•0-.S7 -343. številka. Trst, v petek 9. septembra 1904. Tečaj XXIX. 9mr i m haj a ram k dan Tu JI b nedeljah in praznikih) ob 5. url, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. t Kt»e ilevftkt se predajajo po 3 novft. (6 stotžnh) ■ -a a tbakarcab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 4 , Kracif- Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru. Sežani. Nabrekni. Novemmeatu itd. '■ '"a* lr aaro&be sprejema opravR lista „Edinost". o . Giorgio Galatti it. 13 — Uradne are a d 2 pop. d« 8 zvečer. -». 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 1K»7. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć! Naročnina, taaJa za vse leto 24 kron, pol leta 12 Jtron, 3 mesece S kio^ Na naročbe brez doposlane naročnine 89 oprava ne os ra Vb! dopisi naj bb pošiljajo na uredništvo liBts. ^efraaStevaui pisma se ne sprojemajo In rokcpisl se 09 vračate. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljali na ep:a\o k t» UREDNIŠTVO : Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L^iisJi kansorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna komore i!s lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. 18. PoŠtno-hranilnični račun št. 841.65-. (Brzojavne vesti.) Iz bojev pri Anpingu. LONDON 8. Poročevalec »Standarda« v Kuropatkmovem tabora je javljal, da je imtl eentrum iaponsKe armade v bo^ih pri Anp ngu velike zgube. D.eno krilo je bilo erečaeje, ker ni bilo izpostavljena nobenemu protinapadu. Japonci so baje vzeli 8 topov, Katere to Rusi obupno branili ter valili celo kamenje na sovražnike. Admiral Uriu. LONDON 8. > Daiiv Mail« javlja iz Ćifu : A dm rJu Ur. u se je zaukazalo, naj ostane tlo padca Po rt A rtu rja v Šaogaju, da pre-preč jednake slučaje, kakoršen se je pripetil križarki »Askold«, ter da se preprečijo ne-prilke z drugimi vlastmi. Rusi utrjujejo Tienling. LONDON 8. Iz Ša ngaja ao sporočili »S:andardu«, da uporabljajo Raei na tisoče Kitajcev pri gradjenju utrdb okolo Tien-iinga. Huske vojne pozicije nad Liao-jangom. MUK DE S 8. Rasi so gradili severno o i Ta tsihova skozi štiri mesece izborne uirdbe, k er ee je sedaj utaborilo rusko levo krilo iz Ltmojanga. Mesto Kinčov — svobodna luka. LONDON 8. »Daiiv Telegraph« javija iz Cifj : Kitajska vlada je proglasila, da je mesto Kinčov, ki leži ob cesti iz Niučvanga v Peking, oddaljeno 32 kilometrov od obrežja, avobodno pristanišče. S tem boče Kita ska pridobita izvozno trgovino, katera je bila do sedaj v japonsko korist. Zmagoslavje v Tokiju. TOKIO S. (Reuterjev biro.) Prebivalstvo slavi še vedno t in ago pri Liaojangu. Japccsk Cdfcar je čest.tal armadi na sijajni zmigi, ki jo je izvojevala vzlic groznim težavam. Zvršatek vojne je še daleč ; čete naj tudi v bjdoče potrpežljivo prenašajo vse težave. Vojni dopisniki se pritožujejo nad Japonci LONDON 8. »Dai!y Miil« javlja iz Kupact^e: Semkaj prihajajoči angiežki in amer.kančki poročevalci se pritožujejo radi p stopanja Japoncev, iiater. smatrajo vsakega Nejapoaca vohunom. Rusi v severni Koreji. LONDON 8. »Diily Mail« je prejel iz Seu'a pore či i o : Eaa japonska divizija, izkrcana v zalivu Posjet, je prestrigia Ruse v severovzhodni Korej;. . General Kuropatkin v Mukdenu. LONDON 8. »Dai'y M*il« poroča iz Kup&ntse : Geuoral Kuropatkin je dospel včeraj v Muttden. Kitajci zapuščajo mesto. Boj traja še severno nad Liaojaagom. Včeraj se ie peljalo tud mimo 80 vagonov z ranjenci. Krstni list je važna listina ; ta listina je ker imamo — nemške gimnazije! Pa kaj nas prvi uredni izkaz o človeku, o njegovem briga latinščina? Če je hierarhija katolišks pokoljenju. Pameten človek bi torej mislil, da je ta listnica pisana tako jasro, da jo umeje cerkve tako kratkovidna, da mister.j vere zavija v nimlms stare latinščine (ter s tem sleherni pismen (= čitanja in pisanja vešč) i isti veii izpodjeda tla), ali n«;j potem tud: človek. In to je tudi tako povaoii med rim- uradi, ki vodijo zdnj matrike, uradujejo v Brzojavne vesti. Baron Spaun DUNAJ 8. Poveljnik mornarice, baron Spaun ee je povrnil z dopusta. Razletel se top. PORTSMUTH 8. Na krovu topničarke »Komet« se je povodom vaj razletel top. Trije mornarji so bili mrtvi, dva pa težko ranjena. Gibjtnjc med Albanci. CARIGRAD 8. fiOO oboroženih Albancev iz Liume je u drlo v Prizrend. Proti njim poslano vojaštvo jim je dovolilo uhod v mesto, da s tem prepreči prelivanje krvi. Po vaseh okoli Prizrenda je baje zbranih 150 Cjunezov. Guverner v Prizrendu jejavil velesilam, da krščanskim šolam in cerkvam na preti nikaka nevarnost. Pomnoženje posadke bilo bi potrebno. Poslaniki velesil so protestirali v tem zmislu pri turški vladi. Parobrodne družbe. HAMBURG 8. Haccburško - ameriška parobrodna črta je ;z;avilat da je vest inozemskih listov, glasom katerih se je pogajanje glede tar fa ponesreč lo, izmišljena. V Franko brodu vršeča se pogajanja so se odgodila. V tej zadevi je desedaj vse nespremenjeno. »Cunard Line« ni dala glede predlogov še nikakega odgovora. Krečausko vprašanje. PARIZ 8. Nadkomisar otoka Krete, princ Juri;, je imel dne 6. t. m. z Lziuisom, ravnateljem političnega oddelka v ministarstvu zunanjih stvari, razgovor. Ker ee minister zunanjih stvari Delcasse povrne še le početkom prihodnjega tsdna z svojega dopusta, sodi se, da ostane princ Jurij do tedaj še v Parizu. Cstaja v Urugvaju. LONDON 8. »Ncw-York Herald« poroča, da je bilo v tridnevni bitki med četami urugvajskimi (južna Amerika) in ustaš. ubitih 2000, ranjenih pa 4000 mož. skimi katoličani. Videl sem že mnogo nemških, hrvatskih, čeških, poljssih in slovenskih kritnih listov ; jaz sam imam krstni list, izdan od župnega urada L. na Spodnjem Štajerskom na nemško-slovenski tiskovini, najbolje pripravlja pot za tako spremembe tem v obSe nepoznanem jeziku ? Naj gospoda vendar pomislijo, da preidejo matrike lahko v druge roke (saj Madjareka vendar ni tako daleč !) Z latinskimi krstnimi listi se kar Videl sem pa tudi že mnogo krstnih li9tov, izdanih od župnih uradov na Primorskem. In v katerem jeziku ? V latinskem! O tem naj Vam povem sledeče. Moj znanec U. B. me je pred par meseci povabil za kuma svojemu sinčku ter mi naročil, naj na krstu i dam otroku ime Ivan. Krst se je vršil v nekem večem kraju na Primorskem in slučaj je nanesel, da smo dobili v cerkvi duhovnika j laške krvi. Naročilo svojega prijatelja U. B. sem i vestno izpolnil ter zaprosil duhovnika, naj [otroka imenuje Ivan.. Mož ni rekel ne bev > ne mev, a je med krstnim obredom imenoval »Joannes« ter vso ceremonijo je z vršil na latinskem jeziku. Dobro vedoč, da bi -se moj i upor med svetim dejanjem lahko smatral za i motenje vere ter mi eventuelno pozneje po-| kazal moč paragrafov kazenskega zakona, : sem molčal do zvršetka ceremonije. Na vpisovanju v matriko sem pa odločno izjavil, da zahteva oče, da dobi otrok ime »Ivan«. Duhovnik me je poučil, da B9 Ivan imenuje v latinščini »Joannes« ter rekel, da mora on po latinsko zapisati ime v matriko. Ko smo dovršili, eem izjavil, da se je očetu zgodila krivica; duhovnik je pi rekel, da cesar-j h k i zakon zahteva tako. Moj prijatelj U. ! B. je pa mislil, da tiči vzrok tej stvari v t luški nardnosti krat vršečega duhovnika ter j je šel par dni {.ozoeje v župni urad, ko je slovenski duhovnik iste žapnije imal uradno ; službo. Uijudno mu je povedal vso storijo Pa tudi Ricmanje : ali niso ša dovolj blizu ?! * * * Dostavek uredništva. Ali za bežjo voljo, so li javni uradi v Avstriji latinski ? Kolikor smo poučeni m;, ni latinščina nikjer v Avstriji državni jezik, torej tudi ne na Primorskem! Oe hočejo torej gospodje s sklicevanjem na javne urade opravičevati latinske krstne lieta, potem jim mo-ramo|zaklicati : kje je logika ? In naš odgovor je : pri gospodih je Di! Sicer pa nikakor ni res, da krstni listi služijo le javnim uradom, marveč ss često dogaja, da se takov dokument rabi v čisto privatnih stvareh. Mari ni na javnih uradih neštevilo uradnikov, ki niso nikdar obiskovali latinskih šol in ki torej, ne znajo ni besedice latinski?! Ia kaj naj re^ čemo še le o občinskih uradih, ki so menda-tudi javni uradi?! Koliko je n. pr. občin?kih tajnikov oziroma županDV, ki bi znaii latinski ?! Oe torej gospodje na takov način opravičujejo usiljevanje latinščine v župne urade in izganjanje slovenščine iz njih, potem jim moramo že zakiicati na vsa usta: redkokedaj še smo videli, da bi sa bila slaba stvar tako slabo branila ! Rusko-japonska vojna se slovanskega stališča. (Zvršctek.) Rusija zmaga torej — meni Radić v tsr ga — kakor znanega narodnjaka — prosil,' »Narodnem listu« — na vsak način v tej n&j pod ime »Joannes« v krstni knjigi vpiše vojni, in trdi, da bo to tudi naša slovanska v oklepaju ime »Ivan«, a krstni list naj mu ; zmaga v dvojnem pogledu. On meni, da je PODLISTEK. ŽBiitev Valerija! Kitasta crpisai Sacher-Maaoch. — Prevel J. S. IV. Gospića je vzdihniia, ter se še enkrat pegledtla v zrcalu : grede skozi tobe, je zadovoljno ogledovala svojo eenej, ki je padala ca ledeno, snežno peljano. Ko se je pojavila v dvorani, zdelo se je Valer janu, da jo gleda seda prvikrat. Ves te je zme Je., pordečil do uees, tako, da je komaj mogel odgovoriti par bttcd, ko ga je pozdravila. Jelenajebila po, dobna kaki Tisianovi ali Versonovi brgiti Benečanki ; Črna obleka dajala je njenim lica m še jasnejo rdeče t in krasoto lačen so jej obkrožali glavo kakor venec. — Valerijan je večkrat postejal, dokler je pripovedoval o svoji domovini, o svoji nesreči, ali \Vein reb ga je kmalu izvlekel iz radrege, obrnivši ra?govor na praktično stran njegovega prihoda. Čim je Jelka fula, kako blage pogoje Jezikovna praksa na naših cerkvenih uradih. Te dni ste pjsali o delovanju škcfa Kabna v ponemčeaje koroških Slovencev potom župnih uradov. Djvolite mi, da Vam v naslednjem povem o uradovanju župnih uradov t »stran Predela. izda na slovenskem jeziku. Pa tudi ta slovenski duhovnik je takoj klical cesarski zakon na fomeč ter je odiočno izjavil, da sme župni urad na Primorskem izdati le i latinski kretni liat. Na vprašanje, kako naj on, oče otroka, ume ta krstai list, ko ne zna latinščine, je duhovnik rekel, da ta dokument ni namenjen očetu, ampak javnim uradom. Vam-li ugaja ta štorija, gesp. urednik? L?pa ni, a resnična in žaloBtna je. Vsaki av&tnjeki državljan katolička vere dobiva lahko kr3tni list v svojem jeziku, ls primorski Slovenci ("n menda tudi Lahi in Hrvatje) i imajo neumljive krstne I ste! ! Ali mar mislij o oni, ki ho skuhali tifcti »cesarski *akon«, da zna vsaki Primorec latinsko ?! Mendi v&led tega, in zahteve stavl a, prišepnila je očetu nekaj na uho, na kar sa je cče pasmešili. Miti pa seje zmračila, a mgrfcda je bila podvojena. Uč.telj se j m je zahvalil ves zmešan. — Kedaj počnemo ? — je vprašal. — A&o hočete, začnete lahko danes — je odvrnil F. — Ne danes se je vmešala Jelka — jutri : danes je g. Scarlatti naš gost. Pil bo z nami čaj, ter nem bo pripoved jval o Italiji in o Garitaldiju. Pijcči čaj so vsi z zanimanjem slušali pripovedovtnja Valerijacova, ki je na vso srečo reB prepotoval Italijo. Govoril jim je o Gari-ba diju, s katerim da se vojskoval na S.ciliji; naposled si je privihal rokav ter jim pokazal na svoji m< čni žili rano, ki jo je v resnici dobil v buljonskem gozdu od svojega nasprotnika, ne, on j a rekel, da ga je nekdo udaril z b.-jonetom. To noč je sanjala Jelka o barikadi, na keteri se je boril Valer jan z mečem v roki. V. Jelena je nalašč odredila, da so se po-poiudne vršile lekc'je. Po tem so navadno prišla ob tej vojni slovanska vzajemnost do takega izraza kakor še nikdar poprej. Ali po avktjrjevem pomenu pride sedaj do velikih sprememb tudi v notranji politiki Rudije. Ce so se na jedni strani tudi res dogodile mnoge zlorabe, &leparstva, poaeverjenja, krivotvor-jenja itd. na ruskem daljnem Vztoku, ker ae je tja vsilila maraikaka brezvestna in pustolovna duša brtz Boga, vere in domovins — kakor je to že vsikdar navada v »novih deželah« —, pa je vendar istotako resnica, da se v tak j ogromni državi, kakoršua je Rusija, niti no daje misliti dobra uprava ob sedanjih polit čnih razmerah in sosebno ob nesvobo-dneui in stisbansm novinBtvu. Po vojni pride torej do veiikih reform, a mej teja nijprej razcvitala, a duh njen se je razširil kakor duh k* d la. — Evo nekoliko odlomkov in Jelkinega dnevnika : »Odiar prihaja on fem, se je povsem premenilo moje ž vljenjc. Meni se zdi, da si- prinesli čaj na mizo in takrat je Valerijan moral ostati vedno z njimi. Iz začetka se je branil, a potem je o-t.ijal, pripovedoval jim kaj ali p^ čital D tntea in Aricsta, ktkšen krat t>a je tudi pel z Jeleno. F. se je veselil, daje vse tako lepo mi-[je \es dan solnce, da cvetlica dišijo pod sne-nolo, a tudi materi je Jažnjivi Italijan vedno I gom, a da slavec poje na grmu, pDSutem z bolj prihajal v voljo. Jelka ni vodila račura j ivjem. Kaj se godi z menoj? Prvikrat vidim o svojih občutkih, a to je pomenilo, da j?j sedaj človeka, ki mi pravico do tega imena je vsikdar srce začelo močneje hiti, ko človeka, ki ga spoitajem radi njegovega imel pr ti učitelj. (Jim je prišel, se je precaj znanja in razuma. Spoštujem ga?... a mari premenila. Weinreb je večkrat med pou?e- ga le spoštujem ? Ne, ne, ljubim ga in vidim vsnjem prihajal v sobo, da vidi, kako napre da je ljubezen tih in svet občutek, ki člo-duje roman; no, pri vsem tem je gledal ob veka ne meša, ampak ga osrečuje. Žalostna vsaki priliki, da obrne čim več pozornosti sem le takrat, ko ni njega, hotela bi, da bi imenu Kohanskega. i bil vedno pri meni. Prebrisani lisjak je hvalil Valerijana, a »A kako je njemu? Oa ne vidi rad, da F. je vedno tako odgovarjal, da bi prjcej sva sama, ali ko se zbiramo pri čaju okoli vto stvar pomasil. mize, ko ogenj vesalo plapola v peči, takrat Oim bolj se je itilijanski učitelj pekazo- pripoveduje on ter upira v mene pogled, val ponižnega in nežnega, tem bolj mu je i poln nežnosti Včeraj sem se slučajno dota. bila Jelka naklonjena. Naposled je začela pisati tajen dnevnik. Ta dnevnik je pokazoval nov obrat v življenju mladenke ; iz početka je bil poln otročje naivnoeti, a sedaj pela ljubezni; ljubezni, ki se je rodila, rastla in knila njegove roke, lavno ko ndnajegi iim;»rda tuii ni itnelo političnih d j povsem ^ predsednika v Galicijo svobodnega novinstva, ki ne izpostavi Rusije , namenov. A ne le to; dane3 je menda ni " . . jalo njenih temejev osvobojenje kmetov. V*a' pravljico. Jako izrazito priznava politično nikakim potresom, istotako ne, kakor ni orna-: tudi žive duše, ki bi hotela se vzdrževati to jalo njenih teme jev osvobojenje kmetov. Vfa' pravljico. Jako izrazito priznava politično zlohotna prorokovenja naših r eprijateljev se j narav tega potovanja tudi prvak nemških prepričanje je — pravi konservativcev, deželni glavar Ebenhoch, ki pravi v »Linzer Volksblattuc : >Čim bolj ae uresničijo. M je globoko Radie da je —, da sa v Rusiji ne uvede nič ! napreduje to potovanje ministerskega pred-tacega, kar bi b lo podobno bankrotiranemu sednika, tem krepkeje Be kažejo konture zapadno-evropskemu parlamentarizmu. Jedin-! prihodnjega položaja v parlamentu«. Eben-stvo dižavne vlasti v carskih rokah ostane hoch je uverjen, da se bodo Poljaki trudili tudi nadalje zi vse področje vnanje politike, za oživljen; e parlamenta in da bodo o tem V notraoji politiki pa se ta oblast razdeli z najkrepkeja opera vladi. Tudi o Jugoslova-narodom, ali to se zgedi takim načinom, da'Đih se nadeja Ebenhcch, da bodo nekoliko bo med carjem in narodoin čim manje takih korigirali svoje intransigentno vedenje. Opti-posredovalcev, ki z jecine strani zavajajo mizsm Ebenhoch«v gre tako daleč, da že narod, z druge pa plazijo pred vla vidi, kako so bo spametovale tudi stranke na darjem. levici, tako, da ne pojdejo s češko ob Naj bodo že te rt forme kakorsoje koli, etrukcijo v ogenj po kostanj — za Cehe. jedno je nedvomno, da bo Rusija po tej Ebenhoch že vidi, kako se prihodnje zase- vojni nasproti vnanjemu svetu vsaj kolikor- danje državnega zbora pričenja ob ugodnejih toliko slovanska, a na znotraj bo veliko bolj znamenjih, in sodi, da bo zasedanje dolgo »mužiška«, to je kiteSka. trajalo, ker Be bodo reševale važne goBpo- Morda se ta sprememba izvrši popolnoma : darske predloge, ki eo ostale nerešene več še le po kakem novem svetovnem spopadu, let na škodo vseBkupnega gospodarstva. Še ali za vsakogar, ki le količkaj pozna Ru3ijo nečesa o'ruzega veselega — seveda, veselega in ki po ruskih virih spremlja sedanje do- z njegovega nemško konservativnega stališča godke, je rusko-japonska vojna velik korak — pričakuje Ebenhcch v bodočem zaEeda- do slovanske zavesti in do narodne uprave te nju : pričakuje namreč zbližanja med katoli- nsjveče države na zemlji. A ruska slovanska gko ljudsko stranko in krščanskimi socijali- zavest je za na3 vseh taka obramba, in ruska gti. Dr. Ebenhcch pričakuje torej popoln demokracija takov uz »r, da bomo od onega preobrat v našem notranjem političnem živ- časa dalje, ko se pojavita ta obramba pred ljenju: preobrat na bolje. Zasluge pa pripi- našimi neprijatelji in ta usor v duši naših suje dru. Koerberju. Soditi po Ebenhocho- prvakov, tudi mi imeli svoje stališče in svojo vem optimizmu, je g. Koerber se svojim močno oporo. potovanjem zadel — terno v politiški lote- * * * riji. ftodočnost pokaže, v koliko je opravičen TRs>T, dne o. septembra 1904. ta optimizem. Jedno pa se more trditi s Iz bojišča ni posebnih poročil. Kuropat- precejšnjo gotovostjo že dsnes; to namreč, kin je dospel glasom zadnjih poročil se svojo da bodo nemški konservativci najzanealjiveja glavno armado v Mukden. Med Liaojangom g"da dru. Koerberju v eventuvelnem beju in Mukdenom se vrša še vedno ljuti boji p™ti Cehom in v tem slučaju — ako je še med ruskimi zadnjimi Biražami, ki ščitijo kaj doslednosti in logike na svetu — tudi umikaDje glavne armade proti te veru in ja- proti nam Jugoslovanom, ponako vojno, ki bi rada čim prej doBpela v — Mukden oziroma (prisilila Kuropatkina na DrofollC politične vesti, bitko. Dopolnilna volitev v hrvat- Ćim dalje se umika Ku^opatkin proti Be- Bki sabor. V sredo je bil na dopolnilni veru tim bolj koncenti uje svojo armado, a voijtvi v hrvatski Babor v zlatarskem okraju danoma tudi prihajajo v ojačenje nove Čete izvoljen poslancem z 91 glasovi, kandidat po železnici iz Rusije, dočim se Japonci »s^te« stranke* prava Fran pl. Pisači<5. vedno bolj oddaljujejo od svoje operacijske Kandidat stranke prava dr. Pero Magdić je baze in od moija po katerem jim priha ajo ^obil 37 glasov. skoraj vse potrebščine ie Japonske. j Naslednik ministra Pleveja. Včeraj so japono luski listi zopet prinesli pjU8ki minister za notranje stvari ni še ime- veat, da je Port Attur padel. Toda ta vest noV8I1. Sedaj se mnogo govori, da postane DomaČe VGSti redom Ljubljančan. Med drugim je v svoji oporoki zapustil legat v znesku 24.0C0 K zi Hrvatski državni gimnazij t Pazinu. ugtanovo> a p0močjo katere naj se pošilja Šolsko leto 1904/5 sa prične 18. septembra e3mostojne ljubljanske obrtnike na talmclo- b svečano službo božjo. Letos se otvori šesti gigni zavod na Duna-} in 20:000 K je voU razred. Popravni ispiti se bodo vršili 16., za dijg5ko kuhinjo. 17. in 18. septembra, a vsprejemni izpiti za Go odinjska šola e. kr. kmetijske prvi razred dne 16. in 17. septembra Upiso- ^^ ke otyori ffieaeca oktobra t vanje novih učencev v v:se razrede bo lo., . . . , 1t) J , . . ..JI. Bedmi tečaj, fei bo trajal 12 mesecev. Cro- 16. in 17. septembra predpoludne. vsaki . . ' . r . . r .. jenke morajo stanovati v zavodu, ki je pc a učenec se mora og am na ra na e je v , V0(ja^.V0m g6Bter \z retja av# Frančiška. Pouk spremljan od starišev ali zakonitih zastopnikov. Dosedanji učeao, «voda ae morejo pri kamor q ^ do ^ ( m_ ^ ^ ptembra. "o . . je alovenski. Več se izve pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, javiti za vpis od 16. do 18. se 18. septembru ne more biti ni kdo vsprejet brez dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta. Učenci, ki žele biti vsprejeti v I. raz devne prošnje za vsprojem. Yabilo na veselico, katero priredi pevsko - bralno društvo »Svoboda« pri bv. Antonu poleg Kopra v nedeljo dne 11. sep- , . . . - i . - i- . „ tembra t. 1. na dvorišču gosp. Josipa Della- red, morajo prinesti seboj krstni list, s ka- 6 r r terim dokažejo, da so dovrš li 10. leto svo- S3Via ob uri P°P' 8 PriJ^nim sodelovanjem je*a življenja ali da je dovrše do 31. dec. možkeSa Pevskegd zbo" PoP6t^ 1904. Ako so obiskovali ljudsko šolo, morajo red : Predsednikov pozdrav. 2. H. \ ola- predlož ti spričevalo, predpisano po ministe- : *Ne zveni mi«> P°ie mežan zbor dru" rijalni naredbi. Oni učenci pa, ki so došli z Rtva »s?°boda«. se od nobene strani ne potrjuje. Življenje v Vladivostoku. Nek poročavalec »R'iek. Vedomosti« opisuje življenje v Vladivostoku tako-le: naslednik Plevejev knez SviatopolBk Mirski, generalni ;guverner v Vilni. Krečansko vprašanje. * Frank. Zeitung« javlja iz Carigrada, da zahteva Kdor prhaja v mesto in ako opazuj® življenje grški princ Jurij naj velevlasti vstvarijo na po ulicib, ne more spoznati, da živimo v Kreti tako razmerje, kakor je ono Bosne in času vojne. V skladiščih je razstavljenih Hercegovine na-proti Avstriji, ako že nočejo mnogovrstnih lepotij, dobro raievetljene re- Krete popolnoma spojiti z grškem kraljestvom, ttavrecije so polne goetov in na obrežju je Princ je izjavil, da ne sprejme več v bodoče življenje živahne. Kdor pa opazuje življenje časti nadkomisarja. natančneje, marsikaj pogreša. < Francija in Pred vsem se vidi malo otrok ; sem ter tja se vidi skupina gimnazijcev, kateri ne pa ne bavijo z bližajočim se semestrom, temveč s sestavo dobrovoljnih oddelkov. Nadalje je opaziti jako malo služkinj; kupovanje na trgih in po prodajalnah pre Vatikan. Iz Rima poročajo, da se je dijonaki šiof Le Nordez odpovedal svoji škofiji. Mongoli in Tibetansko vprašanje. Kakor poročajo iz Petrograda, je prebivalstvo v Mongoliji zelo razburjeno radi Tibeta, katerega hoče spraviti Anglija pod skrbe častn ški in drugi možki uslužbenci. — s™jo °biaBt- Za Ru9iJ° j« «el° važno> da V Sicer je v Vladivostoku sedaj malo žensk, A« ji prepreči vrenje med prebivalstvom b t*mveč pa je samcev. Po mestu se razširjajo tem, da se zavzame za neodvisnost Tibeta, najrsznovrstneje vesti pesimističnega in opt - Mongoli želć, da ostane glavno mesto Lhassa mističnega značaja. popolnoma svobodno. Mnenje ruskega lista o bitki pri Uao-jansu. Rueki vojašsi list »Iivalid« je označil bitko pri Liaojaogu kakor strategičen nevspeh Japoncev, ki se zamore) uvrstiti med druge dosedanje prazne udires. Kuropatkin sa ogiba glavne bitie radi neugodnega polcžaja, on Angležka sredozemska eska-dra je priplula te dni v turško vodovje. Kakor poročajo ie Carigrada, je dospel tja poveljnik eskadra admiral Sir Cjmpton Dom-vila s svojim štabom, da se pob Ioni sultanu. Nekateri listi eo pisali, da je s tem hotela angležka eskadra uprizoriti protidemonstra* cijo ameriškim Zveznim državam, ki so ne- pričakuje ojačenja, uporablja Pa vsako priliko davm> odpo9lale BVojo eekadro pred Sm rjo. da sUb sovražnika. Vtrjevanje L aojanga je imelo takoj v začetku ta namen. Kuropatkin je dobri vedel, da bi bilo prerano, ako bi se tukaj ki.a glavna bitka; on je v začetku, ko je pr šei na bojišče izbral zato Mukden. Ok lo Liaojanga naj bi sa v bojih le zmanjšale in oslabile japonske čete, kar se je popolnoma posrečilo. V tem ozira je Liao-jang v zadnjih petih dnevih Bijajno rešil svojo nalogo, toliko strategično kolikor taktično. Toda od druge strani se naglasa, da pride angležka eskadra vsako leto v turško vodovje. Spomenica armenskih ustaše v. Armenski ustaški odbor je odposlali vsem poslanikom v Carigradu, kakor se od tam poroča, dolgo spomenico, v kateri so izražene želje, naj se da Armeniji autonomija. Spomenica izjavlja koncer da bodo Armenci sami opozorili na izvršitev berolin-— - pogodbe, ako tega ne storć velesile in Politieiii nameni Korberjevega | tQrška Ta spomenica je bila sestav- potovailja V Galicijo. ]jena x Carigradu. Z otirom na resne vesti, No, danes ga menda ni več človeka, ki ki prihajajo iz Male Atije, je zaukatal more le nekoliko misliti, ki bi še verojel v | sultan delno mobilizacijo destega armadnega pravljico, da sedanje potovanje ministerskega zbora. drugih zavodov, morajo prinesti seboj krstni list in vea Bemesterska spričevala prejšnjih šolskih let, a zadnje s predpisanim dodatkom uprave tistega zavoda, katerega so obiskovali. Umri je dne o. t. m. pri bv. Ani nad Tržičem g03p. Ivan Cotelj, upokojeni 3. »Hej Slovenci !«, poje možki zbor iz Popeter. 4. S. Gregorčič: »V pepelnični noči«, deklamuje g.ca M. Turko. 5. J. Kure t: »Domovini«, poje možki zbor iz Popeter. 6. »Mutec«, vesela igra v jed-aein dejaoju. 7. H. Vo'ariS: »Pomladanska«, poje mešan zbor društva »Svoboda«. 8 Sreč-kanje na tri dobitke. 9. Ples in prosta za- župnik poreško puljske škofije. Rojen je bil . . ' * . . „j- tu _ f. y j i -n bava. Na veselici in k plesu igra vrla godoa v Lešah pri Tržiču dne 23. avgusta 1859., iz Pobegov. Ob neugodnem vremenu se bo veselica vršila naslednjo nedeljo. Ve v mašnika je bil posvečen dno 9. septembra 1883. Na zadnje je služ 1 kakor župnik v Karojbi pri Motovunu. Radi neozdravljive! Iz St" M- 31. zgornje nam piš.jo , , . . , . - . selica napovedana za dno 28. m. m. v prj- bolezm je moral v najboljs h letin v pokoj r r -t \t _ i štorih tukajšnicera »Gospodarskega in kon- ter se je preselil v svojo domovino. V. p.! J J 8 ^ 6 Smrtna kesa. V sredo je umrl V 8um*esa društva«, je vspela kar najlepše. bljani cand. jur. g. Rado Otšnovar, poznan Vai Pro8tori eo bili "tlačeno poln,. tudi v Trstu, ker se je zadnja leta učil na Naša domača godba pod vodstvom g. . . ... vr- * Kralja je prav izvrstno ierala. Najlepša vo5ka tukajšnji državni gimnaziji. Ni se leto, ko j j r & ji a ^ j , , , j.t j vse veselice je pa bil prvi nastop pevskega se je Cesnovar prav dobro prehladu; od j t- r r A , ^ . , , __• - zbora bratovščine sv. Cirila in Metoda b pe- takrat ga je mučila prsna bolezen, dokler jej ni sedaj podlegel. Pokojnik je bil povsod ™jo »Ne udajmo se!« # i *. j • i Mej veselico se je nabrala v korist ora- pri ljubljen ; kedor gaje poznal, moral gaje J ^ J « -v- * • , * . l tovsČine sv. Cirila in Metoda svota K 1J spoštovati. Imel je prav lepa načrte za bodočnost, ki 6o pa sedaj uničeni. Zapustil je 111 Bt°t- , . , . .. . ,___. . I Prisrčna hvala vsem ki so pripomrgl , bolehno mater, ki mu je s svojimi ekrommmi # , v . , , . . ji da je veselica tako krasno vspela. močmi pomagala, nadejaje se, da bo imela J r na stare dni pomoč in zsslombo v nadebui- Odbor nem sinu, a sedaj je ostala sama. Izražamo Gospodarskega in kona. društva jej tem potom naša eožalje, z gorečo željo, P« Sv. M. M. zgornji, naj jo Bog tolaži v teh pretužaih urah. Velika nesreča se je dogodila v Idriji Novo grozdje. V spodnji Istri ee pro- dne 6. t. m. Kopali so ob tako imenovanem daja beli moškat od 20 do 22 K kvintal. j >Pesku« in ravno so zavrtali skalo, da bi _o Prlčeiek šolskega leta slovenske ljud- razgnali, ko zapazijo, da ee je plast zemlje ske šole družbe st. Cirila In Metodlja nad njimi odtrgala ter da leze navzdol. Pibet pri sv. Jakoba t Trstu. Vpsovanje za je več oseb poškodovala in zasule. Izpod šolsko leto 1904/5 se bo vršilo dne 13.—15. razvalin so potegnili 9-letnega dečka vsega septembra t. J. od 9.—12. ure predpoludne. razbitega in mrtvega. Otroci nfj pridejo k temu v spremstvu svojih starišev (namestnikov) ter prinesejo seboj Velik požar v Bojanu. Včeraj v jutro v zadnji trenotek, o sklepanju lista, smo krstni liet, spričevalo cepljenja kožic in zdra- zve(jel'", da gon v Rojanu pred eoim letem vih očij in zadnje šolsko spričevalo (ako so zgr8jeQa tovarna za a&falt gospeda Zucculina. že hodili v šolo). Vodstvo šole. Stisnili smo v list še one štiri vrat«, toliko Mestne ljudske sole v mestu in oko-; da Bmo obvestili naše čitatelje. No, danes lici Be cdpro dne 16. t. m. Upisovanje se moremo jjm povedati kaj več o tem po-bo vršilo v dneh 13., 14. in 15. t m. Učenci morajo priti v spremstvu starišev, oziroma njihovih zakonitih zastopnikov. zaiu. Ulica dei Moreri v Roj2nn je znana ki eo bili kadaj pri B,letu. vsem onim Kdor ne bi vpisal svojih otrok, ki so v dobi Mb1q naprej Q({ rjjanske cerkve ee pride do od (i. in 14. leta, in bi dopušča), da isti ne p0fcoka in cssta se tam razdeli ter gra ob obeh bregih potoka. A ti samo za kakih 80 zahajajo v šolo redno, tega zadene kazen po mini&tarijalni naredbi od 30. Beptembra 1857. Otroci, ki bivajo na meji dveh šolskih okrožij, si morejo izvoliti to . in ono šolo. Sicer pa bo magistrat ?e v izrednih Blučajih in le ob posebnih tehtnih vzrokih dovoljene!, da more otrok obiskovati šolo v drugem šolskem okrožju in ne v onem, kjer isti biva. Magi-strat polaga prebivalstvu na Brce, da bodo vai otroci, obvezani v to po zakonu, redno obiskovali šolo. V zmislu ministerijalne odredbe od 26. junija 1903. št. 22503 ee o1 prejo pc četkom novega šolskega leta spopolnilni učaji za učence, ki so izvršdi meščanske šole in sicer za trgovinsko stroko pri meščanski šeli v novem delu mesta, za obrtno stroko pri meščanski šoli v ulici Parini in pri mišSanski dekliški šoli v ulici Giotto. Aljažev dem t Tratili pod Triglavom je po otvoritvi obiskalo že 280 turistov in odlične gospodr. Delavci, ki nameravajo iti na Ro munsko delat, se morajo prej preskrbeti s potnim listom, ki ga dobe pri okrajnem glavarstvu, sicer jih romunske oblastnije ne puste čez mejo. Zapuščina bogatega Ljubljančana. Ob osojskem jezeru na Koroškem je umrl ne- korakov in po'.em s«a zopet zedini potom malega mosta. V kota poleg tega mosta, to je na desnem bregu potoka se nahaja pii tlično poslopje, ki je scdarBka delavnica gospoda Ivana Bajta. Pred štirimi leti je bil požar uničil to poslopje, a g. B tjt je je dal zgraditi na novo. Poleg tegd pes opja je lani g. Zucculin eeeidal svojo tovarno za asfalt in platnene plahte za pokrivanje vozov. Ta tovarna je (b la) enonadstropno pr- nirali na gltvno gasilsko postajo rekoč, da »gori v tovarni goapjda Zucculin v ulici dei Moreri v Rojanuc. Gasilci so obvestili druge gasilske postaje ter šl:. A mesto v Rojan, so sli iskat požara najprej v ulico del Belve-dere, ker ga pa tam niso nj šli, so šli v ulico Ghega. Požara tudi tam ni bilo; mislili so že, da jih je kdo »nafarbal« in so se hoteli vrniti na pottajc. Še le tedaj jim je prišlo na um, da ima g. Zucculin tovarno v Rojanu. S tem iskanjem so zamudili več, nego pol ure, a požar je mej tem naraščal in ko so oni prišli v RojaD, je bilo že vse poslopje v plamenu- A ko eo pr Ali k požaru, je bil drugi križ : nikjer niso mogli dobiti vod9, da bi gasili, to pa zato, ker so imeli vrednosti, namreč 1184 milijonov frankov. Med engležke-bursko vojno niso kopali v zlatih transvalsk h rudnikih, kar je provzro-čilo 250 milijonov škode. Med prve kovine spada pa železo, katerega se dobiva na leto nad 3 milijarde frankov, na drugem mestu sta zlato in srebro in na tretjem baker, ta poslednji še le, odkar se je pričela razvijati električna obrt, ki potrebuje mnogo bakra. Potem prideta na vrsto cin in cink. Petro-lija se proizvaja na leto za 000 milijonov frankov, kameno soli za 167 milijonov in mineraln h gnojev (f sta to v) za 105 milijonov. Kamenolomi vržejo na leto nad 2 milijardi fraDkor. Od leti 1888. se je skupna vrednost rudninske produkcije podvojila. Nad seboj prekratko cev. Slednjič, okolu 4. ure in'5 milijonov delavcev je zaposlenih v rudo- pol zjutraj je prišla na lice mesta parna brizgalnica. Ko je b:la brizgalnica priprav kopih. Promovirani medicinci. Na vseučiliščih Ijena za delo, so začeli žnjo gas ti. A niso jo v Nemčiji je bilo v minclem šolskem Ie:u rabili dolgo časa. Sežgila se je bila neka promoviranih za dokt ;rjn zdravilstva Bkupno priprava pri parnem etroju in parna brirgal-I 1351 slušateljev medicine. niča ni bila več za rabo. Slednjič so okoiu j poroke v enj obitelji. Neki fran- ki, ure zjutraj pripeljali drugo brizgalnico in ^ C0Ekl kmet je pred nekoliko dnevi Biavii s to so začeli gasit:, Fotem — koje bilo že zpJo redfeo eiovesc03t> to je poroko svojih vse zgorelo. Ves čaa pa, od njihovega pri- j treh 8:nov in ea ki eo ee vae vrš;Ie hoda k požaru pa do 6. ure zjutraj eo me- en j tali vedo na Velikansko ognjišče z eno samo- Novi zobje v 90 ietu Neki Eoboteh-brizgaln co na tanko cev, in sicer na oni ! ni2ki ligt poruča Q čudcem a]uSaju> ki se je vogal gorečega poslopja, hi je bil tik sodar- nedcvco dogodii v AP3nradu, da sta namreč ske delavnice. S tem so vsaj preprečili, da neki 90 Ietni Btarici Bre8tla dva nova Bpred. se ni požar razširil tudi na to poslednjo. r Posredovanjem Bninskega je ure zvečer seje začelo rušiti zidovje. Ob 7. uri prešlo nanireč y lflet Dettške EaseljevalDe zvečer je bilo porušeno vse. komisije neko poljsko pc sestvo. Sffoda znaša ekupne 130.000 kron. Po-1 Ze,u veii|(0 |rcey ee je v pcl gtoUfcja slopje je bilo cenjeno na 40.000 kron, a v mUo gvoje domovine. Kič raflDJ kakor tovarni se je nahajalo izdelanega blaga in gkoraj gdti milijone. To je toliko kakor 74 druge tvari ne v s*upnej vrednosti 90.000 odatotkov poprečnega števila irskega prebi- kron. A to ogromno škodo m.ra trpeti g. valitva v domovinf. Leta 1903. ee je izselilo Zucculin sam, ker ni bil zavarovan. A to ne Dekjjj nad 4Q ti(Jo5 IrceVt od teh jih je pri. radi svoje nemarnosti , marveč, ker ga filQ v Aireriko nad 33 tiaog. ni hotela zavarovati nobena zavarovalna Troškj ^ enQ vojno ,adijo Na eni zftd. družba, ker mu je že dvakrat pogorelo in njjh perlamentarnih 8ej v Londonu je b lo ker je blago, katerega je izdelovala tovarna ^ daevnem redu tudi izveatje) kol;ko da zelo nevarno, da se *žge. znaga j^. trogek n enQ vojno ladijo< Sicoč, ob 8. uri so bd. gasilci še vedno Ta BvQta je z kfir ^^ pribl;žoo pri pogonšču, aer še vedno tli v razva- ^ ]n ^ kron na )etr Qd tefa potroši nad milijoa kron za vzdržavanje la Poljski tatovi. Včeraj je gospod Ant. d;je in zi pkče čafctaikon, vojnikom itd. Primožič posestnik v Rojanu pr javil na po 900.000 kron sa potroši za hrano vojakov, licijskem komisarijatu v ulic; Luigi R cci, da 150.000 ^a strelivo iti. so mu tktovi predsinočnjo nt č pobrali kak h Albanci v Italiji. Po neki ravnokar obe- štirideset kilogramov grozdj?, v vrednosti 24 lodanjeni statistiki živi v južni Italiji 200.000 kron. Albancev. V nekaterih mes'.ih, n. pr. Prana V pijanosti. 29-letai težak Štefan P., dei Greci, Santa Caterine, Mezzcnisi itd. ee stanujoči v ulici della Ferriera, je včeraj po- govori izključno albanske. Razun tega z ve poludne obiskal marsikatero krčmo ter se skoraj v vteh italijatskih mest h Aibaoci v p šteno nasrkal vina. Oicolo 7. ure je b;l že večem ali manjem številu, izlasti v Napolju, tak, da ni vedel več, kaj dela. Bil je v ul ci Kitajski modrijan. Ruski vojni poroče- del Torrente in tam ja jtačel na vse grlo valeč Nemirovic Dančenko je incel nedavno vpiti. Pritekel je k njeaau redar t?r ga skušal razgovor s kitajskim modrijanom Otso. Ocsa pomiriti, a ni šlo. Štefan je vzlic redarje- je rekel : Vse bo prešlo kakor oblak na po-vemu opominu vpil na vso moč. Redar — letnem nelu, Kitajska bo pa ostala. In še videč, da Štefan komaj stoji po kocca — tisoče let bo Kitajska obstala, Vam nera-ga je pr:je; pod roko ter ga spremil na straž- zumljiva in tuja, kakor sta Vi Kitajski ne-nico v ulici Caio7z», kjer so ga zaprli v razumljivi in tuji. Naša moč je v potrpfž-i-poseben prjetor, h tć ga pustiti tam, dokler vosti. Vsa Vtša razburjenja eo nam nera-se iitrezci. Oiolo 8. ure in pol so pa redarji zumljiva. Smrt spremlja vsakogar in le eden slišali, da Štefan nekaj prevrača v onem je pravi pot na svetu — to je pot, ki vodi prostoru. Eden njih ie pogledel k Š^f»nu do groba. Grob za nami, grob pred nami in ter videl, d-a si je Šufan slekel srajco ter vmes kratko življenje — ali ee izplača zaradi ter isto privezal za železo v oknu tsr ee tega se tako z«.lo razburjati in mučiti. Ako rkušal obes t . Skočili so takoj k njemu ter nes^m svoj stol na vrt ter gledam skozi rože ga prenesli v btratnic Ker se Š:;faa ni zuti so!nf>e v morje, potem si ne želim niče-hotei um riti, so pokl eali zdravn ka se zdrav- sar več. In Če bi bil tudi kitajski cesar, mi n ške posta e, kateri je djal Šiefinu pod nos ne mere biti prizanešena noč, ki sledi solič-nekolik" v amonijaku namočene bvtahaževine. nemu zatonu. To je Š elana spravilo nekoliko k pameti, a j Umetniška razstava. V Sarajevom pri-zdravnik gaje dal potem spremiti domov. 'rti K X X X XX»080000000000( Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja. kisa in mila Ivan Počkaj v Trstu ul. Petronio l\ vogal ul. Settefontane. Zaloga moke. žita, otrobov na izbero. Novi tržaški cestni načrt ulica sv. Antona natančen kraj, kjer se bo v kratkem odprla nova prodajalnica angležkih posebnostij - in sicer pod št. 2 ulice sv. $ntona (Palača Treves). V rovi prodajalnici jestvin in kolonija! Petra Peternel v ulici Giulia 7G. je vdobiti vsakovrstne jestviue kakor : Kave, liž. testenine (aapeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno svečo milo, jedilno oije I. vrste po 36 nove. blago vodno sveže. Od danes naprej pa do 15. septembra ee izvršujejo vd pozn«tcea umetnica g. Vittorio v moeui Svoji k svojim ! Podpirani priporoča svojo zalogo Oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha. ulica Čuvana (ohod ulica Cavazzeni štev. 3). VD te preca po«l ugodnimi plačil- ni UjClI IU nimi pogoji nova lii~a a '2 soi>amn in kuhinjama, vrtom in voinjakom. Naslov povć upisva Edinosti p^ Trgovcem v Kozini in okolici priporoča svojo veliko zalo iz parnih mlinov Schceler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfurtu in na Dunaju IVAN ŠIŠKOvi Kozini. It, 1 Giotto Blanchini J dobro poznanem fotograjičnem ateljerju ulica Grasparo Stampa 7. (zadej stare cerkve sv. Antona) j jazven uavadn.h f togrtfičaih izdeUov tudi : oni na temen aii svetel porcelan (fjtos«m;jlto) v barvah, kakor tudi najmodernejše sike. CENIK: 6 slik „Secesija"........K 1.60 6 „ „Vizit".......... 2.40 0 ..Marjeta"........„ 6 „Kabinet"......... 5.80 Fotosmaito: 1 slika na kod in o.......K 1.20 l „ srebro.......« 3*20 1 „ „ zlato t G karat.) . . . . „ 5/J0 Spoštovanjem Karlo Pittoni. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA re gistrovana zađro.sra z omejenim poroštvom Piazza Caserma šter. 2. T. - TRST- V lustni Iii;i. — Vhod po glavnih stopnicah. ——— • ----------- ---------------- Hranilne Uloge Sprejema od sakega, če tudi ni ud zadruga in jil obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/*°/o» na menjiee po 6°/0j na zastave po o1/-0/©-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Iff.a najmoderneje urejeno varaofctno celica za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Postno hranilnični račun 8X6.004. Toiefon št. 952. ■ i 1 ■ v V sodčekih in v boteljkah, kakor tudi ■—> Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnira obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNiGOJ via dci Rettori štev, MRosario) - v Trstu - tii cerfcve S?. Petra y M Mareazi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz, lesat posušenega t tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "^H Rlbum pohištva posije se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (OR JENT). fHilrf II ■ ■'■"' ___________ ____ _ _ „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« ^ Podružnica v Celovcu. II Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 s iz tovarne Bratov Reininghana Steinfeid pri Gradcu. ? zaloga ^aUonijcve vedno sveže kisle vode 90 zmernih cenah 1 pn I ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 11 Kupuje in prodaja Ivji ^nte rent, taa^vrih pisem, prijori^t. komunalnih Obligacij, trečk, delnic, valnt, novce? in deviz. roai#«« lsdftja k vukecui trsb&sjn. Zamenjava in oskomptojo izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje sspale --kupone. - ~ —— Daje predujme &a vred. papirje. Zavaruje srečko proti kurznl ■■ Izgubi - Vinku!uje Iri cllvinkuiiijo voiažke ien tninska kavcije. JSmMompt hm. imMjlaoo iMm^ia. Mor'n* mxrač*i*, ft iri—ri mil m i ru iiif n ^mrvnv iMan i mimuii 'i ' Pisarna za vojaške zadeve. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa st. 5, II. n. Podaje u-itOieDO in pismeno ca3vete in pojasni a v vsrh vojaških in bramhenih zadevah. Sestavlja prošnje n uloge zadevajoč jedaoietue prostovoljce, nabore, oproščenja preložitve orižn.li vuj tL-r kontrolnh zborov; precičasae ženitve, sprijeni gi^jececv v vojaške I o'lgaialiača, utoke (rekurzt), rekiaoa£<»ije iul. Uradne ure vsak dan od 9. do 1. ia od 4. do 7. popoludne. MZRODILNIOA ulica Farneto 33 ^nova palača). Velika zaloga drogr, barv, če-pičev, esenc, parfumarij, če-jev, špirita, mineralne voda in v to potrebnih reči j. V zalogi dobiva se tudi retine, šipe, sveče, petrolej itd. itO. Priporoča se cenjenim odjemalcem S. Skrinj ar. LJUBLJANI Podružnioa v Spljeta Denarne vloge vsprejema v tekočem računa aLi na vlažne knjižice proti ugodnim ubrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do "■ - ... ---^ dno vzdiga. = Promet i čeki in nakaznicami. i rrnMBTT""—• ■ v '