič>ne bri- vec britje na suho, škrta- lo j€ tn pravi Sarajevčan čez čas: »Veš kaj, \-seeno me malo namili, nisem ravTko iz centra Sarajeva!« Tega starega vica sem se spomnil, ko sem sedel pri hotelskem frizerju in čakail na pranje glave. Se nisem segel po bližnjem časopisu na mizici, mi po- ve frizer, da najbrž ne bo nič z umivanjem, ker že menda pet dni nimajo to- ple vode. V tistem liipu vstopi v lokal visok mla- denič, gostih črnih las, ele- gant.no oblečen v svetlem plašču, ki ga obesi na bližnji klin. Nič ne sede, samo stopi k friz^erju, očitno sta bila znanca in mu pravi: »Daj, operi mi glavu, treba kosu da sre- diim!« Frizer mu odvrne, da bi prav rad. a ne bo nič, ker ni tople vode. Pa mu prišlek reče: »Mani t-u txjiplu VKKiu, daj me tj lad- nom, ali .samo brzo, sun- ce ti tvoje!« in je že po- molil glavo v lava bo in pričelo se je prijetno pra- noe ... Z Brunom Baranovidem sva se odpravila na Baš- čaršijo. Stopila sva na dvo- rišče lepo urejenega go- stišča Balkan in .sedla pod tople sončne žarke. Ko sva srebala lozo, opazim preko dvorišča na zddu napis »aščiniea«. Vprašam natakarja, kaj to pomeni, pa mi pravi: »Aščiniea — to,.. to ti je aščiniea, ne!« Menda je še hotel prijsytxaviti: »Kaj me tako buljiš, teslo neumno!« Pa sva z Brunom bila prisi- ljena stopiti v to tipično turško gostišče in si ga ogledati čisto od blizu. Ta- ko sva zašla ' tudi v per- zijsko restavracijo, a na- zadnje sva pristala v neki domači krčmi, kjer so pravkar spekli jagnje, po- skusila sva mlado zeleno čebulo in se krasno na- basala di.š6čih dobrot za nepolnih trinajst tisoča- kov in s tem seveda od- krila Indijo Koromandijo. Sploh je Baščaršija zdaj izven glavne turistične se- zone cenejša, bolj ko se ji bodo bližali topli p>olet- ni meseci in turisti s se- vera, bolj se bodo topile njene cene. Stisnjena na rob sodO'bnth hiš. stisnje- na okoli stare in mogočne Husret begove džamije, kljubuje evropski asimila- ciji, ki ji najbolj grozi v obliki rakastih tvorb civi- lizacije, potrošniške pre- računljivosti, prodaje kiča namesto izvirnih in vedno privlačnih folklornih eks- ponatov, ki jih bosanski starožitosti res ne manj- ka. Vse bi dal, da bi Baš- čaršija ostala taka kot je. Most tn meja med včeraj- šnjo in današnjo stvar- nostjo. Besedilo in sliki: DRAGO MEDVED •Stara bašt-iršijska ttsnia, ki privahiju zejnc l.jiuii i» vedno lafnf s(»l"bt'. Simbol starega i« živega, pn-liva.jucega in Htrijja.jočega življenja. Sodobne likovne linije pred Skenderijo, v kateri je tudi»ColIegium artisticum«. V njem .je še zdaj raz.stava veli- kega črnogorskega slikar.i3 že pokojnega Petra Lubarde. V njem je bila pred leti velika razstava, prenesena iz Pariza 8000 let umetnosti na tleh Jugoslavije ... Sarajevo sledi najsodobnejšim tokovom kulturnega življenja. St. 18 — 11. maj 1978 HOy\ TEDNIK — »tran 11 DRŽAVNA ODLIKOVANJA ZA NENEHNO DELO V ŽALCU SO PODELILI 115 PRIZNANJ Pred dnevi je predsedmR. žaJske občinske skupščins Vlado Gorišek podeUl 115 dr- žavnih odlikovanj kmetom, upokojencem, učiteljem os- novnih šol Vransko in Bra- slovče, lovcem ter rezervnun vojaškim starešinam. Neka- tere tzaned nagrajencev smo povprašali, kaj jim pomenijo prLzaianja. IDA OCVIRK, učiteljica: »Učiteljica sem že triindvaj- set let. Začela sem v Grižah, sedemnajst let bila na Vran- skem, sedaj pa sem že dru- go leto v Preboldu. Red de- la s srebrnim vencem, ki sem ga danes prejela, ne jemljem toliko kot priznanje za dose- daj opravljeno delo, i>ač pa bolj kot obveznost za na- prej. Priznanje pa mi seve- da precej F>omeni. 2e zato, ker vidim, da ljudje naše delo cemjo in da nas spo- štujejo, čeprav se nam pro- svetarjem včasih ne zdi tako. Moram priznati, da je delo z mladimi lepo,« BORIS ARZENŠEK: «Odh- kovanje red za vojaške za- sluige z zlatimi meči jemljem kot priznanje za do sedaj opravljeno delo ter vzpodbu- do! V Zvezi rezervnih vojaš- kih starešin sem aktiven že od leta 195»5_ dalje. Sicer pa sem doslej prejel že nekaj priznanj za delo na tem po- dročju.« FELIKS SMODIŠ: «Za svo- je petindvajsetletno delo pri Zvezi rezervnih vojaških sta- rešin sem prejel odlikovanje za vojaške zasluge s srebr- nim vencem Mislim, da je ob prejemu državnega odli- kovanja lahko vsakdo pono- sen. Predvsem zato, ker člo- vek vidi, da je nekaj storil. Nekaj, kar znajo ceniti tudi drugi. Hkrati s tem pa člo- veka še bolj rapodbudimo k nadaljnjemu aktivnemu delu.« J. V, - T, T. IVAN NAROLOČNIK Prvega maja so se šte- vilni prebivalci velenjske občine in rojaki is Smi- hela nad Mozirjem poslo- vili na pokopališču v Pod- kraju od priljubljenega občana, borca za severno mejo. zborovodje, orgam- sta, trgovskega poslovod- je, aktivista NOB in biv- šega uslužbenca Okrajne- ga ljudskega odbora. Iva- na Naroločnika. Znan je bil tudi kot komponist priložnostnih skladb in na oder je po- stavil vrsto spevoiger ter operet V delu na poklic- nem in kultumo-prosvet- nem področju je teklo nje- govo življenje do druge svetojme vojne. Med vojno je kot parti- zan padel sin Boris Vest o prerani izgubi ljubljene- ga sina ie starša močno prizadela, toda oče ni klo- nil, marveč je postal še boli zaveden aktivist OF Po vojni se fe z vso gorečnostjo znova lotil kulturno-prosvetnega dela v Šoštanju, kjer je vodil pevske zbore. Pomagal pa je tudi prosvetnim dru- štvom v Lokovici. Gaber- kah in Topolšici. Poleg drugih priznanj za to de- javnost je prejel tudi ob- činsko priznanje — Kaju- hovo nagrado. Ob njegovi 70-letnici ga je s samostoj- nim koncertom počastilo tudi delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj in se mu tako oddolžilo za njeošte- vala upravičene zahtevke kul- turne skupnosti občine za solidarnostno sofinanciranje. —ec. VELIKA PRIDOBITEV V ZDRAVSTVENEM CENTRU V treh temeljnih organiza- cijah združenega dela Zdrav- stvenega centra v Celju bo- do jutri, v petek, 12. t.m. izročili namenu nove prido- bitve: enoto za intemistično Intenzivno terapijo, zatem no- vi uroloSko speciaUstično- ambulantnl trakt. Gre torej za nove prostore in aparatu- re, ki pomenijo veliko in ne- precenljivo pridobitev pri na- porih za izboljšanje kako- vostnega zdravstvenega var- stva. S pridobitvijo teh po- membnih prostorov oziroma aparature se celjski Zdrav- stveni center uvršča v neka- terih oziroma teh dejavnostih med najsodobneje opremlje- ne tovrstne ustanove pri nas. Za ureditev prostorov in pridobitev aparature so bila porabljena velika sredstva, ki so jih prispevale zdravstvene skupnosti in nekatere de- lovne organizacije. Dobršen del sredstev pa so jih iz amortizacijskih virov nameni- li tudi kolektivi posameznih temeljnih organizacij Zdrav- stvenega centra. M B. CELJE: SREČANJE ŠTUDENTOV OB DELU v počasticei/ dneva OF in praznika dela je celjska De- lavska univerza prvič organi- zirala v Narodnem domu sre- čanje študentov ob delu. 2e sama ideja je bila zanimiva, njen namen pa je bil. da se študentje ob delu med seboj in s predavatelji čim bolj spoznajo ter hkrati razve drijo. V uvodni besedi je Igor Po- nikvar govoril tudi o pripra- vah na novi zakon o usmer- jenem izobraževanju, s kate- rim bodo študentje ob delu posta.li študentje iz dela. V Celju je samo na višjih in visokih šolali dva tisoč štu- dentov ob delu, ki študirajo v oddelkih, ki jih je pri- pravila domača Delavska uni- verza. Tudi predstavnik maribor- ske univerze, prof. Franc Fri- škovec, je pohvalil zamisel za to srečanje, ki naj bd po- stalo tradicionalno. Na srečanju, ki se je kon- čalo s plesom, je nastopil tudi Komorni moški abor. B. JERANKO DELAVCI GORENJA IN JUGOLINIJE V Rovinju so se med prvo- majskimi prazniki pomerili v več športnih zvrsteh delav- MLADIM AKTIVISTOM PLAKETA MLADOSTI NAJVIŠJE PRIZNANJE OBČINSKE ZSMS ; Občinska konferenca zsms Celje vsako leto podeljuje najzaslužnejšim članom in njihovim mentorjem prizna- nje — Plaketo mladosti. To je najvišje priznanje občin- ske konference zsms Celje, ki ga podeljuje z namenom, da bi z družbenim prizna- njem nagradila vse tiste, ki 3 svojim delom dosegajo po- membne rezultate v mladin- ski organizaciji. Letos bo ob- činska konferenca zsms e>o- delila sedem plaket članom, ki izpolnjujejo naslednje po- goje: — da najmanj pet let ak- tivno sodelujejo v organih zsms ali pri njenih pred- hodnih organizacijah — da dosegajo s svojim de- lom uspehe trajnega značaja — da se aktivno vključuje- jo v samoupravni in delegat- ski sistem — da so moralno-politično neoporečni —■ da so ustvarjalni in sa- moiniciativni. Plakete mladosti pa bodo prejeli tudi trije mentorji, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje: — da 90 pobudniki mladin- ske dejavnosti, ne glede na področje dela — da so svetovalci, kre- atorji in imajo pravilen pe- dagoški pristop k delu — da so moralno-p;>libično netoporečni — da čutijo veselje do de- la z mladino in jo usmerja- jo k pridobitvi delovnih in moralno-političnih navad. Predloge mladincev ali mentorjev za dodelitev Pla- kete mladosti lahko pošljejo osnorae organizacije in ak- tivi ZSMS, občinska konfe- renca ZSMS, kolektivni član ZSMS v Celju, družbenopoh- tične organizacije. Mladinski klub, občinska konferenca klubov OZN ali občinski cen- ter marksističnih krožkov. Plakete mladositi pa bodo po- delili na osrednji proslavi ob E>n8vu mladosti v C^lju. DS ANSAMBEL FRANCIJA ZEMETA IZ VOJNIKA DESET LET ZVESTOBE NA JUBILEJNEM KONCERTU TUDi NOVE VIŽE v soboto popoldne ob 18. uri bo na prostoru sredi Voj- nika ponovno vse polno ži- vahnih in prijetndh zvokov domače glasbe. Jubilejni kon- cert namreč pripravlja doma- či narodni ansambel Francija Zemeta in to ob lO-letnici uspešnega ukvarjanja z glas- bo. Ansambel Francija Zeme- ta, ki deluje pod olcriljem vojniškega gasilskega društva in je tudi član celjske Svo- bode, že vrsto let uspešno nastopa na festivalih domače glasbe v Ptuju in Števerjanu, pojavil pa se je že tudi na vseh revijah v Liboj ah. V Ptuju so že osvojili dve na- gradi. E>osneli plošče, zdaj pa pripravljajo novo, veliko. V ansamblu, ki tudi sam vsako leto doma pripravi revijo, igrata poleg vodje Francija Zemeta še Peter Vodeb in Vi- ci Gorenja iz Velenja in Ju- golinije z Reke. Čeprav so ta- ko eno kot drugi imeli na tridnevnem letovanju v pro- gramu pester rekreativni pro- gram, v katerem je sodelo- vala večina udeležencev, so se odločili tudi za dvoboj v več zvrsteh. Tako 90 prvi dan sestavili ekipe za kegljanje, balinanje, namizni tenis in odbojko, drugi dan pa so tekmovali v malem nogometu, košarki in troboju (vleka vrvi, skok v daljino z mesta in šteu fetnl tek v vreči). Kljub želji po prijateljskem merjenju moči in sodelova- nju, smo videU nekaj izredno kvalitetnih iger. Prvi dan je bil uspešnejši za delavce Go- renja, ki so zmagah v keglja- nju, med moSklml in žen- skami. Tudi srečanje v na- miznem tenisu in odbojki so li Krajnc, pojejo pa »Fantje iz Celja« Franc Lobrič, Vla- do Roje, Ivo Kužner tn Fer- do Jeršič ter Zemetova sino- va Bojan in Andrej pa se- veda tudi Erika Potočnik. Na jubilejnem koncertu pa ne bo nastopil samoZemetov ansambel, ampak so jubilej- rkifci povabih tudi tiste, s ka- terima največ sodelujejo, to pa so Celjski instrumentalni kvintet, šaleški fantje. Vese- li LibojČani in vokalna kvar- tet Prankolovčani, Torej se obeta pestra paleta dobre do- mače glasbe za vsak okus. -Ansambel Francija Zemeta je za koncert ob 10-letnici ob- stoja izdal tudi spominsko značko. V primeru slabega vremena bo koncert v avli nove vojniške osnovne šole. Pred koncertom pa je vod- dobili delavci Gorenja, v ba- linanju pa so bili boljši de- lavci Jugolinije. V malem nogometu na le- pem igrišču ob obali smo vi- deli borbeno igro, ki se je končala z zmago Jugolinije 8:6. Tudi v košarki so bih boljši igralci Jugolinije. Za zaključek pa so za pravo pre- senečenje poskrbeli delavci Gorenja z zmago v troboju. V skoku v daljino so bih daljši, hitrejši v teku v vre- čah in močnejši od mornar- jev v vleki vrvi. Zares prave, prijateljske in športne borbe, ki bodo udeležencem ostale nedvomno v lepem spominu. Ob koncu so se dogovorili za trajnejše sodelovanje tn izmenjali spominska prizna- nja ter zastavice, HINKO JBHiClC ja ansambla Franci Zeme po- vedal; »Deset let smo že sku- paj in upam, da bomo tudi naslednjih. Pripravljamo sne- manje velike plošče, na kon- certu v Vojniku pa bomo med dioigim zaigrali tudi no- vo melodijo, ki jo priprav- ljamo za letošnji nastop v Števerjanu. Za nas je največ- je priznanje, če so z nami zadovoljna poslušalci. Vedno j si prizadevamo, da bi ugodiU i vsem in 2£ito tudi radi nasto- j parno povsod, kamor nas po- I vabijo.« Zemetov ansambel je eden ijsmed tistih, kd ni Irratko- trajno »svetil« na našem ne- bu domače glasbe, ampak se je obdržal dlje in upajmo, da se bo budi v prihodnje. Tekst: TONE VRABL Pobo: TONE TAVČAR CELJE: ŠOFERJI MED BRIGADIRJI Prejšnjo soIkjio zjutraj je odšlo s petimi avtomobili na pot pet članov Združenja šo- ferjev in avtomehanikov v Celju, ki bodo med brigadir- ji na progi Samac—Sarajevo poučevali mlade kandidate v vožnji z motornimi vozili. Na progi oairoma med bri- gadirji bodo ostali petnajst dni. MB OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE •- OD RINKE DO SOTLE - OD R ;] ZAKAJ NI STREHE NA POSTAJI Pišem vam zaradi železniš- Ice postaje oziroma postaj aU- šča Atomske Toplice pri Pod- četrtku. Kmalu se bo z-ačela sezona in semkaj bo prišlo vse več bolnikov, gostov. Vo- zili se bodo tudi z vlakom na zdravljenje v Atomske Top- lice. In 2idaj se sprašujem, za- kaj ni ta postaja bolje ure- jena, zakaj nima vsaj skrom- ne strehe, pod katero bi lah- ko stopili potniki 02iiroma ti- sti, ki se vračajo s kopanja domov, pa jih je morda pri čakanju na vlak doseglo sla- bo vreme, dež. Človek, ki se kopa v Atomskih Toplicah se primemo ogreje. Voda je top- la. Potem pa se lahko zgodi, da se močno prehladi, če čaka na vlak in če ga zmoči dež. To se je pripetilo tudi moji ženi. In zato sprašujem, zakaj kolektiv železniškega gospo- darstva ne uredi bolj primer- no te postaje? IVAN KOBALE, ljyg UREDM.^rVO: Menimo, da Je vprašanje na mestu. Zato tudi mi prosimo odgovorno službo, morda pri enoti celj- sliega železniškega vozlišča, da pojasni, kako ,ie v resnici s to postajo in ali je v kakš- nem načrtu, da bi jo primer- neje uredili? Ze vnaprej hva- la za odgovor. KOMO TO OBAJO? že dlje časa čakam in opa- zujem, kdaj bodo začeli ure jati razkopanine na Titovem trgu v Celju, od Pošte do Ju- gobanke. Tu so lani razkopa- li in položili razne cevi. De- lo se je vleklo v nedogled. Kdo je bil izvajalec, ne vem. Čuda me samo, da je ne- urejeno okolje ostalo kot spo- menik. Kaže, da ta primer nikogar ne bode v oči?! To je primer, ki bi ga mo- rali urediti. Da bi vsaj teren zravnali, če že ne posadili z rožicami. Kje so odgovorni za to delo?- Vsi ne moremo biti! Vsako opravičilo za ta pri- mer je odveč. Tudi okolje spomenika padlim poštarjem ni urejeno! Toliko se piše tn go\X)ri o urejevanju okolja in skrbi za lepši videz mesta. Zakaj — vsem in vsemu v posmeh? Sem članica Turističnega tn Hortikultumega društva. Veliko lepih načel imata ti organizaciji. Toda, kaže, da nimata vpliva, in da do sem ne seže njun glas. Komu bi naj torej podelili »zlato« vrt- nico za to neurejenost? Za- skiži si javno grajo! FANI OBLAK, Prešernova 11, Celje UREDNIŠTVO: Četudi je vprašanje ostro naperjeno, je splošno. Zato ga naslovimo na Občinsko komunalno skup. nost Celje. Prosimo jo, da nam pove, kako je s to za- devo in komu predlaga »zla- to« vrtnico, ali bolje rečeno javno grajo! Hvala že vna- prej! ODGOVOR TOVARIŠU KNEZU Oglašam se kot prizadeta stranka v zvezi z zadevo hiš- nega sveta v Zidanškovi ulici 3 v Celju. Tovariš Mihael Knez je napisal, da so mu poslovni prostor za obrtno dejavnost dodelili pred dese- timi leti in da je bilo vse v redu, dokler se nisem jaz vse- lil v to hišo. Ce se ne spo- minja, naj povem, da sem se jaz vselil v to hišo pred de- vetimi leti in da so že takrat nekateri stanovalci negodo- vali nad njegovim početjem. To, da sem hotel v njegovem lokalu prodajati alkoholne pijače ne drži in menim, da o tem nima smisla izgubljati besed. Rajši bom tovariša Kneza spomnil, da nisva v spoinj samo midva, ampak da je v sporu s hi.šnim svetom. Za- kaj je prišlo do spora? Delo, ki ga opravlja tovariš Knea v svoji delavnici, je vse prej kot primerno za stanovanj, sko hišo. Ne gre samo aa, hrup in ropot, kot meni to- variš Knez, ampak tudi za močne tresljaje, ki se spro- ščajo pri njegovem delu, za- radi česar so popokane stene v stanovanjih nad njegovo delavnico. Kako se ravna tovariš Knez po predpisih o varnosti pri delu pa govori dogodek iz pred dveh let. Takrat je za- kuril v peči v svoji delavnici in jo zapustil. Zakuril je ta- ko, da se je vžgal tram v stropu tn mi je lahko samo hvaležen, da sem pravočasno poklical gasilce in tako pre- prečil požar. Očitno pa mi je bil vse prej kot hvaležen, saj me je tisti dan — vrnil se je šele zvečer — nagovoril z besedami, ki jdh ne bom omenjal, na koncu pa mi je še obljubil, da bo še bolj raz- bijal. To, da tovariš Knez ni de- lal tudi pozno zvečer, sploh ne drži. Zgodilo se je že, da je z delom prenehal šele, ko sem klical na postajo milice. Zato je tudi name tako jezen. Sicer pa ni delal samo pozno zvečer, anipak večkrat tudi ob nedeljah in praznikih. Pa še nekaj o listini, ome- njeni v Novem tedniku. Kako more tovariš Knez trditi, da sem stanovalce prisilil k pod- pisu listine, ko me pa sploh ni bilo zraven, ko so jo sta- novalci pvodpisovali. Listino sem prostovoljno podpisal, tako kot ostali stanovalci tn sicer pri plačilu stanarine. Na koncu bi rad dejal ome- njenemu tovailšu še tole: Zdaj ste še mladi in zdravi ter vas hrup, ki ga povzro- čate, ne moti. Ko boste šteli 72 let, kot jih jaz in če vam bo nekdo razbijal pod stano- vanjem tn vam ga stresa.l, boste razumeli, da se starK)- valci hiše upravičeno razbur- jamo. JOŽE JOHAN UREDNIŠT\0: Menimo, da smo temu primeru odstopili že kar preveč časopisnega prostora. Na vsak način se strinjamo, da gre za prob- lem, ki ga je treba rešiti. In to čimprej, da ne zapišemo — takoj. Toda, ta odločitev ni odvisna od našega pisanja. Ker smo prepričani, da smo z objavo prispevkov o tej zadevi več kot zadovoljivo opravili svojo dolžnost, je za na« ta primer zaključen. To pa hkrati pomeni, da o njem ne bomo več pisali. Le ko bo primer v celoti rešen, bo- mo odstopili v tej rubriki ustrezen prostor. SLABA OGEilA ZA CELJSKO 'iCOCO Za prvomajske praznike smo se z družino in prija telji odpravili k Celjski koči. Pri koči oziroma v njej smo bili prvega in tudi drugega maja. Videli smo veliko sla- bosti, nepravilnosti... Bilo nas je devet. Naročili smo Si pijačo in devet porcij ražnjičev. Dobili smo jih po enournem čakanju, zal, so bili čisto njTzli. Pribora, ki nam ga je prinesla čistilka na mizo, nismo uporabili, ker ga niso imeli časa niti umiti niti obrisati. To se ni zgodilo za- radi preobremenjenosti strež- nega osebja, marveč zaradi ljubezni, kajti vsaka je ime- la svojega prvomajskega fanta. Naj omenim še to, da smo prosili za nekaj ajvarja, ker ga niso dali na vse krožnike. Prinesel nam ga je snažilkin fant, ki pa mu je s krožnikom vred padel po tleh. Tudi ste- ne je okrasil zaradi tega z ajvarjem. Kmalu smo dobili drugega. Prazne steklenice je z mize odnesla čistilka Joži- ca, pa tudi njej so padle po tleh. Skoraj vse se je razbi- lo. Ker se je. Krista, ki se šte;e za šefico, drla nanjo, smo vse steklenice plačali. Tudi s plačilom smo imeli težave in pozneje z naročilom kave pri točilni mizi. Krista nam je ni hotela dati. Prišel je šef in nam z njo pKJStre- gel. Prav tako je šef pobri- sal ajvar, ker ga drugi ni ho- tel. Pri mizi je sedelo tudi ne- kaj drugih gostov, ki pa so se odpravili, ker jim niso i>o- stregli z naročeno pijačo. Vidite, tako je bilo na'-elj- ski koči za prvomajske praz- nike. Kaj meni o tem vodstvo Izletnika? JOŽEFA HROVAT, UREDNIŠTVO: Upamo, da bo vaše pisanje spodbudilo odgovorne pri Izletniku, da bodo tudi ustrezno ukrepali. Škoda, da so se v prvoma.i- ske spomine vtisnili tudi takš- ni dogodki. JUTRI 80! Povejte mi, kaj naj napra- vim. Dne 3. januarja letos sem prinesel stensko uro urarju Francu Zupancu v Laš- kem, da mi jo popravi. Od tedaj, ko mi je rekel, da bo spet v redu tekla, hodim vsak dan spraševat, kako je z mo- jo uro in vedno dobim enak odgovor: jutri bo. In ko nar slednji dan spet pridem, sli- šim iste besede: jutri bo. Pa doslej ni bUo z mojo uro ne jutri, niti pojutriš- njem! FRANC LOKOSEK, Lahomno 37 UREDNIŠTVO: Pričakujete naš odgovor. Pa boste raz- očarani. Kajti pravega, ki bi vas zadovoljil v tem, kako bi čimprej dobili popravljeno uro, nimamo. Lahko bi pri- mer prijavili območni gospo- darski zbornici, morda komu drugemu. Lahko pa izberete tudi to pot. da uro zahtevate nazaj in .jo nesete drugemu urarju. Sicer pa bodimo op- timisti: morda bodo tudi tele vrstice spodbudile urarskega mojstra, da bo \'zel v roke vašo stensko uro in jo takoj popravil. Kdo ve? MARELICA NEDOLŽNA ŽRTEV Pod zgornjim naslovom je dne 13. 4. 1978 izšel članek s podpisom Godeša. Kot predsediik HS šaranovičeve 15 odgovarjam na klevete, ki so v tem članku namenjene meni. Res je, da smo par dni pred tem dogodkom ime- li sestanek hišnega sveta in se dogovorili, da bomo ob- žagali in očistili nepotrebnih vej necepljeno marelico tn dve leski. Kakšen teden dni po tem smo opazili odžaga- no marelico, ki je bila res- nično v cvetju, vrhovi so le- žali na pločniku, le lubje ni bilo odžagano. To ni bilo več v okras, niti ne bi več cvetelo in ne rastlo, zato sem veje obsekal. Nad dejanjem, ki ga je storila neznana oseba, smo se resnično zgražali. Pri- pominjam, da me v času, ko je bilo to storjeno, ni bilo v Celju. Obdolžitve navedenega član- ka so namenjene le meni kot predsedniku hišnega sveta. Zaradi tega zahtevam, da se dopisnik članka v Novem ted- niku opraviči in podpiše s svojim pravim priimkom, ne anonimno »Godeša«, ker v nasprotnem primeru bom vložil tožbo. Opravičilo zahtevam v na- slednji številki Novega ted- nika. PREDSEDNIK HS ŠARANOVICEVA 15, 17 ANTON JUKIC GOMILSKO 50 SKUPN ZA ROZALUO IN KARLA v soboto sta praznovala zlato i>oroko Rozalija in Kari Sajovic iz Gomilskega. Oba izhajata iz kmečkih družin in njima mladost je bila vse prej kot brezskrb- na. Tudi ko sta stopila na skupno življenjsko p>ot, je bilo pred njima veliko te- žav. Oče Kari je prevzel do- mače posestvo s tem pa po- stal dolžnik bratom in se- stram. Zadolženo posestvo je bilo tisto, kar naj bi nudi- lo življenjske pogoje mladi- ma zakoncema in njuni dru- žini. Da bi bilo še huje, ji- ma je pogorelo veliko go- spodarsko poslopje in rubeži so takrat odgnali večji del žifvine. Deset let je trajalo, da sta se zakonca s trdim delom in voljo postavila na noge, poznalo pa se je to na njunem zdravju. Vojne, ki ju je zajela, se zaradi sla- bega zdravja nista aktivno udeležila, vedela pa sta, kje je njuno mesto. Partizanom in aktivistom so bila vrata v tem domu vedno odprta in pomoč vseh vrst vedno pri- pravljena. Mati Roza se je razen s kmetovanjem ukvar- jala še s šivanjem, bila pa je tudi odlična gospodinja in je že pred voj.no organi- zirala več šiviljskih in ku- harskih tečajev. Izkazala pa se je tudi kot zelo vestna krvodajalka in je zato pre- jela več priznanj. V zakonu sta zlatoporo- čenca imela troje otrok, ki jim kljub številnim težavam nikoli ni manjkalo ljubezni. Sedaj jima jo skupaj z še- stimi vnuki obilno vračajo. To pa je tudi njuna največ- ja sreča in radost ter naj- lepše darilo za njim jubilej. Na sliki: Zlatoporočenca Ro zalija in Kari Sajovic. TONE TAVČAR SPORED OD 11. DO 17.5.1978 Četrtek, 11. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- \ čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 i Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, \ 16.30 V ŽIVO — AVTOBUSNI PROMET (vmes ob 17.00 Kronika), 17.50 Zabavni globus, 18.00 Zaključek spo- reda. Petek, 12. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — KAJ POTREBUJEMO V CELJU, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročala, 16.05 Ce- ; stitke in pozdravi, 16.50 Zabavm globus, 17.00 Kronika, i 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Turistična oddaja, i 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 13. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 14. 5.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 15. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 16. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročna, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno- zabavni melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 17. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16..50 ZabavTii globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 1730 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 7,a- ključek spt>reda. fOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - I lET DVICA let •1978 m f O SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — NAŠ KRAl STOJNO SELO: PROSVETNO DRUŠTVO Ob koncu aprila je bilo v Stojnem selu ustanovljeno prosvetno društvo »Savine Sekimik«. Spodbudo za usta- novitev je dala mladinska organizacija, pri kateri je že prej delovala dramska sekcija. Pri ustanovitvi pa je veliko pomagala tudi šmarska Delavska uni- verza, ki je tudi organizirala pevovod- jo za zbor. Društvo je prevzelo ime Savine Se- kimik, ki je bila rojena v Stojnem selu in ki je padla nekaj, dni pred koncem vojne na Primorskem. V okviru novega prosvetnega društ- va bodo delali: pevski zbor, dramska sekcija in knjižnica. BRANKO JANŽEK PRVI MAJ Mladinska organizacija v Stojnem selu se je tudi letos lepo izkazala za prvi maj. Pripravila je proslavo s kre- sovanjem in ljudskim zboro-vanjem. Uvodni govor je imela Dragica Stefan- cioza, mladinci in učenci osnovne šole pa so pripravili recital. Na proslavi se je prvič in dobro predstavil tudi domači pevski zbor. Ob tej priložinosti so podelili prizna- nja OF. Letos sta jih za uspešno delo pri razvijanju civilne zaščite sprejela Štefan Kolar in Martin Kidne. BRANKO JANŽEK CELJE: MOTORIZAN POMETAC Že nekaj dni ga vidimo na celjskih ulicah. V glavnem se drži skrajnih des- nih smeri ulic in cest. Vozi počasi. In pometa. Ob tem pa, da bi se pre- več ne prašilo, moči površino, ki jo misli očistiti. Na vsak način lepa pri- dobitev kolektiva Javnih naprav. -mb GRIZE: VARSTVENA VLOGA LOVCEV Na občnem zboru lovske družine Griže, ki je bil pred kratkim, so med drugim poudarili, da mehanizacija, cest- ni promet in hrup vedno bolj vpliva- jo na število divjadi v lovišču, ki si- cer meri okrog 3000 hektarov. Prav za- radi tega si bodo griški lovci vse bolj prizadevali za okrepitev varstva nara- ve, poostrili bodo gojitveni nadzor ter čuvajsko službo ter še bolj poskrbeli za uravnavanje populacije. Povedati pa je treba, da so na teh področjih že doslej storili precej. Na področju lov- ske družine je devet krmišč za muflo- ne, 62 solnic, 23 opazovalnic, lovci ima- jo svoje gojitvene njive ter pet kilo- metrov lovskih steh. Eden izmed skle- pov je bil tudi ta, da morajo izdela- ti obrambni načrt družine, ki ga bodo vskladili z obrambnim načrtom kra- jevne skupnosti. F. JEŽOVNIK LAŠKO: TITO. MIR, REVOLUCIJA Pionirji poznsuno veliko različnih srečanj, na katerih se kujejo nova po- znanstva in prijateljstva. Letos je bilo v Velenju srečanje pi- onir jev-likovnikov in zgodovinarjev. Ob tej priložnosti so odprli rasistavo o NOB. Ogledali smo si jo nidi delega- ti posameznih razrednih skupnosti pi- onirskega odreda na osnovni šoli »Pri- mož Trubar« v Laškem, Po oot proti Murski Soboti, kjer bo junija letos zbor jugoslovanskih pio- nirjev šest brigad. Mi pa smo se po končani proslavi priključili brigadam in odšli na pohod Velenje—Šoštanj, V koloni je bilo veliko pionirjev in še več smeha, veselega govorjenja, do- bre volje. Ni nas motila sopara. Sku- pina pionirjev je ob spremljavi har- monikarja-prvoborca veselo prepevala partizanske pesmi. Ko smo po uri in pol hoda prišli v Šoštanj, nas je presenetil dež, ki nas je prikrajšal tudi za zaključno prireditev pred odhodom pohodne eno- te po poteh »Tito-mir-revolacija« in za pionirski miting. LILJANA OJSTERŠEK VELENJE: SREČANJE BORCEV VOV Odbor tretjega bataljona Tretje VDV brigade organizira v nedeljo, 14. maja v šembricu pri Velenju sreča- nje borcev ne samo tega bataljona, marveč tudi drugih in seveda doma- činov itd. Borci in gostje se bodo v nedeljo zbrali pred Rdečo halo ob 8.30 uri in se od tam odpeljali z avtobusi v Šem- bric. Glavna svečanost se bo pričela ob desetih dopoldne in to pri spomeniku petim padlim borcem tega bataljona. Svečanost s programom pripravljata Krajevna organizacija ZB NOV in Krajevna skupnost Konovo. Borci so za to srečanje sprejeli va- bila. Ce ga pa kdo ni dobil, naj kljub temu pride in bo vabilo z značko pre- jel na svečanosti. Odbor tretjega bataljona Tretje VDV brigade pa je v Muzeju NOB t Velenjskem gradu uredil tudi zgodo- vinski kotiček iz dela in življenja te partizanske enote. FRANJO MAROŠEK ŠMARTNO OB PAKI: ZDAJ JE CAS Ljudje, ki so do nedavnega prebi- vali v kulturnem domu v šmartnem ob Paki, so se pred kratkim preselili v stanovanja v novem bloku. In tako je napočil čas, da prične Kulturna skupnost Velenje z urejevanjem doma v tem kraju. Ce bodo hoteli, da se bodo v domu vrstile razne Kulturne in druge prireditve, ga bo treba ure- diti, popraviti. V domu bi morah ure- diti tudi knjižnico. Žal, ležijo zdaj knjige v neprimernih prostorih. TEČAJ ZA VOZNIKE Ob koncu prejšnjega tedna se je v organizaciji Avto moto društva v šmartnem ob Paki pričel tečaj za voz- nike motornih vozil A in B kategorije. ZORKO KOTNIK ZIDANI MOST: PRVI STANOVANJSKI BLOK Zidam most je naselje, ki je nasta- lo ob gradnji južne železnice m dveh mostov preko Savinje. Pri gradnji so sodelovali tudi mnogi Beneški Sloven- ci, ki so se naselili v blitnji Loki. Kot važno železniško križišče je Zidani most znan po vsej državi in tudi v tujini. Po svobodi se je vse družbenopoli- tično in kulturno življenje usmerilo na Radeče, Zidani most pa je z novo šolo in zadružnim domom stal Db strani. Medtem ko so v Radečah zgradili več stanovanjskih blokov, so v Zidanem mostu gradiU hišice le posamezniki. Pred kratkim pa je bil vseljen prvi 14 predelni stanovanjski blok, deloma za družine pa tudi za neporočene. Zdaj pa se čuje, da bodo zgradili še en podoben blok in to na nasprotni stra- ni Savinje, ob železniški progi. Tam so namreč razvaline opuščene oljarne Zidovje je res še trdno, navzlic temu pa m v okras kraju. Zamisel je do- bra in lahko bi jo uresničili Gre pa tudi za to, da bi Zidani most dobil še nove prebivalce, kajti sicer .se zna zgoditi, da bodo, zaradi pomanjkanja otrok, ukinili tudi nekatere razrede v osnovni šoli. S. ^KOCIR šE BOMO DAROVALI KRI Krajevna organizacija RK na Polzeli je pripravila minulo soboto krvodajalsko akcijo, ki jo je izvedel Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcije se je udeležilo rekordno število krvodajalcev, in sicer 262. Največ jih je bilo iz OZD Tovarne nogavic na Polzeli: 162, ostali pa so prišli iz OZD Garanta in od drugod. Kaj je tisto, kar jih vzpodbuja, da dajejo kri, so opisab takole: PAVEL SKORNŠEK: »Doslej sem dal kri že osemkrat. Prvikrat sem jo dal pri vojakih, vedno i>a po štiri decilitre. Za to sem se odločil iz dveh razlogov. Prvič, ker lahko marsikomu pomagam, tn drugič, ker imam visok ki-vni pritisk. Kri bom še dajal, prav pa bi bilo, da bi se še več mladih odlo- čilo za to humano deja- nje.« MIHAELA BRINOVEC: »Dajanje krvi je humano in potrebno, Itejati bi jo morali vsi, ki jim to do- pušča zdravje. Jaz sem jo dala že petkrat. Vsekakor je to neposredna pomoč človeku v nesreči in za- vest, da je tvoja kri mor- da nekomu pomagala do zdravja ali mu celo rešila življenje. To je najlepše plačilo in spodbuda tiste- mu, ki daje kri.« PAVL.\ HRIBERNIK: »Prvič sem dala kri v Li- bojah, potem še v Bras- lovčah in na Polzeli. Vse- ga skupaj osemkrat. Pr- vič so me k temu pri- pravile sodelavke, ka^vneje pa, ko je bila akcija, sploh nisem več pomišljala, Se- mo človek je tisti, ki lah- ko da človeku kri in za- kaj bi je torej ne dajali. Nam zdravim se nič ne p>ozna, bolnim in ponesre- čenim ali komaj rojenim pa rešuje živlienje.« ZOFKA ŠKOBERNE: »Moje krvodajalstvo se je pričelo v Velenju. Doslej sem kri dala petkrat, ta- ko pa bo tudi v prihod- nje, če bom le lahko. Vsa- komur, ki iz kakršnega- koli razloga to humano dejanje odklanja, bi bilo treba povedati, da daja- nje krvi ni ne boleče, ne škodljivo, temveč v da- našnjem času nepogrešlji- vo.« BRUNO RANDL: »Ved- no znova poudarjamo, da je zdravje neprecenljivo bogastvo. Zdravi imamo mnoge prednosti pred bol. nimi, krvodajalstvo pa bi moralo biti naša obveza do bolnih. Zato se:n tudi dal kri devetkrat, In sicer po 5 del. S tem bom še nadaljeval. Mislim, da je krvodajalstvo med najbolj humaniijii akcijami,« Podobnega mišljenja o krvodajalskih akcijah so vsi krvodajalci. Nikogar ne vodi koristoljuhje in material- ne koristi, ampak dejanska pomoč človeku, ki potre- bu.je kri. Želimo, da bi s temi liumanimi akcijami tudi v prihodnje nad^djevali. TEKST IN FOTO: TONE TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK St. 18 — 11. maj 1978 £t. 18 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 18 S POTI PO SLAVONIJI IN BARANJI (4) TRADICIJA BARONA TRENKA SEDEM IN POL STOLETJA KLETARSTVA V KUTJEVU v kmetijsko prelirambeni kombmat Kutjevo sodi tudi velika vinska klet, znani pro- izvajalec vin graševme. ruži- ce, belega in črnega bur- gundca, traminca, muškat otonela, rizlinga in črnega klikuna te^r traubi sode. Pre- delovalni obrati stoje tik nad kletjo, v kateri je menda svoje dni ■ preganjal čas z ce- sarico Marijo Terezijo znani hrvatski plemič baron Trenk in v Kutjevu ti radi poka- žejo baronovo mizo, za ka- tero sta zaljubljenca zvrača- la bokale dobrega kutjevske- ga vina. Baronovo izročilo je tra- dicija, tradicija pa je tudi kutjevsko vinogradništvo in kletarstvo, ki se vleče že od 12,'^2. leta, ko se je semkaj doselil meniški red cisterci- janov in osnoval klet za predelavo grozdja. V časih od Trenka pa do danes je klet spremenila ne- koliko gospodarjev, dokler naposled leta 194.5 ni prešla v družbeno last. V minulih tridesetih letih je proizvodnja kleti narastla na današnjih 420 vagonov vina. Vzporedno s porastom ka pacitet kleti so seveda na- raščale tudi kapacitete ste- kleničenja vina. Leta 1961 so napolnili osemsto steklenic na uro, 1974 pa že tri tisoč. PISE MILENKO 3TRASEK I da je polnjenje vina i .Mglo v tem letu 1 mili- jon 865.430 steklenic. Mirim lahko ugotovimo, da una da nes vinska klet Kutjevo eno najsodobnejših polnil.iih linij in da je temu primerna tu di kvaliteta vin, ki pa jih na žalost pri nas /se pre- malo poznamo. Vse je seveda nujno vplivalo na ne nebno izboljšanje kvalitete kutjevskih proizvodov. Za svoje proizvode je klet dobila vrsto domačih m med- narodnih priznanj. Tako so po letu 1945 dobili 43 zlatih me- dalj in 24 srebrnih ter več- je število bronastih. Zlate medalje so Kutjevča- ni dobili na vinskih razsta- vah v Montpellieru. Budim pesti, Ljubljani in Novem 1 Sadu. Razen visokokvalttetnih vin kutjevski kombinat proizvaja še visokokvalitetno žganje, v zadnjem času pa so vrsti svojih proizvodov dodali še TRAUBISODO ali grozdni sok po licenci Moser iz Avstrije. Čeprav še neznan, ta artikel hitro osvaja trži- šče. Prav gotovo se bo Kutje- vo s svojo kletjo v prihod- nje lahko spogledovalo tudi s turi2mom, ki sicer že ubi ra prve korake v bližnji Ve- liki, kjer so ribogojnice, manjši hotel in restavracija, kazalo pa bi izkoristiti tudi Trenkovo izročilo. Njegov dvorec v neposredni bližini je docela neizkoriščen, ven- dar zelo zanimiv, takšna pa je nasploh vsa okolica kut jevske vinske predelovalne industrije. (SE NADALJUJE) Za svoje vescljačenje /. Marijo Terezi.jo si je baron irenk izbral vsekakor zelo odgovarjajoče okolje: za to mizico naj bi pozabljala na skrbi vsakdanjosti. Olo l'rimožič i/ Prebolda ne velja le za enega na.jbolJ uspešnih čebelarjev v Savinj.^ki dolini pač pa v vsej Sloveniji. Ni naključje, da ga skoraj vsak teden obiskujejo čebelar.ji iz vse Sloveni.je. ki bi si radi ogledali n.jeg(ne čebele, postopke o pridobivanju medu in ne nazad- nje — pri njem se vzgaja.jo mnogi mladi čeblarji. še posebej je Primožič zaslovel s prido- blvanjenj čol>el.|e smole oziroma propolisa. Sicer pa zapišimo še to, da .je Oto Primožič tudi pravi inovalor na svojem področju. Poleg tega, da izdelu.je smukate vseh vrst .je »izumil« še točila za med na električni pogon. Prej so namreč čebelarji morali »med točiti« kar ročno, to pa .je doslej veljalo za eno najtežjih čebelarskih opravil. — Pa še to. Po besedah tega izkušenega čebelarja letošn.ja letina ne bo najboljša, saj je bilo v češnjevem razcvetu slabo vreme. Na sliki skupina čebelarjev Gorenjske pred enim izmed Primožičevih pan.jev. J. V. VSI m KOLO! Prijavile si- na if .pu/nui •ilarlnih mt-stih: (m)K — Li- sce. OSTRO/.NO — gostilna »Ljubica., sM.\RTNO v K;cl, ■VRC.UN. TKNOMJK — dom /arja, TKIIARJK — Mliiiai- jtv Jane-/, SK.\I,NA KLKT — igri.^ir^. Od '..iti do 10. iirr kii)iiU- kontrolni karion ,iia- lio a km dolgo pr<>!;o okoli lU?lja. /hiati niorat*- ii(;r \>oli kontrol in »c vrniti na stari- no nifsto najkasnc.if do ure. Vsi udeleži-nci bodo na cilju oddali kontrolni karton in prcjoii /.načkc ter nalepko TIU>I<':K.\ kolesarja v letoS- nji. rinm-ni barvi. Najmanj irlčlanskc družine prejmejo še (Iru/mska pri-z.uanja. \' primeru nir>čnejše.;a dei- ja b« akcija v nedrij«. 2i. ina.ia lfl7« OSTAL.V N.\Vt>OII.A: — vsi kolesarji morajo ime- ti kolesa opremljena v skl..du s cestnopromettiinil pr.-dpisi. katerib se morajo drsati tudi n»ed vožnjo. — otroci od *. do U. I< ta lahko sodelujejo .sa;tu»sl'i jno. če ima.jo i/ka/.nicu o oprav- l.Knem i/pitu za pionirja-ko- lt.sarja. sicer mora,Jo \ozitl v spremstvu staršev. LAŠKO OBLJUBA DELA DOLG KAKO BO Z DOGOVOROM V PRID KMETIJSTVA Družbeni dogovor o združe- vanju sredstev za hitrejši razvoj kmetijstva v občini La- ško je pKidpisalo 46 TOZD z območja občine La.ško; neka- tera podjetja, ki poslovno so- delujejo s kmetijstvom v ob- čini La.ško; lovske družine in čebelarji ter 27 z.asebnikov; obrtnikov, gostincev in avto- prevoznikov. Le-ti naj bi v letu 1978, kot obveznost iz prejšnjega leta, združili oko- li milijon dinarjev, ki bi bil uporabljen predvsem za po- speševalne, izobraževalne ak- cije, za sofinanciranje naku- pa plemenske živine in po- dobne akcije. Toda do marca 1978 se je na posebnem žiro računu zbralo le 5,8 odstotka pred- videne vsote, ki jo naj bi zbrali podpisniki sporazuma. Obljuba dela dolg! Zlasti je ta dolg žgoč, če je na sredstva, ki jih v ta namen pričakujejo, vezanih cela vrsta nalog. V občini naj bi zgradili več novih go- vejih hlevov s 420 stojišči, adaptirali pa za 200 stojišč. Uredili naj bi deset zbiral- nic za mleko in kupili 40 glav plemenske živine. Podobne in- vesticije so predvidene tudi za področje svinjereje. Zgra- dili naj bi hlevov za 11)0, ob- novili pa za 400 stoji.šč. Ku- pili naj bi 80 plemenskih svinj. Tudi za proizvodnjo jajc in klavne perutnine so predvidene precejšnje investi- cije, zlasti Pa za nakup kme- tijske mehanizacije. Vse to naj bi bilo v letoš- njem letu uresničeno in si- cer ob zbiranju sredstev kme- tov samih, banke, združene hranilnice in kmetijsko-živil- ske skupnosti, to pa so tista sredstva, ki jih v občini pri- čakujejo od podpisnic druž- benega dogovora. JURE KRAŠOVEC KOMENTAR DELITEV .DOBIČKA' NI DOVOLJ PIŠE: JOŽE PETEK Dohodkovne odnose med kmeti, kmetijsko organiza- cijo, predelovalno industrijo in trgovino še vedno veli- ko kmetovalcev zamenjuje z delitvijo »dobička« oziroma čistega dohodka. Pred letii je delitev enega dela čistega dohodka kmetijske zadruge ali obrata za kooperacijo med kooperante pomenila napredek od prejšnjih kupo- prodajnih odnosov. Po sprejetju zakona o združenem delu, ki je natančno opredelil dohodkovne odnose v vsem gospodarstvu in trgovini, pa je le delitev čistega dohodka zdaleč premalo. Še pred sprejetjem zakona, ki določa, kako je treba urejati dohodkovne odnose, smo opozarjali, da je za zadružnike in kooperante prem,alo, če jim ob koncu leta njihova kmetijska organizaciaj le dodeli del čistega dohodka. Njihovo samoupravljanje je bilo treba raz- širiti tudi na sodelovanje pri ustvarjanju dohodka. Obseg dohodka je namreč vedno odvisen od boljšega ali slabšega gospodarjanja s skupnimi in združenimi sredstvi. O tem naj bi soodločali vsi, ki so bili upra- vičeni do deleža v dohodku. Zakon o združenem delu je to še razširil. Dohod- kovni odnosi naj zajamejo vso reprodukcijsko celoto tako, da si bodo delili oziroma razporejali skupen prihodek vsi udeleženci od pridelovanja, dodelave in prodaje živil porabnikom, torej od kmetov do trgovcev. Razporejanje skupnega prihodka pa ne pomeni le delitve tistega dohodka, ki ostane po pokritju stroškov vseh udeležencev v taki ceiotd, temveč tudi ugotavljanje in preverjanje stroškov posameznega udeleženca. Pravt ali popolni dohodkovni odnosi vključujejo tudi skupno tveganje in, da bi bilo gos podarjeni je vseh uspešnejše, tudi skupno načrtovanje proizvodnje in prodaje. Povedano bolj preprosto: kmetovalci, živilska indu- strija in trgovina naj bi sporazumno določili, kolikšen delež stroškv v določeni prodajni ceni. npr. v odstot- kih, se prizna posameznemu udeležencu pri proizvod- ni ali prodaji, če za končni izdelek iztržijo več kot bo predvidena cena, si bodo razliko razdelili v razvierju z deležem v skupnih stroških. Ce bi ga morali prodati pod ceno, pa bi izgubo prav tako krili vsi v razmerju z dogovorjenim deležem v prodajni ceni. Zadruge nismo omenili posebej, ker je ona združenje kmetov — in delavcev, ki sodelujejo z njimi — in ne delovna orga- nizacija zunaj njih. V omenjeno reprodukcijsko celoto in dohodkovne odnose bi bilo treba vključiti tudi tiste, ki živinorejce oskrbujejo s krmili, proizvajalce gnojil, zaščitnih sred- stev in druge, ki izdelujejo sredstva za kmetijsko pro- izvodnjo. V pravih dohodkovnih odnosih ne more biti pri nekaterih visoke akumulacije ali razsipanja sred- stev takrat, ko imajo drugi izgubo. Tega sicer ni moč uresničiti v nekaj tednih ali mese- cih. Treba pa si je postaviti za cilj, da se ne bi zado- voljili že z malimi pripombami na boljše in spregle- dali najpomembnejše. JOŽE PETEM 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 18 — 11. mai 1978 2 PRVE PRAKTIČNE PUŠKE PIŠE: JANEZ HARTMAN Prve, kolikor toliko praktič- ne puške, namreč tiste z ne- tilnim mehanizmom na zaži- galo, so se pojavile v 15. sto- letju in ostale v rabi — kljub konkurenci novejših vžigalnih sistemov — vse do 18. sto- letja. Netilni mehanizem na za- žigalo je bil kljub svoji eno- stavnosti revolucionarna za- misel v razvoju orožja, saj je omogočal merjenje s strel- nim orožjem, kar so si lah- ko pri primitivnem ročnem topu le mislili. V svoji izpo- pobijem obliki je mušketa na zažigalo že imela kratek nav- [ pični sprožilec, kot ga pozna- mo pri dana.aijih puškah; strelcev pritisk nanj je spro- žil petelina z zažigalom (ste- njem), ta je zadel ob pon- vico s smodnikom in le-tega vžgal; vsled povezave med netiLno pom-ico in smodniš- kim polnjenjem v cevi pa je prišlo do strela. Zažigalo — stenj je bdlo treba seveda že ob začetku bitke prižgati (gorel je po- časi, s hitrostjo deset centi- metrov na uro) in potem ča- kati povelje za strel. Takšen netilni mehanizem je bil se- veda silno občutljiv za mo- kroto: v primeru deževnega vremena so bitko nemara pre- ložili ... O hudi nepraiktično- sti pušk tistega časa nas prav lepo pouči tudi zanimiv po- datek, da je bilo treba za en strel iz muškete na zažigalo kar 143 povelj! Muškete so bile tako težke, da so si pri streljanju z njimi pomagali z nalašč zato napravljenimi opornimi vilicami. V začetku 16. stoletja se je pojavil nov, izpopolnjen, vendar hudo zamotan tn drag netilnd mehanizem na kolesce. Predvsem zaradi visoke cene je bila njegova uporabnost v vojaške namene močno ome- jena, puške s kolesnim ne- tihiim mehanizmom so bile v glavnem privilegij plem- stva. Med ohranjenimi pri- merki je zato prav veliko le. po okrašenih orožij, ki pred- stavljajo posebej pomembno kulturnozgodovinsko blago. Eden prvih dokazov o ob- stoju orožja z vžigom na kolesce je naročilo, ki ga je dobil leta 1507 služabnik za- grebškega nadškofa; na Nem- škem naj bi kupil UNAM PISCIDEM DE ILLIS QUE INCENDUNTUR CUM LAPI- DE (»takšno ognjeno orožje, ki se vžge s kamnom«), to- rej verjetno puško ali pišto- lo na kolesce, saj je pri to- vrstnem orožju v petelina vpet pirit (železov kršeč). Do nakupa je res prišlo in orožje so poslali kardinalu v Ferraro. V slovenskem kmečkem upoTTj 1. 1415 je bila kakrš- nakoli puška redkost, v slo- vensko-hrvatskem uporu 1. 1573 pa so že uporabljali precej pušk z zažigalnim me- hanizmom, nekaj pa jih je moralo biti že na kolesce; zelo pomembno vlogo je ime- lo seveda še hladno orožj-e, vključno kmečko orodje. iVIu.sketir s puško na zažiga- lo (okoli 1. 1600). IliKtriral: JANEZ HARTMAN. TALCI NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM v prostorih doma JLA v Celju je odprta razstava Talci na Spodnjem štajerskem, ki sta jo pripravila celjski in mariborski muzej revolucije. Gre za pretresljiv prikaz tiste- ga dela naše narodnoosvobo. dilne vojne, ki najbolj nazor- no prikazuje okupatorjevo na- silje m njegove ni^voumne namene, da bi uničil sloven- ski narod. Vrsta dokumentov, poslovilna pisma, fotografije in drugo gradivo go^vori o tem. da je okupator na Spod- njem štajerskem ubil 1590 talcev v 67 skupinah 2e v letu 1941, torej prvem letu vojne so ustrelili 74 talcev! V Celju je bilo ustreljenih 74 talcev, v Mariboru pa 689! Spomnimo se tudi Stranic ozi- roma Frankolovega. Razstavo je postavil arhitekt Rudi Zu- pan, njena prva posta^-itev pa je bila v Ma.riboru 1966. leta In v Velenju 1969., k^er s1 jo je ogledal tudi predsednik Tito. NI VSE ROŽNATO V naši rubriki smo do- slej objavili že vrsto pri- spevkov, ki govorijo o pravni zaščiti potrošnikov. V poljudni obliki smo predstavUi določila nekate- rih zakonov in drugih predpisov, ki govorijo o načinih prodaje blaga, o vsebini garancijskih hstov, o obveznostih proizvajal- cev do potrošnikov in dru- go. Vendar — kot reč>eno — so to predpisi, ki govo- re, kakšna naj bi dejansko bila zaščita potrošnikov. Vsi pa vemo, da je vsak- danja praksa ix>gosto zelo različna od predpisov in določil. Zaradi tega smo se odpravih na razgovor k občinskim tržnim inši)ek- torjem v Celju in pri njih poizvedeLi, kje so najpogo- stejši odkloni od zakon- skih predpisov. Kljub temu, da zakon o blagovnem prometu, ki je izšel julija lani jasno pred- pisuje vsebino garancij, skih listov (o njej smo vas že temeljito seznanili v eni prejšnjih rubrik), so nam tržna inšpektorji po- vedali, da je v celjskih tr- govinah moč najti še pre- cej proizvodov, ki so v prodaji brez ustresmih ga- rancijskih listov. Na po- manjkljivib garancijskih listih najpogosteje niso na- vedeni vsi podatki, ali p>a so zapisani le delno. Pove- dati velja, da je neustrez- ne garancijske liste najti predvsem pri proizvodih proizvajalcev iz drugih re- publik, zaradi česar je tu- di otežkočeno delo inšpek- torjev. Celjski potrošniki se dosledno niso pritože- vali pri ustreznih inšpek- cijskih službah zaradi ne- pravilno zapisanih in po- sredovanih garancijskih li- stov, poserdo pa je z njiho- vih prijav vendarle moč razbrati prav pritožbe na garancijske liste. Takole se na primer dogaja: potroš- nik kupi tehnični izdelek, za katerega kmalu ugotovi, da ima hibo. Ko pa po- skuša oddati pokvarjeni izdelek v servis, ki je bil zapisan v garancijskem li- stu, ga v servisu odslovijo. Zakaj? Proizvajalec izdel- ka je že pred časom pod- pisal pogodbo z nekim servisom, ki je zanj po- pravljal reklamirane pra izvode. Ker pa proizvaja- lec servisu ni ustrezno plačai režijskih ur, je ser- vis odklonil nadaljnje us- luge proizvajalcu tn preki. nil pogodbo. Kljub temu pa je proizvajalec še ved- no navajal ime servisa na garancijskem listu. To psL je seveda protizakcmito, saj je s tem zavajaj po- trošnike. Takšnih prime- rov je seveda več, vendar so nanje naleteli potrošni- ki šele tedaj, ko so pro- izvod že kupili. Drugi primer, ki se po- gosto pojavlja, pa se na- naša na zamenjavo po- kvarjenega proizvoda (se- veda samo v primeru, ko gre resnično za naj>ako proizvajalca!). Trgovci namreč neradi zamenjajo pokvarjene izdelke ali iz- delke s hibo, saj proizva- jalcu težko dokažejo, da je napaka na proizvodu za- res njegova. Najtežje pa je seveda pri vračilu kup- nine, ki jo potrošniki le z veliko težavo morebiti zno- va iztržijo. Celjski tržni inšpektorji so nas opozorili na dej- stvo, da se potrošniki v največji meri pritožujejo prav zaradi servisov tn pa na kvaliteto sadja in zele- njave. Ob tem pa so pou- darili, da so navadno po- trošniki zadovoljijo z dej- stvom, da napako prijavi- jo ustreznim inši)ekcij- sfcim službam, da p>a prav- nih postopkov zoper pov- zročitelje ne načenjajo. Zdi se jim, trdijo inšpek. torji, da so i>ostopki pre- dolgotrajni in da ne bodo dosegli zaželen^a učinka Zato odnehajo. V naših naslednjih rub- rikali bomo zaradi tega v prihodnje namenili nekaj besed tudi vzgoji in kultu- ri potrošnikOT, saj sta oba tadva elementa bistvenega pomena za urejanje odno- sov med potrošniki, pro- izvajalci in trgovci. 17 »Krištof nebeški, kaj pa je to? Zmerom sem mislil, da kapucinarji ne smejo imeti denarja.« »Cisto prav ste mislili,« se je hihital menih. »Ime- ti ga ne smejo, nositi pa ga smejo. Zdaj pa dovoli- te ko sem za osla bil i?i ga srečno prinesel, da ga smem pr, vas pustiti.« »Čigav je denar?« »Čigav? Nekega Jurija Močilnika je, krojača v Podkraju. če ga poznate.« »»Paiei Vaierijan. ne delajte si norcev! Taki norci msc več norci. Človeka bi kap zadela, če bi bil lahkoveren.« »Ah vam nisem dejal, da mi ne smete omedleli? — Toda zaaj prešlejvai če nisem kaj izgubil bi mo- ralo biti natanko štiristo tisoč dinarjev. — Pazite!« Štel je tisočake: »Ena. dva. tn. štiri — in tristo in devetdeset, štiristo. — Torej štiristo tisoč dinar je t« Z roko je porinil kup pred krojača in dejal: »Tako Zdai spravite svoj mamon, da bo prostora z J rnleko tn kruh!« »Jaz «e tuje reči ne dotaknem.« »Poberite Jaz sem Miklavž, vi pa ste pridni otrok. fcakOT sem žf rekel. Zdaj ie igra pri kraju.« »Moj ta denar m'« je vpil mojster. »Moj tndi ne!« je vpil menih. vPater Valerijan. zaaj le neumnosti že preveč« je rjm krojač »Takoj poberite denar in ga nesite. '^koder ste ga prinesli!« »Ne vptjie tako nad menoj.« se je kregal menih. »Devar ostane tn. Ni ga tako neumnega osla, da bi hfeme dalje nosil kakor mora.« »Moje ni!« »Vaše je!« »Odkod denar?« »Iz Beograda, saj ga vidite!« »Od koga?« »Od nekoga, ki vam ga pošilja.« »Meni nihče ni toliko dolžeji, zaslužil pa ga tudi nisem.« »Saj včasih kdo komu tudi tako kaj da.« »Hehehe, osel telebasti ti — hehehe, to pravim Janezu, ne vam; ali ste že culi kdaj, da je kdaj kdo komu toliko denarja, kar tako za boglonaj dal? In prav meni Krištofu, hehe!« »V PodkraJ pride poleti dosti meščanov, da leze- jo po hribih in se okoli pajdrgajo. Morda'ste komu tako v srce zlezli ali pa ste kakemu imenitniku hlače posebej po volji urezali...« »Hehehe, taki gospodje ne dajo hlač Močilniku v delo, gospod pater!« »Morda ste pa drugače kako gospodi kaj dobrega storili?« »Nak ne spominjam se.« »Le pomislite!« »Hm — hm — Krištof — denarnico sem pa neko našel in jo vrnil gospodu, ki mu je padla na tla. Možak me je hudo pogledal, še piš me v uh m rekel, kaj šele kaj dal! Saj bi tudi ne bil vzel, ampak hvala bi bil pa le lahko rekel« »Aha tu ga imamo!« je vzkliknil menih in si zadovoljno mel roki »Gotovo ga je pozneje spekla vest in zdaj vam pošilja zakonito najdenino. Ako so bili v denrnici štirje milijoni, je ravno prav. Deseti dei je štiristo tisoč.« »Pater Valerijan. vi me imate za bedaka, ki naj vam take storije verjame.« »Storije to niso. Na svetu je vse mogoče.« »Mogoče da. verjetno pa ne. Če hočete da se denarja dotaknem, mi morate povedati, odkod je.« »Nekdo mi ga je dal in mi naročil, naj ga vam nesem.« »Kako mu je ime. temu nekomu? Kakšen je?« »Imena mu ne vem, niti ga ne poznam bliže. Po v.dezu sodim da je častit mož,« »Tedaj mora biti pomota. Vi ste se zmotili in bo to kdo drug s podobnim imenom« »Ne. zmota je izključena, to vem gotovo. Vaš je denar, vaš, m nikogar drugega.n »Zdaj ne vem, ali sem jaz ob pamet ali ste vi.« »Jaz nisem, ampak vi ste, ako ta lepi kup takole puščate, da ga bodo tatovi našli, namesto, da ga spravite in lepo shranite.« »Ali naj res verjamem, da je ta denar moj?« »Vaš je, to prisegam. Zdaj ga pa poberite!« Krojač se ga je lotil, poprej pa je še vprašal: »Kaj moram zanj storiti?« »Nič. Samo pobotjiico mi morate napisati, da ste danes od patra Valerijana sprejeli štiristo tisoč di- narjev. Datum in podpis.« »Krištof moj! Meni so kolesca v glavi obstala. Gospod pater, ali bi zarajala"^« »No. zarajajva!« »Stajriš!« »Da, štajriš!« Ker je pravkar večerni zvon zazvonil, je pater molil. Nato je rekel odločno: »Zdaj pa zares: proč z mamonom! Drugače vam začnem rožni venec« »Nikar nikar!« se je krojač zasmejal. Potem je odhitel v kamro in se vrnil z velikim predalom. Pre- den je spravil denar, je še enkrat vprašal: »Torej je res moj, po resnici in pravici?« »Po resnici in pravici!« je pritrdil pater. »Pater Valerijan, tedaj si ga bova razdelila — vi pol, jaz pol.« »Da: jaz predal — vi denar. Ali ne veste, da kapucinarji ne smejo imeti denarja? Le kar obdržite Si svoj mamon!« »Vzemite za samostan! Ali pa je morda vaš red tako bogat!« »Da, čudno bogat. Le pojdite kdaj v Maribor pa rMj vas popeljejo v zakladnico: toliko krompirja vi y.N-e lete ne pojeste, kolikor ga imajo tam. Zdaj pa mir! Denar hranite!« »Vsaj za trud si vzemite kakih sto.. .« »Beži. satan! Ne skušaj kapucinarja! Sicer pa sem si za trud že izgovoril mleka in kruha; ampak čakati pa moram ...« Tedai je jel krojač denar pospravljati, vmes pa je majal z glavo. Polglasno je govoril: »Če ie tako in če je po pravici in če mora biti, tedaj bog povrni!« Pri tem so mu stopile oči iz jamic. jit 18 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 gorenje-srebrni jubilej zvestobe — gorenje-srebrni jubilej zvestobe — gorenje-s GORENJE SOZD PROIZVODNI PROGRAM: — Gospodinjska oprema: štedilniki vseh vrst, hladilniki in zamr- zovalniki, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, mali go- spodinjski aparati, kuhinjsko pohištvo Elektronika: televizijski sprejemniki, čmo-beli in barvni, glas- beni centri, videorekorderji, antenske naprave in sistemi, profesio- nalna elektronika, medicinska elektronika — Zelena tehnika: vrtno in poljedelsko orodje, kmetijska mehani- za(;ija, oprema za klavniško industrijo, oprema za živilsko indu- strijo, rastlinjaki — Toplotna in klima tehnika: radiatorji jekleni in aluminijski, kotli specialni in univerzalni, kontejner kotlovnice, raztezne po- sode, izolacije in inštalacije, obtočne črpalke — Pogonski stroji in agregati: varilni agregati in točkalniki, elek- tromotorji, elektroagregati, prenosniki, črpalke ^ Gradbeništvo: celična gradnja, sanitarne kabine, sanitarni seti, keramične ploščice, elementi iz umetnega marmorja, elementi iz Polyuretana Zaščita okolja: čiščenje in priprava vode, čiščenje zraka, pre- (ielava in uničenje odpadkov, zaščita energije (izolacije) ^ Materiali, polproizvodi za industrijo: brizgalna plastika, proiz- vodi barvnih in lahkih kovan, odlitki sive in jeklene litine, odkovki, 1'azni deli iz nerjaveče pločevine, kovinska čistilna sredstva in gra- nulati Servisna in montažna dejavnost Gorenje SOZD danes izvaža v naslednje države: Nemčija, Avstrija, Francija, Holandija, Luxemburg, Italija, Šved- ska, Švica, Danska Belgija, Anglija, Španija, Portugalska, Grčija, Madžarska, Bolgarija, Poljska, Romunija, DR Nemčija, Češka, ZSSR, AvstraUja, ZDA, Malta, Turčija, Kanada, Singapur, Hong Kong, Cile, Libija, Nigerija, Jemen, Ciper, Pakistan, Bahrein, Etiopija, Iran, Kuvajt, Jordanija, Sudan, Indija, Cajlon-Sri Lanka, Burma, Irak, Kitajska, Alžir, Kuba, Tunis, Egipt, Bangladeš, Si- rija, Nalgazy, Abu Dhabi, Gana, Maroko, Kam.erun. To je izvoz v 56 držav in na vseh pet kontinentov. Izvoz — delež na konvertibilno področje 78 odst., khrinško 15 odst., države v razvoju 7 odst. Okvirna napoved za leto 1985: v 000 Ndin skupni prihodek 31.345.000 dohodek 7.995.000 čisti dohodek 5.935.000 osebni dohodki s prispevki 4.192.000 povprečno število zaposlenih 27.250 prispevki SIS 64.000 razporejena sredstva družb, stand. 748.000 sredstva akumulacije 1.382.000 skupna poslovna sredstva 22.500.000 delež lastnih sredstev 52 odst. izvoz 9.270.000 gorenje - srebrni jubilej zvestobe — gorenje-srebrni jubilej zvestobe — gorenje-si t«, stran — NOVI TEDNIK St. 18 — 11. maj 1978 PIŠE DR. MILAN BEKČIC BOLEZNI DOJK Sodobna medicina je omogočila ob- čuten napredek, predvsem pa spozna- nje, da bolezni lahko zdravimo ter jih čimbolj zgodaj ugotovimo. Preprečeva- nje, odkrivanje in zdravljenje bolezni dojke je doživelo v zadnjih desetletjih renesanso in je postalo skupna skrb družbe, zdravstvenih delavcev, od pa- tronažne sestre in domačega zdravnika do specializiranih ustanov za zdravlje- nje bolezni dojk. Proučevanje nastan- ka in zdravljenja bolezni dojk name- njajo veliko pozornosti ter vlagajo za to nemalo denarja in naporov. Začet- no znamenje bolezni dojk je v obliki neboleče zatrdline ali bule, lahko jih je več hkrati, različno velikih in na različnem mestu, dojko je treba pre- gledati, pretipati vsak mesec, rajbolj takoj po končanem perilu, tako da prsti nežno drsijo po koži dojke. Vsa- ka bula na dojki še ni rak, vendar naj jo vidi zdravnik! Fibroadenom dojke je bula v pre- meru 1 do 5 centimetrov, trda, nepre- makljiva zatrdina, po statistikah se razvija po dvajsetih letih od začetka pubertete, gledano z medicinskega sta- lišča je najbolj pogosti tumor na doj- ki benigne narave. Po ugotovitvi fidro- adenom odstranimo z majhnim kirur- škim posegom. Mastopatija cistika — degeneracija mlečnih žlez, je bolezen, ki jo pogo- sto ugotovimo, in sicer pri ženskah od 30. do 50. leta starosti. To so pogosto asimetrične zatrdline, izpolnjene s te- kočino, pred perilom boleče in pove- čane ciste, pa tudi povečane dojke. ZdravTiik je pred pomembno nalogo, da loči mastopatijo od rakaste bolez- ni dojk. Rak na dojkah — epidemiološki po- datki kažejo 33 obolenj na 100.000 pre- bivalcev ali 16 odstotkov raka pri žen- skah. Število žensk, ki obolevajo za rakom na dojki, neprestano narašča. Kljub temu, da je dojka dostopna za pregled, pride veliko število žensk na zdravljenje šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Pri vsaki zatrdini v dojki tn pri vsakem izcedku iz bradavice je treba takoj ugotoviti naravo procesa. Zdrav- nikom ne bo težko z že preizkušeni- mi raziskovalnimi metodami posamez- no spremembo na dojkah točno ovred- notiti. Mamografija — metoda se uporab- lja za zgodnje odkrivanje raka na doj- ki, za odkrivanje raznih tumorjev in vnetih procesov na dojki. Diagnostična metoda je zelo uporabna in ustrezna, lahko ugotovimo tumor pravočasno, ne- kaj let pred prvimi simptomi bolezni, pri tem mislimo na karcinom, ki še ni tipljiv ali dostopen citološki pre- iskavi. Ta je neškodljiva in ne boleča in praviloma je potrebno vsako žen- sko enkrat letno v sklopu sistematič- nega pregleda mamografirati. Mamo- grafija je rutinska preiskava na rent- genskem oddelku celjske bolnišnice. V programu dela ginekološko-porod- niškega oddelka v Celju, ob sredah, sodelujejo strokovnjaki centra za bo- lezni dojk ljubljanskega Kliničnega centra, ki svojo klinično preiskavo kombinirajo v določenih primerih z mamografijo, citologijo oziroma histo- logijo. s tako speljanim programom delamo praktično vse, kar je danes znanega iz rutinske diagnostike pri boleznih dojk, z najmanjšo prizadetost- jo bolnika. Zgodnja diagnoza raka je možna, ker so nam dane na voljo ustrezne preiskovalne in diagnostične metode. O vsaki najmanjši opaženi napaki se mora žena nemudoma posvetovati s svojim zdravnikom. Večina napak na dojkah sicer ni rakaste narave, prav zato žene pogostokrat zanemarijo svoje dojke. Za mnoge žene pa je opazova- nje lastnih dojk celo tabu, kar je lah- ko usodno. ALPINISTIČNI KOTIČEK VZPONI V PAKLENICI SMERI OD III. DO VI. TEŽAVNOSTNE STOPNJE Praznične dni so izkoristi- li člani, pripravniki in tečaj- niki AO Celje za vzpone v stenah Paklenice. Kopne ste- ne, kjer F>otekajo smeri od III. pa vse do najvišje, VI. težavnostne stopnje, so odlič- na priprava za vzpone v Sa- vinjskih tn Julijcih, kjer vla- dajo letos ob tem času še pretežno zimske razmere. Opravlj'enih je bilo več kot 90 plezalnih vzponov, med nji- mi nekaj izrednih, kar priča o dobri tehnični pripravljeno, sti in kondicijl najboljših celj- skih plezallcev. Tabora se je udeležilo 10 članov, 3 pripravniki in 5 te- čajnikov plezalne šole. Raz- veseljivo pri letošnjem taboru je predvsem, da so poleg naj- težjih ponovitev in prvenstve- nih vzponov sodelovali tudi tečajniki in 4 predstavnice »nežnega spola«, ki pa so že kar resno posegle proti V. stopnji. Izredno pomembna ie prva ponovitev »Vražje sme- ri«, ki jo je pred petimi leti preplezal šoetinin s soplezal- cem in zaradi skrajnih težav vse do letos ni bila ponovlje- na. Ponovili so jo Canžek, Zu- pan in Pepelnik v 12 urah ter ocenili s VI A2, A3. To je brez dvoma najtežja smer v stenah Paklenice. Nič manj atraktivna ni smer Brit Kli- na, ki ima sicer že ponovitev, pa kljub zabitim klinom za- radi stalne previsnosti nosi oceno VI A2. Smer sta po- navljali kar dve celjski nave- zi: Pepehiik-Mesarec v celo- dnevnem plezanju, Knez-Zu- pan pa v najkrajšem času doslej — 5 urah. Zaradi obihce smeri v teh stenah bi človek pomislil, da je nemogoče napraviti nove, ker so ostaU prosti pač -naj- bolj strmi in najmanj razčle- njeni deli sten. Vendar temu ni tako. Knez in Povše sta izplezala prvenstveno »Smer čez balkon« in jo ocenila s IV+ , Pavle Polak in Knez novo smer »Cmo zarezo«, oce- na IV do V Al, Knez in Zu- pan prvenstveno »Smer pod stolpom« (rv) ter ponovno Knez in Polak »Direktno na zob« (IV do V). Sledijo še važnejše ponovitve in sicer: 1. ponovitev Popoldanske sme- ri, 1. ponovitev Fige, pono- vitev Ljubljanske smeri (VI), Brit za mali čeldč (V do VI), Karabore, Smer na zob. Po- lugodišnja. Zgrešena tn druge. Skratka: prvomajski tabor v Paklenici je prinesel brez dvoma vsaj za tiste dni naj- obilnejšo tn najkvalitetnejšo bero plezalnih vzponov pri nas. Opozarjamo planince in al- piniste, da so razmere v Sa- vinjskih Alpah in Julijcih na vrhovih in severnih stenah še povsem zimske, da še vedno obstaja nevarnost talnih pla- zov in ob vsaki večji nevihti pada nov sneg. CIC STEZE ' POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE i Ml IN ZDRAVJE PREVENTIVA HIPERTONIJE PIŠE: DR.SONJA LEPIN Umrljivost zaradi obolenj srca in ožilja narašča po vsem svetu. Po podatkih sve- tovne zdravstvene organizaci- je je Jiigoslavija na 23. me- stu glede nastopanja hiper- tonije in ateroskleroze, to- da na prvem mestu z ozi- rom na smrtnost, se pogo- stejša so ta obolenja v Sla- voniji in Vojvodini. To do- kazuje najbolj podatek, ki je sicer že iz leta 1972, gotovo \ pa še v večji meri drži da- nes. Med umrlimi v letu 1972 je kar 28,5 odstotka tistih, ki so umrli zaradi bolezni srca in krvnih žil, 16,9 od- stotka zaradi malignih bolez- ni in 14 odstotkov zaradi bo- lezni osrednjega živčnega si- stema. Res je, da so v sku- pino bolezni srca in ožilja ter v skupino obolenj osred- njega živčnega sistema všte- te vse bolezni teh področij, prevladujejo pa predvsem ate- rosklerotična in posledično ishemična obolenja. Med sta- rejšimi prebivalci so na pr- vem mestu, kot vzrok smrti, bolezni srca in ožilja, zlasti ishemične bolezni srca, ate- rosklerotičnega porekla, na drugem mestu srčne bolezni pri zvišanem krvnem priti- sku in nato ostale bolezni srca. Nov in hiter tempo življe- nja z vsakodnevnimi stresi povzroča pojav večjega šte- vila obolenj predvsem kardi- ovaskulamih. Kardiovasku- larne bolezni so kronična de- generativna obolenja ter jih štejemo med socialne bolez- ni. So precej razširjena in so izraz socialnega okolja. Slabijo potomstvo po vred- nosti in številu, povečujejo smrtnost, zmanjšujejo spo- sobnost za delo in večajo ne- produktivne izdatke diužbe. Iz fiziologije nam je zna- no, da je krvni pritisk od- j visen od številnih f-iKtorjev, najvažnejši med njimi mi- nutni volumen srca, elastič- nost velikih krvnih žil, na petost perifernih arteriol, množina cirkulirajoče krvi m njena viskoznost. Važni so tudi živčni in endokrino me- tabolični mehanizmi. Osnov- no v patogenezi kardiovasku- lamih oiTolenj, zvišaaem ar-i terijskem krvnem pritisku je množenje mišičnih celic inti- me in celic gladkih mišic žil. Vzporedno s tem ugotav- ljamo porast kolagena, ela- stičnih vlaken, kislih mukopo- lisaharidov, dezoxi ribonukie- inske kisline, ribonukleinske kisline, elektrolitov vode v žilni steni. Proces je v me- diji difuzen, v intimi žari- ščen. Medija se debeli v ce- loti in svetlina žile se /oži. Spremembe se kažejo pred- vsem v srednje veUkih m majhnih žilah ter v arten- olah. V večini primerov vstopa vzporedno z ^višarnm pritiskom še aterosideroza. oziroma zvišan krvni pritisK pospešuje aterosklerozo. Ne- izpodbitnih dokazov, da bi sam zvišan krvni pritisk, brez dodatnih aterogenih dejavni- kov povzročil aterosklerozo, pa še ni. Raziskave -tažejo, da se pri aterosklerozi, v pri- stojnosti zvišanega krvnega pritiska povečata presnova veziva in endocelijska pre- pustnost bolj kot pri nor- malnem krvnem pritisku, po- škodba žilne stene igra važ- no vlogo v aterogenezi in hi- pertoniji. Do poškodbe lahko prive- dejo bodisi notranji, bodisi zunanji toksini, zvišan krvni pritisk, kajenje, CO, holeste- rol in drugI. Posebno važno mesto imajo tudi nemodina- mični dejavniki. Predvsem zvišan krvni pritisk in Icaje- nje privedeta do poškodbe endotela arterijske stene m njeno povečano prepustnost, zvišane serumske maščobe, skupaj z zvišanim krvnim pritiskom omogočijo pospe seno odlaganje v žilno steno. Poškodba le te vodi do en- cimskih sprememb v njej. V citoplazmi inttmainih m gladkih mišičnih celic, lizoso- mi zrnca, ki vsebujejo ka- tepsine, proteaze m ■ druge encime, ti so posredniki pri prehranjevalnih m razgrad- nih procesih v culicah. Ko pri zvišanem krvnem priti- sku ali aterosklerozi nastane okvara jKJsameznih celic, se encimi sprostijo iz lizosomov in morda mterferirajo s funkcijo še ne'jkvar]enih ce- lic ter olajšajo ai^ilanek bo- lezenskega procesa. Etiopatogeneza aterosklero- ze in hipertonije delimo v dve obdobji. 1, Obdobje dejavnikov tve- ganja. 2. Obdobje ishemičnih de- javnikov. Med dejavnike tveganja so- dimo: 1. Zvišan arterijski priti.sk s poizkusi so dokazali, da znižanje krvnega pritiska za- drži razvoj ateroskleroze, vsekakor pa je pomembno, kako zgodaj pričnemo z zdravljenjem zvišanega krv- nega pritiska. 2. Hrana z veliko nasiče- nih maščob, holesterola in kalorij 3. Kajenje, ki poveča obo- levnost in smrtnost za kardi- ovaskulamimi boleznimi. Težji kadilci obolevajo bolj kot lažji, stalni kadilci pa bolj kot tisti, ki so opu- stili kajenje. 4. Sladkorna bolezen z ne- froangiopatijo. Preko priza- detosti vaza vasorum pride tudi do ranljivosti večjih žil. Diabetiki imajo velikokrat še zvišan krvni pritisk, poveča- ne serumske maščobe, pre- komerno težo. 5. Povečanje serumske seč- ne kisline. 6. Telesna nedejavnost. Te- lesna aktivnost povzroča šte- vilne hemodinamske spre- membe, ki vodijo večje te- lesne zmogljivosti, manjše porabe kisika v mišici, pred- vsem srčni za isto delo, hkrati zmanjša hiperlipide- mijo, postprandialno hiper- glikemijo, zniža telesno težo, zmanjša periferni žilni upor in s tem zniža krvni pritisk ter zavira tvorbo trombonov. 7. Debelost skupno s hi- perlipidernijo, zvišanim krv- nim pritiskom in telesno ne- dejavnostjo. Povečanje tele- sne teže ix)spešuje nastanek hipertenzije, saj je le ta pri debeluhih 2 do 4 krat pogo- stejša, kot pri osebah z nor- malno telesno težo. 8. Stresi. 9. Družinska podvrženost, ne samo dednost, ampak tu- di vpliv okolja in življenjske navade. (Noaaljcvanje priiiodnjič) PRIPOROČA tokrat obisk oddelka igrač v I. nadstropju veleblagovnice T. Lepa je izbira skirojev, gokardov in plastičnih igrač — primernih za igre na peskovniku ali na morju. ftt 18 — 11. maj 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 ROKOMET MOŽNOST NOVE GENERACIJE DANES ZA TITOV POKAL S KRIVAJO — FINALE 24. MAJA panes zvečer bo v hali Go- jovec Fvonovno vroče, saj bo pa sTX>redu polfinalna pokai- pa tekma za rokometni pokal Jugoslavije med neugodno in ostro ekipo Krivaje iz Zavi- dovičev tn domačim Aerom. Vzdušje pred tekmo je na- elektreno, in to iz dveh raz- logov. Prvič: ta rokometna gene- racija še ni uspela premagati jnočne Krivaje, in drugič: niova se ponuja kljub temu objektivna priložnost za pro- boj v finale tega množičnega tekmovanja. Celjani že vrsto let prav v tem tekmovanju dosegajo lepe uspehe, morda gvoje največje, saj so že več- krat Igrah v polfmalu in fi- nalu, žal pa se še nik oh niso povzpeli na najvišjo stopnico. Kaj menijo pred tekmo ne- kateri IZ uprave in igralskega kadra 2rRK Ae.ro Celje? Stane Bizjak, predsednik kluba: »Bo težko, vendar mi- slim, da lahko ob polni an- gažiranosti in EKMnoči gledal- cev tokrat zmagamo in se uvrstimo v finale, ki bo 24. maja. Predvsem pričakujemo resnično pomoč gledalcev in pa seveda objektivno sojenje zagrebških sodnikov Horvata in Mošničke.« iFranc Ramskugler: »Kriva- ja je močna ekipa z vrsto odličnih posameznikov in ve- likim strategom na klopi, tre- nerjem Dragičevičem. Potreb- no bo zaigrati odlično, da cw se zmagalo.« Slobodan Miškovič, trener: »Čeprav v zadnjih štinh tek- mah Krivaje nismo premaga- U, mislim, da jo tokrat lah- ko.« Vlado Bojevič: »Maksimal- na angažiranost skozi vso tek- mo, pomoč gledalcev m ob- jektivnost sodnikov! To naj bi bili faktorji, ki nas bi pripeljala v finale. Bo pa izredno težko.« Peter Hribemik: »Po nava- di sem optimist in sem zato tudi tokrat. Bo težko, ven- dar zakaj vsaj tokrat le ne bi ugnali Krivaje?« Tako v rokometnem tabo- ru 2RK Aero Celje, kjer si po dokaj razbui-ljivi sezom z mnogimi peripetijami to- krat od pokalnega tekmova- nja veliko obetajo. Ekipa se je v zadnjem času konsolidi- rala in je sposobna končno ugnati tudi takšnega nasprot- nika, kot je današnji. Celjani se zavedajo, da s Krivajo nimajo kaj izgubiti, lahko pa samo veliko dobijo. Izgublje- ne priložnosti v zvezni hgi bodo poskušali nadomestiti z uvrstitvijo in dosežki v po- kalu. Tekma bo ob 19. uri. TONE VRABL KOŠARKA: POZORNOST ŽENSKI DRŽAVNI REPREZENTANCI Za bližnje evropsko prven- stvo košar kar ic, ki bo v drugi polovici maja na Poljskem, se je KZJ odločila za 14-dnevnne priprave naše reprezentance v Celju. Kar 15 igralk iz 11 Idubov in štab treh trenerjev je dnevno vadil po dvakrat. Intenzivnost treningov je bila na visoki ravni. Celjski kade- \i so bili dvakrat tudi sparing partner reprezentantkam. Os- rednja osebnost med igralka- mi je bila vsekakor Marija Demšar-Vegerjeva iz Novega Sada, ki že 13 let nastopa državno reprezentanco, 7- krat je nastopila na EP, dva- krat pa je bila v reprezentan- ci Evrope. Iz evropskih pr- venstev ima tudi dve kolajni. Tudi sicer je rekorderka v naši zvezni ligi pri doseganju košev. V sezoni 1969-70 je dala kar 903 koše, povprečno na teluiio 41, na dveh tekmah pa celo po 74, kar je absolutni rekord v SFRJ. Ob odhodu reprezentance je predsednik skupščine TKS Celje izrekel priznanje vsem igralkam za vestne priprave in jim zaže- lel na EP na Poljskem kar največ uspeha. Za sprejem, ki je bil v hotelu Merx, se je »ahvalila Demšarjeva, prav ta- ko pa tudi za gostoljubje v Celju in dobre pogoje vadbe. K. JUG ATLETIKA MLADINKE DRUGIČ PRVE, MLADINCI TRETJI Mesti Split in Sarajevo sta bdli v nedeljo prizorišči letoš- njega ekipnega prvenstva Ju- goslavije za mladinke in mla- dince. Tekmovanje je bilo v dežju in vetru. Mladinke Kla- divarja so ponovile lanski us- peh in se vrnile v Celje z naslovom ekipnega prvaka Ju- goslavije, mladinci pa so bili v Sarajevu kljub velikemu seštevku točk tretji za Sara- jevom in beograjskim Parti- zanom, vsem pa veljajp iskre- ne čestitke za visoki uvrstit- vi pa tudi trenerjem in ozke- mu krogu i>ožrtvovalnih or- ganizacijskih delavcev. Pri mladinkah so bile udar- ne moči: Marjana Kopitar z zmago na 100 m ovire, dru- gim mestom v skoku v dalja- vo in deležem v štafeti 4 x 100 m, kjer so bile Celjanke dru- ge; Erjavčeva z zmago v me- tu krogle in 3. mestom v me- tu diska; Bunderla z 2. me- stom v teku na 800 m; Pote- ke s 1. mestom na 400 m; Topoletova in Plahutnikova s 1. in 6. mestom v skoku v višino; svoj delež pa so pri- spevale še — Cetina v teku na 100 m (6. mesto). Logar (peta na 400 m), Regner (6. mesto v daljino), Ernestl (met kopja — 5. mesto). Celjanke so zbrale 13.328 točk pred Cukarioo (druge) 13.262! Mladmci Kladivarja so z 18.415 točkama biU tretji, saj je zmagovalec Sarajevo zbral nad 20.000, Partiza.n iz Beo- grada pa nad 19.0;X) točk! Odličen je bil Rok Kopitar z zmagama na 110 m ovire in 400 m ter s svojim pri- sp>evkom v štafeti 4x100 m m 5. mestom na 100 m. Med zmagovalce so se vpisali še: Rozman na 3000 m (Juteršek je bil četrti), Paser v skoku v višino (Stožer je bil tretji), 2irovec v skoku s palico (Kla- kočar je bil tretji). Cmok je bil drugi na 1.500 m (Kenda peti), Horvat dvakrat drugi (110 m ovire in skok v dalja- vo), Ma.rtič in Gaber peta na 100 tn 400 m ter žnidaršič 6. mesto v metu kopja, šibki točki za ADK sta bili met di- ska tn krogle, kjer med prvi- mi šestimi ni bilo nikogar. Prav meti predstavljajo šibko točko v celjski atletiki na- sploh. K, JUG TSK CELJE: OPRAN MADEŽ ŠPORTNEGA CELJA Pred dnevi sta sekretariat zbora za tekmovalni šport in predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani s celjskimi predstavniki TKS, ZTKO, HDK in ZllK Aero-Celje razpravljali o primeru zadnjega državnega prvenstva v umetnostnem drsanju v Celju in celjskega rokometaša Mihe Bojoviča. Po 4- urni razpravi je bilo ugotovljeno, da sta oba primera dobila v sredstvih obveščanja predimenzionirane okvire z napačnim objavl,janjem poteka dogodkov, ki so ško- dili ugledu športnega Celja in njihovih organov ter delavcev Ugotovljeno .je bilo, da je HDK Celje vzorno pripravil izvedbo državnega prvenstva, da pa je do zapleta prišlo v delu tekmovalne komisije, ki si ,je različno tolmačila neprecizne propozicije. Tudi v pri- meru Mihe Bojoviča je bila ugotovljena slaba delavnost zveznih organov pri RZJ, napačnih tolmačenj osnovnih aktov in pravilnikov in nepravilnega dela delegatov republiških osredn,jih zvez. Sklenjeno je bilo, da bo ZTKO Slovenije o nepravilnem delovanju zveznih orga- nov za umetnostno drsanje in rokomet obvestila ZTKO Jugoslavije. Sedaj imajo besedo še zvezni organi za telesno kulturo! K. JUG V CELJU ZIBELKA SLOVENSKE KOŠARKE »Zgodovina celjske košarke je obenem zgodovina slovenske! Celje je steber slovenske košarke. Takšno pK>slanstvo je ta šport opravlja! že pred tremi deset letji, ko je Celje bilo soustvarjalec in akter košarke v širšem slovenskem prostoru, danes pa s svojo mno- žičnostjo in mtenzivnostjo dela prispeva svoj delež k razvoju vrhunske košarke!« S temi besedami je pozdra vil jubilejni občni zbor predsednik KZS Breznik iz Ljubljane, ko je klubu obenem izročil veUko plaketo v znak priznanja za jubilej in delovne uspehe. Občni zbor KK Celje je potekal v znamenju jubileja in uspešno prehojenih 33 let napornega m amaterskega dela, katere temelje je postavil Slavko Kokot, pedagog za telesno vzgojo na celjski gimnaziji, ustanovitelj, prvi trener, organizator in predsednik tega kluba. Razvojna pot je v prihodnjih letih šla strmo navzgor, ko je nad 18 let nadvse uspešno deloval v klubu trener Miha Cepin, klubu predsedoval Jože Geršak, tajniške posle pa opravljal Janez Cepin. V različnih obdobjih pa so vselej t>ili na mestu vzorni organizatorji, trenerji in drugi Klubski delavci. Sedanji predsednik KK Celje Branko Martič se je v svojem i>oročiiu spomrul vseh delavcev — predsednikov Slavka Kokota, Draga Lesja ka, Iva Berka, ing. Testana, Jožeta Geršaka m Toneta Erjavca, trenerjev in zaslužnih klubskih delavcev in igralcev Košarka je danes postala šport v vseh 22-tih ŠSD, kjer ima množično in .kvalitetno osnovo, KK Celje je v zadnjih letih pod vodstvom novega trenerja Zma- ga Sagadina dokazal vzpon v vrhunski košarki, saj so člani zaključili nastop v II. ZKL na 3. mestu kot naj boljši predstavniki iz SRS m se uvrstih v 1. b zvezno Ugo, mladinci so biil v zadnjem letu nepreniagam v SRS, v državi pa so bili predlani četrti, lani pa tretja, tu so še uspehi kadetov, ženske ekipe itd. V klubu je trenutno nad 500 aktivnih članov. V ŠSD opravljajo trenersko delo mladi trenereji KK Celje. Delo v širino se je doslej bogato obrestovalo. V klubu izredno skrbe tudi za vzgojno in pedagoško delo. V njem m prostora za slabe učence! Tudi intenzivnost vadbe je na izredni višini. Tako so izbrani igralci imeh v sezoni nad 300 treningov, 8 krat tedensko, znoj pa je tekel igralcem v potokih. Le takšno delo roda kvali- tetne rezultate. Najmarljivejši pri vadbi je bil Mitja Pipan, saj je obiskal treninge 97 "/o! Branko Martič je v imenu lO KK Celje ob zaključ- ku skupščine podelili zlate plakete vsem povojnim pred- sednikom kluba, vsem trenerjem, KZS, zaslužnim orga- nizacijskim in strokovmm delavcem ter igralcem, Erja- vec in Kuljad pa-sta sprejela za več kot 10-letno aktivno igranje spommski darili. V novem odboru bodo odgovorne funKCije opravljali — predsednik Branko Martič, podpredsednika Aleš lic in Tone Erjavec, v izvršnem odboru pa je še 21 organi- zac;ijskih, strokovnih delavcev in igralcev. ______ ...... ............. ..BLJUG. KEGLJANJE Najboljšiii 36 kegljačev reljske olK'!ne je v soboto in nrticljo na- stopilo v polfinalu občinskesa pr- venstva. Najboljših osemuaj.st pa se bo v soboto v Preboldu In v nedtl.|o v Cel.}u pomerilo za končni naslov najboljšega kcglja- ča Ctlja. Toda dosedanji štirje nastopi so že več kot manj rešili vpra- šanjih zmagovalca. Letos .je naj- boljši mladi kcsfijač C:elja Na- reks. ki je tokrat z 911 In !t41 kegljev doseepl najboljši rezultat na obeh kegljiščih. Skupaj .je v štirih nastopih po- drl 3679 kectiev in »beži« pred drii?ouvrščenini Tisovcem za 97 kegljev. Vse to pa potrjn.je, da raste v Celju rod ml.^ih kefflja- čev. ki bodo kmalu posestil v hnrhfi v sam vrb slovenskega ke- gtianja. Najboljših deset: Nareks 3079. Tisovec .•?.■>«,'. Vanovšek ,^485, To- niažič 3478. Srot 34.52, .\ht\k 3448, C.a?alj 5-117. Turščak 3444, Kom- pan 34?7. KoStomaj 3424 kegljev, V finale pa so se še uvrstili: Sivka. Ei enbaher. Ferl-^ž, R.iv- tar. Uril, B, Orcšnik, Zore in Bo- žiCek. J. KU7MA NOGOMET: SAMO TOČKA NaSe nogometne selekci.)e so imele tokrat črn dan. V republi- ški ligi so osvojili nogometiiši ftmartnega. 0"lja in Uniorja Iz I Slovenskih Konjic le eno točko, ?n to t-^čko so osvojili igralci Smartnega v Trbovljah v sreča- nju proli Zasavju. Dosegli so re- zultat 2:2. Slreira sta bila Omla- .fveč rs-^e'-« nogo~t;»ši •Aškerčeve iilic^, Ti>da nogometaši <""ahtem so tu raz- na zdravila, pa sredstva proti mrčesu. Skratka spray je dandanes nekaj takega kot žepni robček, nekaj, kar se samo po sebi razume, da ob- stoji. Kaj je prarvzaprav sipray? V dozo spravljen plin »fre- on« ali »frigen«, ki se pri uporabi ne meša s snovjo in jo p>otiska iz pK>sode. Ta plin se potem dvigne v viša- ve 25 do 40 kilometrov viso- ko. Tu se ta dva plina za- čenjata vezati za ozon in ga načenjata, že dosedaj je bilo porabljeno toliko potis- nega plina za razne spraye, da je po mnenju učenjakov okoli 10 odstotkov ozonove- ga plašča krepko načetega. Letno se za izdelavo te prak- tične naprave, kot je spray, porabi na svetu okoli 350.000 ton potisnega plina. V dvaj- setih letih bi lahko v višave dvigajoči se plin načel polovi- co ozonskega plašča okoli zemlje. In kaj to pomeni? Pri slabljenju ozonskega plašča, ki kot filter obdaja zemljo, prihajajo v atmosfe- ro močnejši žarki, ki povzro- čajo kožnega raka in tako škodujejo živim bitjem in rastlinam. Zdaj je na Ijrdeh, kaj bodo storili. Kdo bo naredil konec nevarnosti? Kupci, ki bodo nehali kupovati vsemogoče spraye, ali industrija, ki jih proizvaja. Če bo sploh kdo c^ehai? Sprayi za vse. Tudi za intimno nego. Kako lepa, prožna koža je po uporabi, snubi reklama. Iz vesolja pa prihaja vedno več škodl,jivih žarkov, ki povzročajo, kako paradoksno, kožnega raka. Kdo bo odnehal, kupci ali industrija? posebnosti Nek umetnostni kovač v Nemčiji je svojega »hrošča« slekel iz pločevine in namesto nje iz jeMene žice izdelal novo karoseri,jo, ki je gotovo zelo zanimiva, predvsem pa je t* avto — zračen. mma sbeca Med prvomajskimi prazniki je imel FRANJO JAKŠ, član ribiške družine Šempeter, doma iz Žalca, nenavadno ribiško srečo. Tokrat je odšel na lov soma na Donavo blizu Osijeka. Seveda je moral na prijem čakati dolgo, ko pa se je vrvica napela, je vedel, da bo to nekaj večjega. Boj med ribičem in ribo je trajal celo uro in ribič je zmagal. Ko je svoj plen privlekel na suiio, svojim očem kar ni mogel verjeti. Som je meril v dolžino celih 196 cm in je bil težak 41 kg. S takimi merami pa je pravi lepotec in enkratna ribiška trofeja. Zato ga bo Franjo obdržal kot trofejo. Na sliki: Srečen ribič s svojim ulovom. T. T. Na moskovskem Novodje- viškem pokopališču stoji nad grobom nekdanjega sovjet- skega državnika Nikite Serge- jeviča Hruščeva moderen na- grobnik, ki ga je dala posta, viti vdova Nina Petrovna. Vsa reč bi sicer ne bila kaj posebnega, če bi tega spome- nika ne izdelal 48 letni kipar Ernst Neisvesini. Leta 1962 ,ie takratni šef sovjetske dr- žave ostro kritiziral umetnost Neisvestnega, češ da je od- vratna in »šund«. Umetnik se .ie takrat javTio branil z besedami: Ministrski pred- sedniki niso avtoritete o vprašanjih umetnosti. Pa ne pravijo zaman, da se zareče- nega kruha največ poje. PROTI BONTONU O Adolfu von Kniggeju (17.'>;J—179G), kateregra knjige o lepem vedenju ponatiskii.jejo v Nemčiji že drugo stoletje, so pripovedovali naslednjo zg«>dhico. Šel je na potovanje z ladjo. V viharju se Je ladja potopila in pisatelj priročnika »O obtleianju z ljud- mi« se je potopil v globino. Velik morski pes se je zapodil proti njemu. Nesrečnež je izvlekel žepni nož. Tedaj se je zaslišalo iz žrela morske.ga psa: • »Gospod Knigge — in ravno vi — nad ribo s takim nožem?« NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, žentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg v. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne šte vilke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo<( Liubliana — Telef, 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800.