Novo mesto, 25. junija 1954 Stev. 25 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje urednis>' ibor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — th §Rw£v\J in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 4><^in, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska TV^ma »Slov. poročevalca« v Ljubljani DolenjsP Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje Ceno 10 din 'iela, ki ~5o~ -ede kažipi;,. $ 'oveka v.' OD TEDNA" DO TEDNA Kakor jc bila izjemoma to pat hitro rešena francoska Vladna kriza, tako je temu sie-dii tudi uspešnejši razplet v Ženevi, kar bi pomenilo razjasnitev mednarodnega neba. A ko smo že v dobi poletnih neviht, seveda tudi brez grozečih oblakov ni šlo — pojavili so se nad srednjeameriško državo Guatemalo. Ti trije dogodki bi bili najpomembnejši v zunanjepolitičnem življenju prejšnjega tedna. V zadnjem pregledu smo zapisali glavne značilnosti novega programa Mendes - Fran-cea, kateremu je francoska skupščina s precejšnjo večino zaupala sestavo nove vlade. Za notranjepolitično življenje so nastale nekatere spremembe v grupaciji sil, toda trenutne skrbi Pariza so itak usmerjene v zunanjo politiko in predvsem na Indokino. Do tega vprašanja ima Mendes -France zelo določene namene in si prizadeva doseči premirje. Postavil si je celo rok, da hoče do 20. julija urediti zadevo z Indokino in s Ho Si Minhom skleniti premirje pod pogoji, ki naj bi bili sprejemljivi za Francijo. Kajti če tega ne doseže, je takoj napovedal, da bo njegova vlada odstopila. Politične stranke so razmeroma zelo ugodno sprejele ta nasvet, saj je postala indokitaj-ska vojna za Francoze že zelo nadležna. Čeprav je do drugih problemov, zlasti do EOS, precej nesoglasij v stališčih znotraj Francije in v njenih odnosih do tujine, pa je Menđes -France spretno odložil reševanje ostalega, češ da je Indokina trenutno najbolj pereča. Vse to je imelo kajpa precejšen odmev v Ženevi, kjer je po neuspehu s korejskim vprašanjem, ki naj ga spet prevzamejo Združeni narodi, zavladalo malodušje. Ko pa je Bidaultova misija končala in je Mendes - France poleg predsedniškega mesta v vladi prevzel tudi zunanje ministrstvo, so kaj hitro za zeleno mizo v Ženevi našli izhod iz zagate. Sporazumeli so se namreč, da se bodo vojaški strokovnjaki začeli pogajati o Laosu in Kambodži, kar naj bi bil uvod na neposredne razgovore o sklenitvi premirja v Indokini. Zanimivo je, da so bila stališča o Indokini dolgo tako različna, da je bilo skoraj nemogoče pričakovati razmeroma ugodnega razpleta. Vendar je treba v dobro šteti tudi koncesije vzhodnih delegacij z Molotovom in ču En Lajem, ki sta po spremembi vlade v Parizu prispevala k ugodnej-?.emu vzdušju v Ženevi. Po omenjenem sporazumu so ženevsko konferenco zapustili vsi dotedanji vodje delegacij in prepustili vajeti vojaškim strokovnjakom, ki naj v treh tednih izdelajo primerne predloge za nadaljevanje politične konference. Tako lahko trdimo, da se je visoka politika preselila iz Ženeve v prestolnice velesil in v zadnjem času zlasti v VVashington, kamor sta šla Eisenhowerja obiskat Churchill in Eden. Ta obisk seveda ni zgolj vljudnostnega značaja, ampak pomeni nekako protiutež, če bi končni lsiPBh Ženeve ne bil povoljen za Zahod. Če naj pomenijo washingtonski razgovori prispevek k stvari miru, potem jjh je treba vsekakor pozdraviti. Kajti prizadevanja po mirni ureditvi raznih mednarodnih sporov so vedno na mestu. Nasprotni primer nam nudi Guatemala, kjer se je razplam tela vojna v malem, ko skušajo z intervencijo lz tujine strmoglaviti domačo vlado. Ozadje tega spora je v sum nji ameriških drŽav, da je Guatemala nekak sovjetski zaveznik, ki dobiva od Vzhoda orožje. Iz tega nesoglasja s sedanjim guatemalskim režimom se je razvilo oboroženo vmešavanje, ki lahko pomeni nevaren zaplet, na drug način rešljivega problema. Guatcmal-ska vlada se je takoj obrnila na Varnostni svet OZN, tam ■o obsodili vmešavanje tujih sil in zahtevali, naj prenehajo g prelivanjem krvi, toda boji ■e zaradi tega niso ustavili. Mogoče ni bil dovolj odločen poseg Varnostnega sveta, ki je prepustil nadaljnje •obravnavanje spora Medameriški zvezi, na vsak način pa bi morale sprte stranke bolj upoštevati koristen nasvet, naj na miren način urede zadevo. To je v takih primerih edino pravilna Zli. redne seje 0L0 Novo mesto: Odborniki so odložili sprejem lestvice za obdavčitev po katastru Enajste redne skupne pogonut stroj za izpiranje na ročni pogon. Taka produkcija je bila v celoti odvisna od vremena. Sele leta 1951 so postavili leseno barako r katero so postavili pralne stroje domaČega izuma na električni pogon. To je bil pravi skok v dvigu produkcije. Nekoliko bolj »moderen« kot v Mokrem polju ie obrat v Novem mestu, kjer perejo pesek za steklarsko industrijo, vendar tudi ta ne odgovarja današnjim potrebam ne po zmogljivosti, ne po racionalnem izkoriščanju peska- Lanska produkcija vseh vrst petki je bila 14.000 ton, letos pa imajo dogovor za 20.000 ton. To količino bodo verjetno presegli, ker so letos začeli z večjim izkoriščanjem peska. Pralnico v Mokrem polju so popolnoma preuredili, hkrati pa so zgradili novo v Cjradišču. Ta je že veliko bolj modernizirana kot prejšnja, saj opravi pri njej vse delo pri strojih pet delavcev, medtem ko jih je pri tisti zmogljivosti pri Mokrem polju zaposlenih 15. Sedaj si urejajo mehanično delavnico, veliko pa se dela tudi na modernizaciji odkopa ter izboljšavi delovnih pogojev. V tem pogledu so letos že veliko napredovali- NACRT: INTENZIVNO IZKORIŠČANJE V ENEM SAMEM OBRATU Ponovna preiskava je potrdila, da je pesek iz nahajališč v novomeškem okraju v vsakem pogledu odlične kvalitete. Zato je več kot utemeljen sklep, da se podjetje Kremen razširi in modernizira. V ta namen je že letos iz sredstev za pomoč zaostalim krajem določenih 50 milijonov din. Na svoji III. redni seji 19. junija je delavski svet podjetja Kremen razpravljal o idejnem načrtu za povečanje podjetja^ ki ga je izdelal in obrazložil ing. Pe-trič- Idejni načrt je delavski svet v celoti sprejel. Osnovna zamisel načrta bodočega povečanega podjetja je, da se zgradi ena sama pralnica in sicer n« Krki med Otočcem in Kronovem, ta pa poveže z nahajališči peska v Mokrem polju in Brusnicah ter okolico z industrijskim tirom, ki bi bil dolg okrog 3 kilometre. Nova pralnica, ki mora imeti zadostno zmogljivost, mora biti najmoderneje opremljena z vsemi stroji in ostalimi napravami za vskla-diščenje vseh vrst peska. Av- tomobilski prevoz peska, ki ima sedaj zelo visoko postavko v proizvodni ceni, bi se tako zmanjSal na prevoz samo očiščenega peska iz pralnice na železniško postajo. Pri pralnici je predvidena tudi naprava za izločevanje železa iz peska, kar bo njegovo vrednost še znatno dvignilo. Seveda bi bilo tudi najbolj gospodarsko, da bi bodočo tovarno stekla zgradili v bližini pralnice in tako najbolj racionalno izkoriščali to važno surovino. Vsi glavni pogoji za tak kombinat obstojajo-Z zgraditvijo kombinata bi dobilo zaposlitev veliko Število delavcev, hkrati pa bi se znatno dvignil narodni dohodek. Načrt za razširitev in modernizacijo proizvodnje bodo po sklepu delavskega sveta pričeli takoj uresničevati, pri čemer pa redna produkcija ne bo zaostajala. Najprej je treba odkriti ležišča na širšem območju, da jih ne bo oviral vsak dež pri kopanju. Ta dela so že v teku. Takoj bodo začeli postavljati industrijski tir med pralnico in peskokopi ter postopno prenašati težišče izkoriščanja na sektor Brusnice—Mokro polje -Gradišče. Pralnici v Mokrem polju in Gradišču bosta obratovali, toliko časa, da bo zgra- jena nova ob Krki. Celoten načrt je izvedljiv v dveh letih, ne da bi pri tem trpela redna proizvodnja- Tako imamo lahko v dveh letih moderen obrat, ki bo dajal letno najmanj 45 milijonov čistega dobička, zato je potrebno, da se za uresničitev načrta zavzamejo vsi merodajni činite-U i- Delovnemu kolektivu >Kre-mena«, ki ga vodi agilni direktor Ludvik Peric, želimo pri odgovornem in pomembnem delu čimveč uspehov. >Kremenov« razvoj obeta ljudstvu Podgorja in s tem novomeškemu okraju važen in stalen vir dohodkov. Obnova vinogradov in sadovnjakov naDolenjskem O stanju vinogradniške m sadjarske panoge, ki sta za kmetijstvo novomeškega okraja izredno važni, smo že precej pisali. Vsled opešanosti vinogradov in propadanja sadovnjakov je donosnost teh dveh panog iz leta v leto manjša, če o donosnosti sploh še lahko govorimo. V splošnem naporu za dvig našega zaostalega kmetijstva je prav obnova vinogradništva in sadjarstva izredno važna. Sadno drevo in posebno še vinska trta predstavljata intenzivni dolgoletni kulturi, zato moramo obnovo teh dveh kmetijskih panog opravljati smotrno, saj zahtevata izredno drage investicije. Obnova nam mora zagotoviti povečanje Zadnje čase so nalt dnevniki veliko pisali o socialnem zavarovanju. Ker tudi pri zavodu za socialno zavarovanje za okraj Novo mesto ne gre vse gladko, mislim v tem članku obravnavati nekatera vprašanja, ki so Se vedno pereca, povzročajo pa jih zavarovanci in upokojenci sami ali pa uslužbenci podjetij, ustanov in občinskih ljudskih odborov. Enim kot drugim Je dobro znano, da gre protizakonito izrabljanje pravic socialnega zavarovanja na Škodo tistih, ki imajo po zakonu o socialnem zavarovanju ln drugih predpisih pravice do socialne zaščite. Kajti socialno zavarovanje nt samo stvar zavoda, oziroma uslužbencev, aH pa morda upravnega odbora tega zavoda, temveč vseh zavarovancev in upokojencev. Delavskemu svetu, sindikalni organizaciji pa tudi občinskemu ljudskemu odboru ne sme biti vseeno, ali pravica do socialnega zavarovanja koristi zavarovancu res takrat kadar mu je potrebno, ali se na račun socialnega zavarovanja, na račun njihovega fonda plač zdravijo tudi bližnji ali daljni sorodniki, ker z ozirom na premoženjsko stanje ali pa sorodstveno stopnjo nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja ali drugih ugodnosti. Prav tako delavskemu svetu ali upravnemu odboru ne sme biti vseeno, ali podjetje — ustanova odvaja redno vse prispevke (določene z zvezno Uredbo) socialnemu zavodu ali ne. Kdo Ima pravico do brezplačnega zdravljenja in ostalih ugodnosti, je v Zakonu o socialnem zavarovanju iz leta 1950 natanko določeno, pa se kljub temu dogajajo primeri, da nekatera podjetja in ustanove Izdajajo bolniške liste za brezplačno zdravljenje osebam, ki do brezplačnega zdravljenja nimajo pravice. Tako Je na pr. Turk Franc, zaposlen pri gradbenem obnovitvenem podjetju »GOP« v Novem mestu, dobil bolniški list za svojo mater, ki je imela za leto 1953 — 53.000 dinarjev davčne osnove, občinski ljudski odbor Gotna vas Je pa potrdil, da ima pravico do brezplačnega zdravljenja. BaSelj Justi, zaposlena pri Tkalnici MLO, Je dobila bolniški list za svojo mater užltkarico Bašelj Nežo, katero je dolžan oskrbovati njen sin Bašelj Jože, kateremu Je izročila posestvo, od katerega je bila v letu 1953 predpisana davčna osnova 75.000 din, bolniški list je prav tako potrdil občinski ljudski odbor. Virant Magda, zaposlena v gostinskem podjetju Dol. Toplice, je dvignila bolniški list za svojo mater Tomlč Marijo, občinski ljud- ski odbor Dol. Toplice pa ga je potrdil, čeprav za to ni bil pristojen, ker je bivališče Tomič Marije na območju občinskega ljudskega odbora Straža, in je za potrditev pristojen le občniski ljudski odbor Straža. Občinski ljudski odbor je bolniški list potrdil brez dokazil o starostni dobi ln delavni nezmožnosti. Prav tako zelo površen, oziroma skrajno malomaren odnos do izdajanja bolniških listov ima tudi Tehnična sekcija za vzdrževanje cest v Novem mestu, ko izda bolniSki list uslužbencu, oziroma delavcu, ki ni več v delovnem razmerju pri podjetju. Navedeni primeri niso osamljeni niti jih ne moremo smatrati kot nevednost, ampak je posredni sorodstveno razmerje, ožje prijateljstvo itd. Prav tako so nepravilni tudi taki primeri, ko podjetja in ustanove prikrivajo svoje delavce in uslužbence, ki se poSkodujejo pri delu doma ali pri delu izven svoje stalne zaposlitve. Omeniti moram še primere, ko zavarovanci utajijo poškodbe po tretji osebi. Največkrat se to zgodi ob velikih količinah zaužitega alkohola. Taki primeri so v Brusnicah, Ga-berju, Mirni peči, pa tudi Novo mesto ne zaostaja. Zelo malo Je verjetno, da za to ne vedo odbori sindikalnih po- Odgovor kočevske inšpekcije dela Na članek: AH so v socialistični državi take stvari dopustne, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu Iti 6. 1954, Je okrajni inšpektor dela pri OLO Kočevje poslal naslednji dopis: »Pri podjetju Zaga v Sodražici Je bilo zaposlenih večje število delavcev, med njimi tudi J. V. Ko se Je podjetje razformlralo, je večino delavcev, kakor tudi inventar prevzela kmetijska zadruga Sodražlca. Tov. J. V. je bil v bolniškem stanju. Podjetje Zaga oziroma likvidacijska komisija mu je dala nezakonito odpoved, zato je okrajna Inšpekcija dela to odpoved razveljavila. Delavcu se ne more odpovedati, če se predvideva, da bo v bolniškem stanju več kot sedem dni. Ce pa prevzame delavce in inventar druga organizacija, mora prevzeti tudi tistega, ki je v bolniškem stanju, ker se to ne amatra kot likvidacija, temveč le prepleskanje naslova. Proti tej odločbi okrajne inšpekcije dela bi se bilo podjetje lahko pritožilo v osmih dneh na višjo stopnjo — na republiško inspekcijo dela. Podjetje pa tega ni storilo, zato delavno razmerje med J. V. in podjetjem še obstoji. Zaradi tega mislim, da nihče rte more odrekati podjetju pravice, da svojega delavca zaposli za Čuvaja ali kaj drugega, ustrezno niegovl kvalifikaciji in sposobnosti. Te pa delavec v neki prostovoljni organizaciji postavlja zahtevo, da bo mesto prevzel, če dobi službo po svojem okusu in se pri tem sklicuje na Svoje- zasluge, ki Jih ima, je krivda slabosti prostovoljne organizacije, da ugodi njegovi zahtevi in mu ne pove naravnost, kaj misli o nJem. Pisec članka O. K. omenja, da bi okrajna Inšpekcija dela zabra- •••••• ©Lil krema to. nego koie: vas pomlajuje ln polepša, hrani vaso kožo to ji daje elastičnost ter zdrav izraz nila nadaljna nakazila za sprejem novih delavcev. To pa ni pravilno, ker inšpekcija dela ne more zabraniti delavcu zaposlitve. Inšpekcija dela bo vedno razveljavljala odločbe, ki bodo v utemeljitvi trdile, da Je to odvečna delovna sila, na drugi strani pa prevzame novo delovno silo. To bi napravila vsaka delovna inšpekcija v naši socialistični državi. Res je, da Je tov. P. V. bil v Franciji in da se je odzval klicu domovine, ni pa res, da je brez dela, ker njegovo delovno razmerje še vedno obstoji pri tov. Paki-žu Ivanu. Pretirano je, kar pravi pisec članka, da tov. Pakiž odžira kruh tov. P. V., pa tudi neresnično, kajti Pakiž nudi zaposlitev njegovi ženi in tudi njegovim otrokom, čeprav proti zakonitim predpisom in si na ta način ustvarja dobiček. Ce pa pisec O. K. meni, da to nI res, se lahko oglasi na Zavodu za socialno zavarovanje v Kočevju in se prepriča, da mu drugič ne bo treba nasedati lažnim govoricam. Kar se tiče tov. Pakiža, se bo ta moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Kočevju za svoje nepravilnosti ln za lažne podatke, ki jih daje raznim forumom. Hkrati naprošam O. K., da sporoči svoj naslov na okrajno inšpekcijo dela v Kočevju, ali pa da se oglasi osjtbno, in se bo lahko prepričal, da so gornji podatki resnični. Hkrati bo lahko dal svoj predlog za reševanje odpovedi, ki so dane pri i3tih podjetjih za katere meni, da inšpekcija dela vsiljuje delavce na delovna mesta. Okrajni Inšpektor dela pri OLO Kočevje Maru.šič Edvard S seje LO MO Novo mesto (Nadaljevanje s 1. strani) posebnem članku. Prav taku je bil sprejet predlog o reorganizaciji gostinske mreže v smislu predpisov nove uredbe. Nato so bili pregledani sklepi zadnjih zborov volivcev, hkrati pa zadolženi posamezni sveti in odbori, da jih v mejah možnosti uresničijo (tudi o tem poročamo v posebnem članku). Med slučajnostmi je LO MO odobril združenemu mestnemu in Invalidskemu kovinarskemu podjetju naziv »Kovinar«. Sklenjeno je bilo nadalje, da se podjetje Klavnica in mesarija ratdell v dve podjetji: Klavnico, samostojno podjetje v gradnji, in samostojno Mesarijo, V klavnici bodo postavili najmodernejši hladilnik, k: bo pomembna pridobitev za Novo mesto. Za poiplavljence v celjskem, šoštanjskem in krškem okraju je nato LO MO izglasoval lz rezervnega sklada letošnjega proračuna- pomoč v znesku 100 tisoč dinarjev. Iz proračuna sveta za prosveto in kulturo je bila odobrena podpora 15.000 dinarjet za ekskurzijo vajencev, 20.000 din mladini lz udeležbe na festivalu v Kopru ln 15.000" din za ekskurzijo ućite-ljiščnikov. LO MO Je nato Imenoval mestni odbor ln mestni štab PLZ tn sprejel odlok o dodatnih plačah nameščencev LO MO. Predsednik odbora za kmetijstvo Alojz Kegljevič Je poročal o okužbah po koloradskem hrošču na področju mesta In potrebni strožji kontroli nad zatiranjem nevarnega škodljivca. družnic, upravni odbori podjetij in tako dalje. Ker zavarovanci in upokojenci po svojih izvoljenih zastopnikih sami upravljajo ln usmerjajo politiko socialnega zavarovanja, je potrebno več sodelovanja, bodisi da zahtevajo pojasnila na morebitna nejasna vprašanja, bodtsi da odkrivajo sami škodljive pojave v svojem kolektivu. R. H. proizvodnje, hkrati pa izboljšati kvaliteto in zmanjšat; proizvodne stuoške. V danih podnebnih in talnih pogojih to lahko dosežemo, če obnovo opravimo strokovno pravilno ter vzdržujemo nasade tako, kakor nam kažejo izcedki znanosti in prakse. Strokovno vodstvo obnove je poverjeno Postaji za obnovo vinogradništva in sadjarstva, ki ima svoj sedež na Grmu pri Novem mestu. Prav je, da si v kratkih obrisih ogledamo, kaj je na tem polju dosežem; in kakšne naloge stojijo pred nami. Za letošnjo spomladansko sezono smo v lanskem letu pripravili nad 30 ha površin za nove sadovnjake in vinograde. Od tega je bilo zasajeno liha sadovnjakov, 7 ha vinogradov (večinoma na terasah) in 3 ha matičnjakov. Tu niso vštete manjše površine naših zasebnih kmetovalcev. Omenjene pripravljene površine ni bilo mogoče v celoti zasaditi, ker nam je primanjkovalo sadik. Novi nasadi so prvi večji vzorni nasadi, ki so za Ir.va janje bodoče kompleksne obnove izredno važni, saj brido služili kot kažipot. Poleg tega nam bodo ti nasadi dajali potreben material, brez katerega si bodoče obnove sploh nr- moremo zamisliti. Matičnjak na Trški gori nam bo dajal dovolj dobrih podlag —ključev, saj je zasajen z najboljšimi uvoženimi korenjaki iz Francije, novi vinogradi na Rupcčvrhu, Trški jftfl in pri St*) m gradu nam bodo M'^ dni, kcionirane ce-pi<*e;udil v NToj(" ki so predpisat al za nrnem izboru za naš vine^-.ddniški okoliš, novi sadovnjaki na Ruperčvrhu Trški gori in Brezovici pa nam bedo dajali cepiče onih sort, ki so predpisane v sadnem sortimentu za Dolenjsko. Za prihodnje leto imamo v načrtu 20 ha novih vinogradov in 50 hektarjev novih sadovnjakov na državnem, zadružnem in privatnem sektorju, za kar so dolgoročni krediti v smislu obstoječih finančnih odredb zagotovljeni. Prepričan sem, da bomo s trdno voljo, z vztrajnim in temeljitim delom ter z izdatno pomočjo naše družbene skupnost obnovo vinogradov in sadovnjakov na Dolenjskem pravilno zastavili ter v dogled-nem času tudi uspešno opravili, kar nam bo rodilo bogate sadove ter pripomoglo k čimprejšnjemu dvigu našega gospodarstva. Ing. Lojze Hrček Dve novi izdaji »Kmečke knjige" Pred kratkim je založba »Kmečke knjige« obogatila naš knjižni trg z novo, poljudno napisano strokovno knjigo ing. Iva Zupaniča: KLETARSTVO v gostinstvu in TEMELJI VINOGRADNIŠTVA.« Pisec knjige, ravnatelj Instituta za vinarstvo v Mariboru, pravi v uvodu, da »naj nova knjiga ne služi samo odgovornim vodjem gostinskih podjetij in go-stinskirr. kletarjem kot pripomoček pri njihovem delu z vinom, temveč naj bo tudi učbenik v gostinskih šolah, kjer se izobražuje naš strokovni naraščaj za gostinsko - turistično stroko.« Kletar pa mora obvladali — če hoče zares biti kos svojemu delu — tudi temelje vinogradništva. Knjiga je zato dober priročnik vsem, ki se poklicno pečajo z vinom, njegovim pridelovanjem, nego in prodajo. V razločnem, vsakomur dostopnem jeziku opisuje najprej temelje vinogradništva in njegov gospodarski pomen, podaja opis vinske trte in njene glavne plemenite sorte, govori o razmnoževanju trte, obnovi vinogradov, o vzgoji in delih v vinogradih ter o rajonih, okoliših in trsnem izboru vinorodne Slovenije. Obširno poglavje o kletarstvu nas seznanja s trgatvijo in predelavo grozdja, z vrenjem mošta, opisuje kleti in vinsko posodo, pouči nas o nakupu in vklete-nju vina ter o ravnanju z vinom v kleti. Z razvrstitvijo ivn, vinskimi tipi Slovenije in zakonskimi predpisi o prometu z vinom je knjiga, ki jo krasi lepo število izbranih slik in risb, zaključena. Knjigo lahko našim kmečkim bralcem in vsem, ki imajo poklicno opravka z vinom, le priporočimo. Okusna oprema in lep, razločen tisk sta založnici in Blasni-kovi tiskarni lahko v ponos. V nakladi 4000 izvodov je izšla pri »Kmečki knjigi« tudi slikanica »GOZDARJEV TONČEK« Miloša Mehore. Namenjena je pionirjem, ki hočejo spoznati skrivnosti gozdov, delo gozdarjev, gozdnih delavcev, tesačev, oglarjev, lesne predelovalne industrije in pod. Na preprost način razlaga dedek gozdar malemu Tončku, kako nam služi gozd in kaj pomeni za naše gospodarstvo. Zanimive slike bodo vabile mlade bralce nemara bolj kot verzi, ki so tu pa tam togi in prisiljeni. Po knjigi bodo pionirji, katerim je namenjena, radi segali. Kadar se bomo odločili za knjižno darilo našim malim, jim bomo lahko z »Gozdarjevim Tončkom« pripravili lepo presenečenje. Požar na Malem Cirnlku 13. junija je začelo goreti gospodarsko poslopje Stanka Za-platarja na Malem Clmiku. Ogenj je povzročil za sto tisoč dinarjev škode; zgorelo je tudi nekaj živine. O vzroku požara Še poizvedujejo. Mirnopeški gasilci pišeio Tovariš urednik, do/vol?, da se tudi mi enkrat oglasimo v vašem listu. Mirnopeški gasilci imo sami delovni ljudje, kmetje, delavci in obrtniki, za pisanje okornih rok. Sedaj pa *Q le moramo oglasiti, kajti zadnje Čase so začeli po nas udrihati in nas ohrekovati, češ da nismo taki ga-rilu, kakor bi morali biti. Na našem občnem zboru 24. jantarja letos imo napravili zelo obširen načrt deli za teki>če leto ti ta načrt sedaj uresničujemo. Zbor ie bil zelo dobro obiskan, s W/» ude-((žbo članov, in tako dobro priprav-'••iii, da *mo prejeli od naše OGZ j a i no pohvalo pa tudi denarno nagrado. I.etos smo že Imeli več strokovnih predavanj, vaje pa 'mamo ukoraj vsako nedeljo; Člani jih pridno nlv.tku jejo, najbolj točne pa so Članice, ki jih je t društvu 12. Za Dan zmage, 9. maj, smo uprizorili veseloigro TOMI, pred i^ro pa U) tri naše mladinke v popolni gasilski opremi deklamirale pesem, ki Opera požrtvovalnost gasilcev pri ga-ila je prisrčna prosta zabava. Kako zelo smo gv š«nju požarov. Sledila »>ilci priljubljeni med tukajšnjim pre bivaUlvom, prifa to, da j« bila nova dsorana zadružnega doma nabilo polna. Sploh je naše druitvo priznano za «no najboljših v okraju. V nedeljo, 16. maja, je bil pri nas »estanek SZDL, ki se ga i* ud.-ležil trdi zastopnik okrajnega komiteja tov. Plavc. Sestnnka se ie udeležilo teč naših članov, posenej pa ita društvo zattonala Mngajnik HnS in lodli ženskega odseka tov. Avgn-llfenctiSeva. Predaadaiat našega društva tcv. Spendul je kot predsednik nb-čine imel zbor volivcev v Globodo-lu, poveljnik Calič in ja* pa ava odšla na sektorsko gasilsko konferenco v Noro mcslo, zato se tega •»stanka nismo mogli udeležiti. KI sestanku je tov. Božič najprej mahnil po men-i. češ sekretar društva je, pa ni član SZDL. Oba z že no sva bila člana OF, imeta sva legitimacije in v redu plačevala čla-rnnno. Ko s« je OF preimenovala t SZDL, sem menil, da smo vsi člani OF avtomatično postali tudi člani SZDL. Prejšnji todsm je prišla k nam tov. Merzclova pobirat članarino in je rekla, naj pridem po legitimacij'?. Mene takrat ni bilo doma in sem mislil »tvar urediti v nedeljo. Ker sem pa šel na kotifercnro v Novo mesto, je žena nesla tov. Mcrzclovi članarino za SZDL za pol leta. I o variš Božič dobro ve, kako predsedniki in sekretarji raznih nrusni-znrij, da sem vedel, komu poslati tabila. Oscbn« sem tudi povabil to- variša Božiča, da se udeleži naloga zbora kot zastopnik SZDL, in njegovo zono kot zastopnico naših žena, da bi pojasnila našim gasilcem vlogo SZDL in pomem žena v našem diužbcncin življenju. Prišli so zastopniki vseh drugih organizacij, razen tov. Božiča in njegove žene. Zastopnik ZB tov. Brajer je sam po-bi gol tudi v razpravljanje in *e nam zahvalil, da smo se tako številno, v un'forrcah, udeležili prekopa padlih borcev. Tov. Božič se je samo en-kiat, pred nekaj leti, udeležil našega občnega zbora; takrat smo ga tudi tnrtHt, da bi pristopil k nam in vplival še na ostalo učitcljstvo, da bi priSlO k nam in nam pomagalo, ilasli za predavanja. Na žalost naš seznam še do danes nima nobene** ir,'( Iigenta. Edino učiteljici Rndojc-vn in Merzelova nam radi pomogata pri raznih -rireditvah. Merzelova nam je zrežirala igro Vozel in *e n na tem m-.vMi v imenu vseh članov prav lepo zahvalim. Prav tako pa prosimo rov. Božiča, naj nos vsaj ne obrekuje, če nam že noče pomakli. Nnj se enkrat potrudi k meni, pa mu bom pokaral «';ntm požarov in zapisnik vaj, in videl bo. koliko naši člani IrtVOnfo |l li I ;i p- i n jo sku odstopili vse svoje funkcijo in Čine, ii i i! i pa še tudi naddhc požrtvovalni člani gasilskega drnStva. 7, ne-vniestnimi kritikami pa gasilsko I m-iti o v Mirni peči res ne bo ni. iv.ir pridobilo. V*e sile za dvig gasilstva! \niom fttemherge r, •ekretar gasilskima društiv« Mirna p»č 80tet VAJENSKE ŠOLE \mmmmmmm* trgovske stroke v Novem mestu Dolenjska je bila že od nekdaj pomemben del slovenskega ozemlja ne samo v političnem, marveč tudi v gospodarskem, še bolj pa v kulturnem življenju naSega naroda. Se prav posebno mesto v slovenski kulturni zgodovini pa si Je priborilo središče Dolenjske — Novo mesto. To potrjuje novomeška gimnazija, ki sodi med najstarejše v Sloveniji, kakor tudi trgovska šola, ki ji je s pravkar poteklim šolskim letom minilo polnih osemdeset let obstoja. Ustanovitev trgovske šole v Novem mestu pade prav v čas, ko se je pričelo na Slovenskem uveljavljati meščanstvo, z njim pa obrt in trgovina. Slovensko meščanstvo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja spoznalo, da bo imelo trd boj z močnejšim nemškim meščanstvom, ki je imelo v tedanji Avstriji v svojih rokah vsa vodilna mesta. Da bi ta boj uspešneje Izbojevalo v svojo korist, je slovensko meščanstvo, kamor sta sodila tudi naš obrtnik in trgovec, moralo skrbeti za izobrazbo mladega trfovskega nara- ščaja. Vedelo je, da se bo v boju za gospodarske in politične pravice le tedaj uveljavilo, če v izobrazbi ne bo zaostajalo za nemškim obrtniki in trgovci, ki so bili tedaj na Slovenskem tudi močan ponemčeval-ni faktor. Vse večja trgovska in obrtna konkurenca sta povzročali ostrejše narodnostne boje. Ti pa so se pokazali tudi v tem, da so naši mojstri in trgovci zahtevali, da se morajo vajenci v Šolah učiti tudi slovenskega jezika, ker ga bodo v izvrševanju poklica bolj rabili kot nemščino, saj je večina podeželskih kupcev in naročnikov tvorilo slovensko prebivalstvo. Iz vseh teh vzrokov in potreb je Novo mesto dobilo pred osemdesetimi leti tudi svojo šolo za vajence trgovske stroke. Prva sporočila o šoli za vajence trgovske stroke dobimo v letnem lzvestju novomeške gimnazije za šolsko leto 1874— 187!V Do tega leta so se vajenci trgovske stroke šolali skupaj z vajenci obrtne šole. Toda že 1873-76 je bilo 7 učencev trgovske stroke, ki so imeli še posebni pouk v trgovskem računstvu. Vse ostale predmete (zemljepis, računstvo, knjigovodstvo, tehnologijo, risanje, lepopis, nemški in slovenski jezik) so se učili skupaj z učenci obrtne stroke. Pouk so imeli ob nedeljah dopoldne od 8. do 12. ure. Naslednje leto je bilo 10 učencev trgovske stroke, pouk pa so imeli ob torkih in petkih od 2. do 3. ure popoldne. Imeli so naslednje predmete: trgovinsko računstvo, poslovno oplsje, enostavno knjigovodstvo, blagoznanstvo in domn-znanstvo. Vse do 1880 je obiskovalo šolo povprečno 8 učencev. Poučevali so jih profesorji novomeške gimnazije, šolo pa je vodil gimnazijski ravnatelj. Izvestja za 1881-82 poročajo o spremembi v učnem osebju. Šestim profesorjem, ki so dotlej poučevali na tej lotti se je pridružil še en učitelj. V osemdesetih letih se je tudi število učencev ustalilo. Navadno jih je bilo v začetku šolskega leta 11, zaključilo pa jih je le 8. Ta sprememba je v zvezi s tem, da so nekateri učenci sredi leta leta dokončali ivojo učno dobo in šolo zapustili. Po letu 1883. so učenci trgovske stroke imeli po dve uri trgovsko spisje, medtem ko so ga preje imeli le po eno uro na teden. Novo je bilo za učence tudi to, da so se sedaj po končanem šolskem pouku morali posvetiti praktičnemu delu z enostavnim knjigovodstvom. S šolskim letom 1886-87 so preimenovali poslovno spisje v trgovsko korespondenco. Tudi število učencev se je spremenilo; bilo jih je le 7. Nekaj je bilo temu krivo strožje ocenjevanje, nekaterim učencem pa je potekla učna doba, Naslednje šolsko leto se je pouk vršil ob sredah in četrtkih. Spremenilo se je tudi stanje učnega osebja; od prejšnjih 6 profesorjev so sedaj poučevali le trije in en učitelj. Leto 188D-90 je pomembno zato, ker je Ministrstvo za uk in bogočastje z odlokom štev. 321 (16. II. 1890) na predlog krajevnih organov določilo šolski okoliš ne samo učencem obrtnonadaljevalne šole, marveč tudi vajencem trgovske stroke. Poslej so morali obiskovati trgovsko šolo vsi vajenci trgovske stroke lz Novega mesta, Kandlje, Bršlina, žabje vasi, Gotne vasi, Broda ln Drske. Prav tako se je zvišalo število ur za praktični enomesečni trgovski tečaj po zaključku pouka v šoli. Poslej je imel ta tečaj 4 ure na teden. Odkar je bil določen šolski okoliš in odkar so v šoli čedalje več zahtevali, se je tudi država bolj zanimala za delo ln uspeh vajencev trgovske stroke. S šolskim letom 1891 do 1392 dalje sta delo ž !<• in uspeh učencev nadzorovala inšpektorja iz Gradca, prof. Julij R. von Siegel in profesor Franc Kneschaurek. Tudi število učencev se je ustalilo na 15 ob začetku pouka, ob zaključku pa jih Je bilo 11 aH 13. V tem šolskem letu je šola imela kar 4 inšpektorje; poleg že omenjenih sta jo inšpicira-la še profesor Fran Leveč in prof. Jos. Vesel, oba lz Ljubljane. Ministrstvo za uk ln bogočastje je z odlokom številka 3742 (24. marca 1895) razširila šolski okoliš tako, da Je ta poslej obsegal: Novo mesto, Kan-dijo, Bršlin, 2abjo vas, Gotno vas, Regerčo vas, Smihel, Brod, Drsko, Cegelnico in Ločno. Vsi učenci trgovske stroke iz teh krajev so poslej morali obi-skovati trgovsko šolo. S tem odlokom je pouk postal obvezen; preje nI bil Število učencev se je v teh letih vrtelo od 12 do 10. Delo šole sta inSpi-clrala prof. Fran I«vec in Jos. Vesel. K učnemu osebju ao pritegnili še enega učitelja iz Smihela in enega s kmetijske šole na Grmu. Z letom 1899-900 se je pouk pričel 1. oktobra, končal pa zadnjega maja 1900. Šolalo se Je to leto 15 učencev, naslednje leto pa že 20. V naslednjih letih je to število zopet padlo na 10. Leta 1904-05 so na šoli poučevali samo učitelji, ki se jim je prihodnje leto pridružil en davčni uradnik. l7.\-išila se je tudi sprememba pouka zemljepisa; poslej so «e morali učiti zemljepis vse Evrope in ne samo Avstrije. Število učencev je padlo na osem. Z novim šolskim letom je vodstvo trgovske šole pn vzel ravnatelj gimnazije prof. Fran Breznik. Pouk je trajal 7 mesecev, od oktobra do apr. R šolskim letom 1909-10 je imela trgovska šola dva oddelka: višji in nižji. Uvedli so tudi nov učni načrt, ki ga je sprejelo Ministrstvo za javna dela. Učenci so morali ob vpi su plačati 4 krone za šolske potrebščine. Zvišalo se je Slavilo tedenskih ur tako, da je imel vsak oddelek po 6 ur pouka na teden. Na novo so uvedli pouk v meničnih vedah. To leto so učili: Breznik, Kopitar, Gebauer, Germ, La-pajne, dr. Rozman, ta je poučeval trgovsko korespondenco, knjigovodstvo in trgovin- sko računstvo, suplent Svaj-ger je učil menično vedo (Wechselkunde). Letno izvest-M' tM 1910-11 poroča, da so v nižjem oddelku imeli: nemški jezik, računstvo, knjigovodstvo s korespondenco, trgovinsko in menično pravo in lepopis; v višjem oddelku pa nemški jezik, računstvo, knjigovodstvo s korespondenco ln zemljepis. Tik pred prvo svetovno vojno je šola imela 23 učencev trgovske stroke, ki so se morali sedaj učiti še verouka; poučeval ga je pater Hubert Marolt. Ko se je pričela prva svetovna vojna, so prenehala poročila o trgovski šoli. Vse kaže, da je med vojno sploh ni bilo. Če pregledamo vsa leta obstoja trgovske šole v Novem mestu, to je razdobje od 1874 do 1919, lahko ugotovimo sledeče: osnovno trgovsko Izobrazbo je dobilo v teh letih 484 učencev trgovske stroke. Čeprav so se ti učenci morali sprva izobraževati v okrilju obrtnonadaljevalne šole, so kljub temu dobili v trgovskem oddelku te šole, ki se Je z lett čedalje bolj izpopolnjeval in osamosvajal, tisto nujno po-Irebno i/nlii m strokovno usposobljenost, ki sta omogočali mlademu rodu uveljavljati se v življenjskem boju. (Dalje prihodnjič.) , Stsv. ?5 " D OTTENITSKI CIST Stran t ,Svobodek naj ustvarijo pogoje da se bo kulturno udejjstvovanje razširilo na vse ljudi II. kongres delavsko-prosvet-nih društev »Svobod«, ki je bil pretekli mesec v Celju, spada v vrsto tistih pomembnih dogodkov našega vsesplošnega izobraževalnega dela, ki so v pravem pomenu besede kažipoti v vzgajanju našega človeka v socialistični miselnosti. Dejavnost Svobod je bila po besedah tov. Regenta od ustanovnega do II. kongresa kvantitativno bogata in pestra. Poleg Svobod je nad 600 ostalih prosvetnih društev v Sloveniji pokazalo v preteklih vesti delovnih ljudi. To, kar ovira rast socialistične zavesti, nujno ovira tudi gradnjo materialnih temeljev socialistične družbe. Ugotovitev kongresa, da Svobode kot prosvetna društva nujno delajo med množicami, predvsem med delavskimi množicami, da pa po številu svojega organiziranega članstva same niso Se množične organiza-I cije (razen nekaj zglednih iz-Ijem), je za bodoče delo naših j Svobod, posebno Se na Dolenj- Delegat SVOBODE iz Bršlina, tov. Karel SmauC, je na II. kong+ezu Zveze »Svobod« v Celju naprosil tovariše Ivana Regenta, Borisa Ziherla in Staneta Kavčiča, da bi za bralce »Dolenjskega lista« dali nekaj izjav o kongresu. IVAN REGENT, predsednik Zveze »Svobod«: »Pričakujemo, da bodo po tem kongresu vse Svobode začela prehajati it kvantitete v kvaliteto, se pravi, da bodo polagale več pozornosti t?sebinl SVoje delavnosti, ne da bi pri tem trpela kvantiteta. Predvidevam, da bomo po vsej verjetnosti v najkrajšem času izvedli akcijo za prosvetne domuVe in za knjižnice. Tako se bo uresničita misel tov. Marinka, da bodo namreč Svobode postale zares žarišča naše ljudske prosvete*. STANE KAVCIC, sekretar SZDL Slovenije: »Kongres je predvsem dokaz ogromnega razumevanja za kulturno-urnetniški razvoj, tako da ni nobene bojazni, da bi bil ta razvoj kakorkoli ofiran. Kongres je dokazal, da je kulturno-prosvetno delo v zadnjih letih V neprestanem porastu, da se delavski razred vsepovsod čedalje bolj uveljavlja in da so dosedanji rezultati dela prerastu vsa pričakovanja. Delo, ki je vzniklo v društvih Svobode, predstavlja množično kulturno gibanje našega delavskega razreda in tako izpričuje visoko zavest vseh naših delovnih ljudi.« BORIS ZIHERL, član Gl. odbora Zveze »Svobod«: »Zadovoljen sem s potekom kongresa predvsem zaradi enodušnosti, ki je vladala na njem. To je bila hkrati potrditev sklepov III. kongresa ZKS, ki je bil tudi osnoua dela kongresa Svobod. Predvsem velja za Svobode na Dolenjskem, da se kot del naše socialistične skupnosti tesno povežejo s partizanskimi kraji, ki so bili žarišče borb proti okupatorjem in so največ doprinesli k temu, da lahko danes svobodno izpričujemo našo socialistično misel.« letih tako prosvetno dejavnost, da smo je zares lahko veseli. Globoko in široko je segla med naše ljudstvo; obisk najrazličnejših prireditev znova in znova potrjuje, da so naši ljudje lačni duševne hrane, da jo Iščejo, da pa zahtevajo od društev tudi čedalje več boljšega, poglobljenega dela. Vzgoja človeka v duhu socialističnega humanizma ln socialistične miselnosti je naporno delo. »Vzgajati Človeka v duhu socialističnega humanizma pomeni seveda vzgajati ga na podlagi vsega, kar je človeštvo ustvarilo naprednega v svoji zgodovini. Se pravi vzgajati ga v duhu marksizma, ki je rezultat vsega naprednega človeškega ustvarjanja« je dejal na kongresu Svobod tovariš Regent. Vzgajati v tem duhu pomeni hkrati odklanjati, zavreči vse starč, ki lahko ovira tako vzgojo, ki bi utegnilo zadrževati razvoj in rast socialistične za- skem nadvse važna. Poglejmo Svobodi v Bršljinu (Novo mesto) in v Kočevju, pa nam število včlanjenih delavcev in aktivnih sodelavcev posameznih sekcij to ugotovitev razločno potrdi. Delavci bi morali biti — kot pravi zaatopniki najnaprednejšega razreda — najbolj zainteresirani za rast socialistične zavesti pri ljudeh. Še vedno doživljamo, da delavci, sindikati in posamezni komunisti ne razumejo pomena in važnosti Svobod kot delavskih prosvetnih In vzgojnih organizacij. Organizacijske šibkosti bršllnske Svobode, ki ftavzlic prizadevanju posameznih odbornikov delavnih članov posamezni sekcij ne morejo odpasti, so — kakor je pokazala tudi zadnja mestna konferenca komunistov Novega mesta — posledica premajhne skrbi organizacij ZKS v Bršlinu za boljši razvoj tamkajšnje Svobode. , Ena izmed ugotovitev komisije za politično-organizacijska vprašanja na kongresu Svobod Je pokazala, da »je obdobje organizacijskega učvrščevanja in ustanavljanja novih društev že ža nami in da vse bolj stopajo v ospredje politična in kultur-no-prosvetna vprašanja«. Dejavnost Svobod je treba količinsko ohraniti, največjo škrb pa posvetiti kakovosti te dejavnosti — za naSe okraje pa bo veljalo prav posebej podčrtati: tudi koli I insko moramo Svobode na Dolenjskem okrepiti, povečati Število društev Svobode in članstva v njihovih vrstah. Za rast kulturno-prosvetne dejavnosti na Dolenjskem, v Beli krajini ln na Kočevskem je bilo v zadnjih letih marsikaj storjenega. Razmah Svobod in z njim povezana rast socialistične zavesti našega delovnega ljudstva pa terjata prav od delavstva, da poveča svoj delež v naši splošno kulturni prosvetni dejavnosti in graditvi socializma. »Razredna zavest nam je tudi danes izredno potrebna. Nismo in ne bomo v taki situaciji, da bi se lahko predali brezskrbnemu in brezbrižnemu občutku, čuvati in razvijati moramo vse pridobitve našega delovnega ljudstva. Vprašanje revolucionarne pripravljenosti in razredne -~--esti je tudi iz notranjih razlogov izredno važna stvar, važna je tudi z internacionalnega stališča, saj v internacionalnem pogledu proletarska revolucija še ni končana. Nenehno se moramo boriti proti tistim, ki bi hoteli našo revolucionarnost zvodeneti, ki hočejo zabrisati vojne in predvojne tradicije, ki hočejo nekako zamegliti sedanjo situacijo, demoralizirati naT sile in našo pripravljenost ter borbenost in stremljenja k novemu družbenemu redu in novim družbenim odnosom« je na kongresu med drugim dejal sekretar SZDL Slovenije tov. Stane Kavčič. Svobode so bile ustanovljene zato, da se bodo uveljavile tudi izv* svojega društva ter tako ustvarile pogoje, da se bo kulturno udejstvovanje razširilo v prihodnosti na vse naše ljudi. V tej smeri naj se Svobode usmerjajo, razvijajo in delujejo. Pri tem delu pa jim morajo v naših treh okrajih bolj kot doslej pomagati politične organizacije. Tu naj pokažejo svojo vlogo tudi sindikati, ki morajo — kot ena izmed organizacij SZDL pomagati pri socialistični preobrazbi naše vasi ter tako uresničiti naloge, ki jih napredno delavsko gibanje postavlja p- ' delavsko kulturo. KOŠNJA NA KOČEVSKEM JE V POLNEM RAZMAHU Košnja je tudi pri nas v nižinskih predelih v polnem razmahu. V višinskih predelih pa bodo zaceli kositi šele v začetku julija. Verjetno bo letos muhasto vreme tudi koscem ponagajalo. Košnja je obilna, kakor ni bila že več let. Živina bo dobro preskrbljena s krmo. Naj še omenimo, da je zadnje deževje prizadejalo pšenici, ki je bila ravno v cvetju, precej škode; pšenica je polegla predvsem v nižinskih predelih in je težko verjetno, da bo vstala. PRISILNA UPRAVA RUDNIKU KANIŽARICA Zaradi nezdravih razmer v rudniku Kanižarica je bil OLO Črnomelj primoran imertovati posebno komisijo, ki je proučila stanje ter predlagala razrešitev direktorja, razpust delavskega sveta in imenovanje prisilne uprave. V prisilno upravo je okrajni ljudski odbor imenoval: ing. Branka Peternela iz Hrastnika, Bojana Fabijana ter Janka Stuklja, oba jz Črnomlja. Obenem je okrajni ljudski odbor določil rok dveh mesecev, ko bodo razpisane volitve za nov delavski svet. Na predlog okrajnega komiteja ZKS Črnomelj je Centralni komite ZKS zaradi istih razlogov razpustil osnovno organizacijo ZK na rudniku Kanižarica. Janez Cesar - štirideset let slovenski igralec V slovenskem narodnem gle- ■?3HS*U ie bl^a te dni pomen- J. Cesar kot Kalander v Cankarjevih Hlapcih ljiva kulturna proslava. Janez Cesar, novomeški rojak (z Brega), eden osrednjih likov naše gledališke umetnosti, je praz- Zaradi kriminalnih dejani je bilo lani 27 milijonov škode V izčrpnem poročilu Sveta za notranje zadeve OLO Novo mssto je bilo na seji 16. junija letos prikazano delo organov in odborov tega sveta v lanskem letu. V delokrog sveta spada varstvo pravnega reda, varstvo miru in reda, skrb zn Varnost prometa, zatiranje kriminalnosti, zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, izvrševanje kazni, matična služba, protiletalska obramba in požarno varnostna služba. Kriminalistični odsek pri tajništvu za notranje zadeve je lani obravnaval 601 kaznivo dejanje« od katerih je bilo prepredenih sodišču 438 slučajev. Škode prizadejane po storilcih kaznivih dejanj je nad 21 milijonov din. Od tega odpade na državni sektor 19 milijonov, na zadružni sektor 3 milijone, ostalo pa na privatni sektor. Tudi v prvih mesecih letošnjega leta znaša povzročena škoda že več milijonov din. Vsa ta škoda je bila povzročena s poneverbami, vlomrtimi tatvinami, goljufijami, z nevestnim gospodarskim poslovanjem, utajami in podobno. SE VEDNO PREŠIBKA KONTROLA Del krivde nosi za poneverbe in tatvine večjega obsega nosi slaba kontrola in preveliko zaupanje do posameznih u-službencev. Tako so si n. pr. uslužbenci KZ Velika Loka od FINOMEHANIKA ludvik urbas Novo m«»rfc» »lit*« ll-ft o. lel. so Hitro poceni fn strokovno popravlja: pisal o, ratiinske lit Šivala' strele, registrirne lanajne In nalivna peresi vajenke, preko poslovodkinje, trgovske pomočnice, knjigo-vodklnje in neizogibnega lesnega manipulanta prisvojili na podlagi lažno dostavljenih računov več kot milijon stoti-seč dinarjev! Tri revizije, ki so bile v zadrugi med tem časom. tega niso odkrile. V KZ Za-gradec si je khjigovodkinj;. prisvojila okrog poldrug milijon din. Ko so ji prišli organ na sled, je skušala s požigom uničiti zadružni arhiv, a se ljudje to preprečili. V Dobre-polju si je že kupila, parcelo kjer si je nameravala postavili hišo. Državni logar v Otočcu je z odkazovajnem tehničnega lesa kmetom ža drva povzročil gozdnemu gospodarstvu nad 3 milijone dinarjev škode, ta pa še ni točno ugotovljena in bo morda še večja. Poleg tega si je prilaščal denar. Tudi on si je v Murski Soboti že kupil dve parceli, kjer je nameraval zidati hišo, kar pa so mu kriminalistični organi preprečili. Značilen je tudi primer v Šmarjeti, kjer si je poslovodja občinske trgovine v kratkem času prisvojil 380.000 din. V KZ Veliki Cirmk sta lesni manipulant in poslo-vodkinja z roko v roki izstavljala lažne račune in si delila tako »prigarani« denar. Podobnih primerov je žal še več. 14 % TRGOVSKIH USLUŽBENCEV JE BILO ŽE KAZNOVANIH Ze samo gornji primeri kažejo, da izbiri kadra vodilni organi podjetij ne posvečajo dovolj pažnje, pravtako pa tudi, da je revizijska služba mnogo prešibka. Predvsem bi morala bdeti nad poslovanjem posameznih ljudi tudi družbena kontrola, ki je od vseh najboljša. Delovni ljudje kaj hitro ugotove, Če kdo Živi raz-košneje, kot mu dopuščajo njegovi redni prejemki. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da naj uslužbencev po prestani kazni ne zaposlijo več na odgovornih mestih, vendar tega mnoga podjetja dosedaj niso upoštevala. Organi tajništva za notranje zadeve so na primer ugotovili, da je med 309 trgovskimi uslužbenci kar 43 takih, ki so že bili sodno kaznovani, pa so še vedno v državn: ali zadružni trgovini. Vlom-he in druge tatvine pa so dostikrat tudi omogočene zarad.' slabega zavarovanja oken in vrat ter slabih ključavnic. Tudi tu je čutiti premajhno odgovornost vodilnih ljudi podjetja ali ustanove. TATOVI IN GOLJUFI NAJ 1'OVRNEJO VSO SKODC. Na zmanjševanje gospodarskega kriminala prav gotov^ ne vpliva tudi to, da posamezni oškodovanci ne zahtevajo povračilo škode. Tako se večkrat zgodi, da je storilec po zakonu obsojen na zaporno kazen, materialno pa je na dobrem, ker mu ni treba povrniti prisvojenega denarja in povzročene škode. Ni malo primerov, da si taki storilci nakupijo razne predmete in- celo postavijo hiše. Potem, ko so prestali zaporno kazen, ki je po navadi kaj mila pa te dobrin: uživajo pod enim ali drugim naslovom. Ce oškodovano podjetje ne postavi zahteve po povračilu škode, bi morala t<3 postaviti družba, ki je z kaznivim dejanjem oškodovana, in zaseči prllaščene dobrine pa naj se nahajajo kjerkoli! V razpravi o poročilu sveta za notranje zadeve na seji OLO so odborniki poudarili, da je samo zaporna kazen brez odvzema prilaščene imovine pravzaprav bolj nagrada za izvršeno dejanje kot pa kazen. Organi tajništva za notranje zadeve so ugotovili, da je bilo v novomeškem okraju v Času od 1.1. 1952 do 31. 6. 1953 s sodbo odločena povrnitev škode v skupnem znesku 848.182 din medtem ko je bil odškodninski zahtevek v znesku 20,073 267 din zavrnjen na pot civilne pravde. Prav tako so ugotovili, da posamezna oškodovana podjetja ne uveljavljajo odškodninskih zahtevkov niti v primeru, ko je že izrečena sodba na povračilo. Prav bi bilo. da bi družba od takih podjetij zahtevala pojasnilo, kako in od kod krijejo take primanjkljaje. Niso tudi redki slučaji, ko skušajo posamezna podjetja pred javnostjo prikriti povzročeno škodo, samo, da ne pridejo ob »dobro ime*. Pri takem nepravilnem odnosu do povračila povzročene škode ni ":udno, da si posamezni škodljivci mislijo: »za milijonsko poneverbo bom pač nekaj mesecev sedel, denar bom pa le imel.« Zatiranje gospodarskega kriminala in preganjanje kaznivih dejanj ni samo stvar orga-iov tajništva za notranje zadeve, pač pa je to stvar celotne družbe. Samo s sodnim kaznovanjem brez družbene obsodbe vsakega storilca tega zla ne bomo odpravili! Kazen sama naj bo zadnje dejanje, poprej pa je treba storiti vse, da kazniva dejanja omejimo in preprečimo. To je naloga celotne družbe, še posebej pa odgovornih ljudi na takih mestih, kjer se da to zlo zatirati pri koreninah. Kadar pa je nekdo že obsojen, takrat mora biti kazen učinkovita in zadostna, posebno tam, kjer je dejanje ponovno storjeno ali z očitnim namenom, da ie izigra posamezne razpoke in šibka mesta v naši zakonodaji. V DOLENJI VASI PRI RIBNICI BODO ZGRADILI NO 0 IOL0 Vojna vihra med zadnjo vojno je spremenila v ruševine tudi osnovno šojo v Dolenji vasi pri Ribnici. Vsa leta po osvoboditvi se stiskajo šolarčki iz teh krajev v tesnih prostorih, ki niti malo niso primerni za šolski pouk. Misel o gradnji nove šole pa se bo sedaj uresničila. Na strmcu, na lepem razglednem kraju nad Dolenjo vasjo ln v neposredni bližini, bodo začeli v kratkem graditi novo šolo. Zgrajena bo v modernem slogu, svetla jn zračna. Sola bo v ponos kraju. Za gradnjo, ki bo predvidoma stala 25 milijonov, bo prispevala republika 10 milijonov. Večjo vsoto bodo prispevali ribniški LIP, KZ Dolenja vas ter prebivalci sami s prostovoljnim delom in gradbenim materialom. noval 40-letnico tvojega igranja. Te pomembne obletnice gledališkega življenja Janeza Cesarja pa se ni spomnilo samo Slovensko narodno gledališče, ampak vsa naša kulturna javnost. Za proslavo si je jubilant izbral vlogo v Harrisovi drami Molčeča usta. Svojo gledališko pot je Cesar začel v Novem mestu, ko je kot osemnajstletnl dijak igral oeemdesetletnega Starca v Jurčičevih Tihotapcih. Po svetovni vojni Je igral in re-žiral na Jesenicah, kamor ga je zanesla služba, od tu pa je kmalu odšel h gledališču v Ljubljano in bil poslej vse do danes »Zvesti služabnik boginje Talije«, pri občinstvu eden najpriljubljenejših igralcev, osebnost visokih umetniških kvalitet. Oh tem jubileju je Janko Traven v Slovenskem poročevalcu napisal med drugim: »Po svojem rojstvu je prišel Janez Cesar it tipične slovenske pokrajine pod Gorjanci. Zaradi okolja, v katerem je ra-stel, ih vsega svojega Življenja je vftesel v svoje igralstvo slovensko tipičnost do tiste mere, da mu je pomagala oblikovati zlasti domače slovenske igralske like v izrazito slovensko Izvirno popolnost, kakor to morda v taki obliki še ni bilo usojene nobenemu slovenskemu igralcu* ... Mislimo, da Je to jubilantu največje in najlepša priznanje za njegovo Štiridesetletno igranje, ko je v 291 različnih delih odigral 334 različnih vlog na 4135 nastopih. Tudi te številke pričajo o bogatem ln raznolikem umetniškem udej-stvovanju slovenskega igralca Janeza Cesarja, ki mu v imenu njegovih novomeških in dolenjskih rojakov ob pomembni obletnici čestita tudi Dolenjski list. Podplrajmo Rdeči križ! Organizacija Rdečega križa v , Novem mestu je po svojem človekoljubnem prizadevanju do-j bro znana. Marsikdo je že obču-I til njeno pomoč, ko je v najtežjem trenutku prejel zavoj Obleke, živil ali celo denarno nakaznico. Marsikdo se Za svoje ozdravljenje lahko zahvali prav Rdečemu križu. V zadnjem času Imamo spet tak plemenit primer naše organizacije Rdečega križa. Protitu-berkulozna sekcija okrajnega odbora RK je že lani kupila radijski aparat moškemu oddelku bolnišnice za pljučne bolezni, sedaj ga je pa priskrbela še ženskemu oddelku. Kaj radio v taki bolnišnici pomeni za razvedrilo, pač najbolje vedo bolniki. Vsi polno se jih zbira okrog aparata, da posluiajo glasbo, pesmi, novice itd. Iskreno so hvaležni za tako lepo darilo proti tuberkulozni sekciji, hkrati pa vsem, ki so RK s svojimi prispevki pomagali, da je oboje, bolnike in bolnišnice, obdaril ž radijskim aparatom. Naj prizadevanja Rdečega križa podpira vsak po svojih močeh. Sleherni prispevek služi lajšanju bolezni ali druge nesreče trpečemu sočloveku. Zlasti ne pozabite na tombolo Rdečega križa, ki bo 4. Julija v Novem mestu. Darujte čimveč dobitkov! Marsikomu boste s tem olajšali nesrečo ali mu celo rešili življenj*. Ne pozabite, da ima RK za svoje delovanje eno samo veliko načelo in program: pomagati človeku! . Doplsu|te v »Dolenjski Ust« VIKTOR PIRNAT Novomeški purgar]! Skozi dolgo vrsto let edina no- I vomeSka vojska. Streljali so Novomeščani vedno radi, strelišče pa so si uredili malo pod prvim jezom in so pokali v breg Ragovega loga. Pokali so pa tudi v sovražnika kot deželni brambovci. Crno vojsko so si tam doli posebno zapomnili Napoleonovi Francozi. Iz vseh teh vrst strelcev se je razvila novomeška meščanska garda. Po tedanji nemškutar-ski navadi se je imenovala BUrgergarde, ljudstvo pa jo ime potiašilo v purgarje. Kdaj Je bilo njeno rojstno lito niso vedeli niti purgar j i sami in tudi novomeški zgodovinar .T. Vrhovoc tega ni mogel ugotoviti. Domneval pa je, da v letih IflOe aH pa lBOfl. Francoska okupacija jo je seveda spravila s »veta, pod dvoglavim čr nim orlom pa je kaaneje spet otfivela in Je dočakala jesen 1918. Z Avstrijo je bilo konec tudi purgarske garde. Dobrih «to let je pa le pestri i a In oživljala dolenjsko metropolo. Resnično je dajala mestecu •veČuno lice ob posebno prazničnih dneh. Velike, nočn,- i„ telove procesije il brez njih ni bilo inogcče misliti. Prav tako ne cesarjevega rojstnega dne. V paradnih uniformah, na glavi čako, okrašeno s hrastovim listom ln z grozečimi pihalnlki so izgledali kot prava elitna vojaška Četa. l87fl. leta so dobili pred starim ro-tovžem na Olavnem trgu se lastno zastavo. In ker je imelo Novo mesto že oddavnaj tudi lastno uniformirano godbo na pihala, je bilo za parade poskrbljeno v polni meri. Občudovalcev purgarjem nikdar ni manjkalo. Samo dofllužen vojak Je mogel biti »prejet v njihove vrste, ki so štele navadne vojake podčastnike in častnike. Vsem šaržam od korporala do stotnika jo otepala po levem boku bridka aahljica. Purgar-.nkl oficirji so nosili paradno uniformo, ki je bila izredno podobna oni a. o. pešadije. imeli pa so pred oficirji redne c. in kr. kot tudi c. kr. vojske to prednost, d« so že subnlter-tO Je nižji častniki: lajt-nant, oberialtnant ln haupt-man (podporočnik, poročnik in stotnik oziroma kapetan) no#lli na hlačah široke dvodelne rdečo Imrinas-prore. kir ie bila v redni a. o. vojski izključna pravica generalov, če Je purgara k i oficir v zapetem dolgem oficirskem plašču s čako na gluvl ln zlatim cofom I na sabljinem ročaju korakal po ulici garnizijskega mesta, so vojakom in oficirjem roke kar švigale k desnemu sencu. Tudi štabni častniki so strumno pozdravljali novomeške purgar-ske oficirje, ker se pod tesno zapetim plaščem ni videlo, da jim čepe na ovratniku le ena, dve ali tri zlate zvezde. Najvišji poveljnik novomeške purgarske garde je bil, vsaj kar jaz pomnim, vedno le stotnik, hauptman. To je tudi povsem odgovarjalo številu njegove » vojske«. Bila jih je •drurrma četa, v nekaterih letih Izredno številna. In izvež-bnna! Kaj ne bi! Sami doslu-ItflJ vojaki! In brez vaj tudi po tem ni šlo. Ce pa so je pri-procesijl primerilo, da je v častni salvi kak na-rtlboj za hip ztistal v puškini cevi In zatem sramežljivo puhnil med odmev večine plhalni-kov, ja to romantično razpoloženje med gledalci le Se povečalo.Nihče jim te« ni štel v zlo. Ponosni so bili meščani na svojo gardo, še bolj pa pUrgarji lami nase. Zadnj: njihov poveljnik je bil lekarnar Josip Bergman star., eleganten slok hauptman z rezko komando. Ta je bila seveda nemška. Vihtel pa je svetlo sabljo tako vešče, da je navdušil celo starino. Spominjam se Se purgarskih oficirjev Ar-ha, Košlčka, in Moravca. Ob šestdesetletnem vladarskem jubileju predzadnjega vratu. Le izpod plašča so se na hlačnicah bleščali rdeči lampasl. Dostojanstveno so usmerili korak proti glavnemu vhodu na dvor. Njihov razgovor Je prekinil za tegli klic Meščanska garda Novega mesta v letu 1865 Eivstrljskega cesarja Franca Jožefa I. so se 1908, leta zgrnile na Dunaj med drugimi tudi deputacije meščanskih da ta luksus ne dajo denarja .. .« Vsekakor bi bil ve« trud ln prizadevanje zaman, če ne bi stal za okrajno zvezo Partizan Novo mesto Ot,0 Novo mesto, ki je okrajni zvezi zagotovil minimalni proračun za njeno redno poslovanje In tudi delno za pomoč društvom. iz tega denarja, ki Je bil prvotno namenjen za nabavo rekvizitov, smo deloma krili po- lesa«, nista mogli kot prispevek za zlet napraviti niti 100 okroglih palic dolžine 80 cm in debeline palca. Mestno mizarsko podjetje je pa lahko brez nadaljnjega teh ki bodo s te veličastne prireditve odnesli nepozabne vtise, kar bo našo organizacijo še bolj utrdilo in jo usposobilo za borbo za njen nadaljnji množični in kvalitetni razvoj. Ko s tem zaključujemo pregled priprav za Ljubljano, ne smemo prezreti Imen tistih, katerim gre vse priznanje in ki so nesebično prispevali številne ure za vadbo naših oddelkov. Predvsem velja to za naše vodnike po terenu, kjer so za delo zelo težki pogoji. Prav Je, da ta imena spozna tudi naša javnost. Navajamo Jih po društvih: Partizan Trebnje: načelnik Bukovec Nace; Partizan Mirna: Božič Mira, Zeljko Jože, Zarli Olga; Partizan Mokronog: Vellkonja Marija; Partizan Mirna peč: Malovrh Poldka ln PodržaJ Draga; Partizan 2užemberk: Podgoi*ek Marjana 1n Vute Slavko; Partizan Vavta vas: oddelki sami s pomočjo Inštruktorja okrajne zveze; Partizan Dol. Toplice: Sitar Ivan, Sitar Janja, Hrovat Fanl, Blažlč Jože; Partizan Šentjernej: Saje Olga 1n Petrič Vanda; Partizan Otočec: Ogriruc Marica, Florjančlč Jože; Partizan Novo mesto: načelnik Skrt Srečko, načelnica Siner-du Nuša ln vodniki: Pelko Franc, Gartner Majda, prof. Dobovšek Marjan. Upam, da Izražam mnenje vseh nami društev, če na tem mestu pohvalim tudi požrtvovalno delo Inšti-uktorke okrajne zveze Partizan Novo mesto MlsleJ Dragice. V upanju, da se stanje popravi in da nas naša Javnost v prizadevanjih in pripravah za naš prihodnji republiški zlet Partizana moralno ln materialno Se bolj podpre, Vas pozdravljamo i. našim društvenim pozdravom. Zdravo1 8. M. Crno goro in Makedonijo. Dolgo je 84 km (Kačanik - Zvečan). Blizu Zvečana je znani svinčeni rudnik Trepča. V Prištini so lani dogradili bombažno predilnico, ki je ena najmodernejših v Jugoslaviji. Sredi Kosovega polja je v Obi-liču rudnik lignita, v Uroševcv. tovarna olja in orodja, v Gole-šu rudnik magnezita, pa še mnogo drugih rudnikov in tovarn, ki so začele delati prav zadnje leto. Tako postaja Kosovo tudi važno industrijsko področje, kakor je važno in zanimivo po svojih zgodovinskih spomenikih. Na Kosovem živijo v glavnem Šiptarji (75%), potem Turki, Crnogorci in še nekaj drugih. Pred vojno Siptarji niso imeli nobenih pravic (kot ne ostale narodne manjšine). Siptarski otroci so morali obiskovati srbske osnovne šole, v gimnazije pa sploh niso imeli dostopa. Sedaj pa je v Kosovsko -metohijski oblasti nad 300 osnovnih šol, kjer se poučuje v šiptarskem jeziku, 30 osemletk, 5 popolnih gimnazij ter eno učiteljišče. Po končani gimnaziji dijaki lahko nadaljujejo študij na filozofski fa- kulteti v Beogradu — na alba-nološkem oddelku. Prav tako izhajajo v šiptarskem jeziku časopisi in knjige. V novi socialistični Jugoslaviji ima šip-tarska manjšina vse politične in kulturne pravice in svoboščine. Kosovo pa se razvija, kć kor včasih še slutili nismo. Vsem bralcem Dolenjskega lista pošiljam z daljnega Kosovega polja lepe pozdrave.« Uspeh dijakov črnomaljske gimnazije v Ljubljani letošnje tUipno prvenstvo srednjih šol v atletiki je bilo nedavno v Ljubljani. Za to tekmovanje je bilo prijavljenih 38 srednješolskih ekip, od katerih se je uvrstilo v finale prvih Šest, ki so dosegle v predtekmovanjih največ točk. Crnomeljska gimnazija se je uvrstila v finale s 7810 točkami. Lepo vreme in krasno urejen stadion Odreda sta nudila našim srednješolcem izredno priliko, da postavijo svoje najboljše rezultate. Najboljša sta bila Simonič Vlado in Ivanušič Franc, ki sta postavila svoja osebna rekorda. Izkazal se je* tudi Mušič Vlado, ki je od metalcev krogle zesedel 4, mesto. Med dijaki smo srečali Se znana imena; n. pr. Pokoren (državni reprezentant v skoku v daljino), Tratnik (eden najboljših srednjeprogašev v Sloveniji) itd. Bilo je doseženo nekaj prav dobrih rezultatov. Končni vrstni red ekip je sledeči: 1. Gradbeni tehnikum Ljubljana 8568 točk; 2. IX. gimnazija Ljubljana 8556 točk; 3. II. gimnazija Ljubljana 8107 točk; 4. Gimnazija Črnomelj 7707 točk; 5. T. S. S. Ljubljna 7649 točk; 6. I. gimnazija Celje 5595 točk. Uspeh gimnazije Črnomelj je še večji, če upoštevamo, da so v zmagovalnih ekipah skoraj kompletne ekipe športnih društev »Odreda«, »Svobode« in »Kladivarja« .Crnomaličani so dosegli nekaj prav dobrih rezultatvov: Mušič — krogla 13,20 m — 100 m 12.2 — 4.mesto; Stmo-nič — 1000 m 2:48,0 4. mesto; Ivanušič — 1000 m 2:50,1 —6. mesto; Štafeta 4 X 100 metrov (Mušič, Likavec, Simonič, Cop) 48,0 — 4. mesto; M. T. Kako bo z novomeškimi gostilnami po novi uredbi Fluorescentna razsvetljava Fluorescentne žarnice se čedalje bolj uveljavljajo tudi pri nas, tako v lokalih, izložbah in podobno. V Celju fluorescentna luč že razsvetljuje ulice, leto* pa bo zagorelo nekaj fluorescentnih žarnic tudi že na novomeških ulicah. Fluorescentne žarnice dajejo zelo prijetno svetlobo (dobijo lahko svetlobo, ki Je malone enaka dnevni). Vrhu tega so te vrste žarnice zelo ekonomične, porabijo manj toka kot navadne in svetijo močneje. Tako na pr. fluorescentna žarnica, k; ima 40 vvatov, daje (odvisno je od barve, kakršno damo plinu v žarnici) 4 do 5 krat več svetlobe kot električna žarnica iste Jačine. Kdaj bo v Bršlinu mladinski sestanek? Člani mladinske organizacije V BrSlinu se večkrat sprašujemo, kaj Je z mladinskimi sestanki. Članov nas je nad 90, imamo Izkaznice, in to je vse. Decembra 1953 smo bili izvolili novo vodstvo, upajoč, da se bo mladinska organizacija v BrSlinu razžlvela. Toda odbor Se vse doslej spi zimsko spanje. Res smo krivi tudi mi, ker čakamo sestanka, ki naj ga »kliče odbor, namesto da bi ga sklicali kar sami. V Bršlinu Imamo tudi delavsko prosvetno druStvo Svoboda. V prvi vrsti bi se morali v Svobodi udejstvovati prav mladinci. Toda same besede in sklepi pa ugotavljanje, da mladina ne dela, Se ne bodo ustvarile mladinskega kulturnega življenja. Nekaj naših članov se je udeleževalo dramskega tečaja KD DuSan Jereb v Novem mestu. Ali ne bi kazalo tudi v Bršlinu ustanoviti mladinski dramatski odsek? Cas hiti. Mladinski dramatski odsek druStva Svobode, sodelovanje v fizkulturi, skupni Izleti — vse to bi nas zbližal.) in povezalo, naSa mladinska organizacija bi dobila svojo pra- Svet za gospodarstvo pri LO MO je na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine predlagal med drugim tudi reorganizacijo gostiln v Novem mestu v smislu nove uredbe. Predlog je bil sprejet; po njem bodo prešle zasebne gostilne v mestu v kolektivno upravljanje. Med temi so: gostilna Vesel v Irci vasi, Vidic Anton v Žabji vasi, Novak Marija na Glavnem trgu, Obrez Helena na cesti komand. Staneta, Košak Fani na Ločenski cesti. Prime Alojzija na Seidlo-vi cesti, Ferlič Marija na Tavčarjevi cesti, Kump Marija v Bršlinu in Drenik Milan v Bršlinu. Gostilna Lampret in Osolnik bosta samostojni državni gostišči, ukinjena pa bo gostilna Franca Pera kot nepotrebna. Gostilna Vrhovnik se po predlogu sveta za gospodarstvo lahko vključi v zadružno trg. podjetje, obrat bife, ali pa preide v nasprotnem slučaju v kolektivno upravljanje kot zgoraj naštete. Kavarna na Glavnem trgu ostane samostojno gostišče. Vsi sedanji zasebni gostinski obrati bodo prihodnje dni pregledani po posebni grad-beno-sanitarni inšpekciji. Gostilne, ki ne odgovarjajo zakonitim predpisom in ki v bodoče ne bodo nudile gostom poleg pijač tudi tople in mrzle hrane, ne bodo mogle obstajati. V Ambrusu so igrali Divjega lovca Kulturno prosvetno delo v Ambrusu je zelo razgibano. V zadružnem domu imamo lepo dvorano, zlasti pa smo v Ambrusu ponosni na oder, izdelan po načrtu tov. Kastelica, načelnika za prosveto pri OLO. Vso skrb in pomoč za opremo odra nam Je nudila nafta KZ, zlasti njen predsednik Anton Vidmar. Člani dramske sekcije KUD »Tone Tomiič« so uprizorili Finžgarjevo ljudsko igro s petjem: Divjd lovec. Igralci so se lotili igre z vso požrtvovalnostjo ln vestnostjo, ter so zaigrali it*« lepo in doživeto. Zato so tudi bili deležni priznanja gledalcev, ki so pri premieri in ponovitvi zasedli dvo- v'o vsebino ln podobo, Brslln, |„__- _ . ,__y>,v. , . . , , j.' ., I rano do zadniega kotička. r"o- kot delavsko sredifiče, pa bi res i „ . . . : \ __„„;h tri ' ' sebej e treba omeniti vn postal tudi kulturno središče v | 3 J tom delu mesta. Mladina, prebudi se! Vse ostale organizacije pa nam pomagajte! -k-a. Koloradski hroSC na pohodu Po vesteh je koloradski hrošč v mnogih predelih Kočevske »pet nastopi). svo|;> uničujočo pot. V večjih količinah so ga našli v okolici Kočevja, Stan cerkvi, v nekaterih predelih Ribniške doline itd. Kočevska je domovina kom-prjia, zato je odgovornost na4 vseh, predvsem pa seveda samih kmetovalcev, da takoj začnemo odločno borbo proti temu največjemu škodljivcu krompirja. V krajih, kjer so lani zanemarjali zatiranje hrošča, se jim bo to letos maščevalo. Nevarnost je pred nami. Ne smemo lahkomiselno zatiskati ušesa, temveč hrošča odločno zatirati. Vloga zadrug v tem boju bo še posebno odgovorna. O. K. Iz šmihela pri Novem mestu Dolgo, že dolgo, je noš most čez Težko vodlo proti (iotni vasi brez ograje. Stebri ao ostali, 1« drogov za ograje ni. iihkU hodijo vsak lin u šolski otroci, pomoči j(» nevarno, da kdo napočilo slo in Mil Tak moat mora imeti ograjo, posebno še. ko upadaj ne teče kak poUxVk, ampak fciato spodobna roda, v kateri lahko utoneš. Ne bi dejali d"a je ta most brez o-groje posledica malomarnosti občlniketija Ljudskega odbora, pač pa je nepazljivost in naj to svojo nepazljivost rim prej odpravi- To želijo ljudje, zahtevajo predpis, vrhu tega je pa tak okrnjen most grd ns pogled. Upamo, da bomo lahko kmalu sporočili, da je ta malenkostni popravek, ki se po ne tiče malenkosti, že storjen. -n igralce, ki so se res odlično izkazali: Ante Vidmar kot Janez, Francka Perko kot Majda in Ciril Hočevar v vlogi vaškega reveža Tončka. Vso pohvalo pa zaslužijo tudi vsi drugi Igralci. Petje je bilo prav tako skrbno naštudirano. K uspehu je nedvomno pripomogla tudi lepa nova scena, ki jo je izdelal Franc Mlakar ki io iz Zu žemberka. Igralci zdaj že pripravljajo novo igro — Pri Hrastovih. Naj povem še to, da nam je okrajni odbor kupil harmonij, kar je za naše kulturno društvo, zlasti za pevski zbor, velika pridobitev. Ofcrajnemu odboru se toplo zahvaljujemo. Zveza prijateljev mladine Slovenije pa nam Je na pobudo tnašega ljudskega poslanca Ade Krivičeve podarila 25.000 din za nakup tamburic. Vestno delo na kulturno prosvetnem polju bo naša zahvala. Anica JakŠe Zdravilnost SpinaCe Spinačl ima kot okusna in zdravilna jed dober sloves. Zlasti je znano, kako ugodno vpliva na slabokrvnost, ker vsebuje veliko železa in fosforja, zato je še posebno priporočljiva za slobokrvne otroke. Vrhu tega je v špinači veliko organskih, kalijevih in apnenih soli. Sto gramov špinnče dajo 32 kalorij. V zadnjem času je zaslovel »veži sok Spi nače kot odlično sredstvo za zdravljenje avitaminoze, ker razen drugih sestavin vsebuje tudi vitamina A, B, C in D. Tak sok Je zlasti priporočljiv za ljudi, ki trpijo od živčne izčrpanosti. Lepa razstava vajenske Sole v Šentjerneju Obrtništvo pri nas se dviga, kar je nazorno pokazala razstava izdelkov vajenske šole. V dveh sobah smo videli sadove načrtnega, marljivega dela: 10 izdelkov krojaške stroke, 10 pekovske in celo štiri mesarske; čevljarski vajenci so pokazali 24 parov čevljev in nad 100 risb (modelov razne obutve). Videli smo, da so pod strokovnim vodstvom predavatelja čevljarskega mojstra Ignaca Oblaka veliko pridobili. Vajenci mizarske stroke so razstavili 20 krasnih izdelkov, 3 zbirke lesa (vzorce domačega in tropskega) ter 78 risb. Tu je pokazal svoje predavateljske sposobnosti mizarski mojster Franc Rešetič. Ena kleparska vajenka je razstavila lepo zbirko izdelkov galanterijsko-kle-parske stroke. Nadalje smo videli 11 kovaških, 5 kolarskih in 8 lončarskih izdelkov. Vajenci so razstavili tudi lepo sestavljena spisna dela in pravilno izpolnjene poštne tiskovine. 74 marljivih razstavljalcev je pokazalo svoje sposobnosti in očitni napredek v vseh strokah Številni obiskovalci so bili z razstavo zelo zadovoljni Upraviteljici vajenske šole, predavateljem in našim vajencem vse priznanje! M. M. Z občinskega praznika v Skocjanu: zborovanje pred stavbo občinskega ljudskega odbora (Foto: France Zoran) Petrova vas pri Črnomlju 15. maja se je poslovil od našega gasilskega društva eden najbolj delavnih in zaslužnih članov — tajnik Matija Sprin-ger. Po osvobodtvi je bil prvi pri obnovi gasilskega društva in je hkrati postal tudi tajnik. 1946 leta je bila po njegovi zaslugi prva velika prireditev v počastitev padlih gasilcev. Ob 25-letnici društva (1951) je spet nosil levji delež proslave. Z vso vnemo in požrtvovalnostjo je poskrbel, da smo ta jubilej res nad vse slovesno proslavili. Ne bomo pozabili njegovih navdušenih besed v slavnostnem govoru. Vseh osem let je bil naš tov. Matija kot tajnik neutrudno skrbel za dvig in razvoj društva. V novem kraju in v drugem gasilskem društvu mu vsi želimo lepih uspehov. Njegovega dela pri nas pa se bomo hva4£Žno spominjali^ . Seslega junija popoldne je naše gasilsko društvo priredilo mokre alarmne vaje, ki jim je poveljeval Stane Grahek. Mladi gasilci so se prav dobro izkazali in izpričali, da so tudi strokovno usposobljen5 priskočiti bližnjemu na pomoč kadar koli je treba. Vaj se je udeležil tudi zastopnik gasilske zveze iz Črnomlja tov. Knonarič. Po vaji je bilo ljudsko rajanje z bogatim srečolo-vom. L. J. Seja sveta za prosveto v Brusnicah V Brusnicah vedo, da je kulturno - prosvetne zadeve nujno trej">a reševati skupaj s kulturnim društvom in, z občinskimi forumi. Pred kratkim so ustanovili kulturno društvo. Skrb za mlado društvo je prevzel Svet za prosveto pri občinskem ljudskem odboru. Na seji ie svet razpravljal o organizacijski ureditvi društva, ureditvi odra, o splošnem izobraževanju itd. Kmetijska zadruga je od svojega dobička 1,900.000 din namenila društvu le 20.000. S tem si bo društvo nabavilo potrebne knjige, ne more pa urediti odra itd. Pač pa so zadružniki obljubili, da bodo v prihodnjem letu zgradili novo dvorano z odrom. Člani vedo, da morajo biti seje sveta večkrat in bolj življenjske. Zadeve društva mora reševati tudi svet za prosveto. Odbor bodo zato razširili. Vsekakor bodo povabili k sodelovanju zastopnika mladine in delovnih žena, ki bodo najbolje znale reševati socialna vprašanja v občini. Tako kot delajo v Brusnicah, naj bo vzgled tudi ostalim svetom za prosveto pri občinah. Društvena problematika naj pride na dnevni red sveta, ljudsko izobraževanje naj bo tudi stvar starejših ljudi na vasi, ne le učiteljstva in nekaj članov mladine. Samo s tako povezavo bodo sveti in društva lahko delali za uresničitev plemenitih socialističnih ciljev, ki jih narekujeta čas in družba. A. Z. Iz Suhe krajine Koloradski hrošč se je že povsod hudo razširil. 2e v zgodnji pomladi, ko t>o zaorali prve brazde, so našli kolora-darja, ki je prezin.il v zemlji. Sedaj, ko kmetje okopujejo krompir, ugotavljajo, da se je koloradar pojavil skoraj na i vsaki njivi. Kaže, da so letošnje okužbe lanska dediščina slabih in malomarnih pregledov. Okužbe so zelo resne in bodo letos prizadejale veliko dela. Zakaj se je koloradar tako razširil? Največ najdejo tega hrošča na krompirju samosev-cu, to pa zato, ker kmetje niso upoštevali navodil, da je treba tudi drugo leto saditi krompir na tisti njivi, kjer so lani odkrili hrošča. Se največ je bilo taklfi kmetov, ki so okužbe skrbno prikrivali ter hrošča in ličink sploh niso obirali. V našem kraju je že ugotovljenih več primerov, da so našli hrošča in ličinke, vendar se za zatiranje še ni ničesar ukrenilo, čeprav je to dolžnost slehernega kmetovalca.. Ce se ne zmenijo krajveni činitelji, naj se lotijo ostrih ukrepov okrajni činitelji, da tako zavarujemo krompirjeve nasade pred uničenjem. S. H. Iz Predgrađa ob Kolpi 13. junija popoldne je v dvorani zadružnega doma predaval tov. Boris Orel, ravnatelj Etnografskega muzeja iz Ljubljane, o slovenski ljudski kulturi. Predavanje so spremljale slike; dvorana je bila polna poslušalcev, ki so hvaležni predavatelju za zanimivo pripovedovanje. J. S. Kdo ne privošči ljudem na Vinici mesa? Napisno tablo krajevne mesnice bi v Vinici v Beli krajini lahko sneli. Ljudje že več kakor mesec dni ne dobijo mesa, ker je obratovanje podjetja ustavljeno. Baje ni denarja za prebeljenje odn. ureditev mesnice, tako da dobijo ljudje meso lahko v Črnomlju, do katerega pa je 19 km. Poleg domačinov kupuje na Vinici tudi precej Hrvatov z desnega brega Kolpe, junija in julija pa bodo taborili pod naseljem Ka-suni na hrvaški strani Kolpe novomeški učiteljiščnlki, učitelji ln taborniki. Mar naj Vini-čani in ostali kupujejo meso res v Črnomlju in ga v poletni vročini prevažajo na Vinico? Občinski možje na Vinici, rešite vprašanje, ki prizadeva vse občane! Ali bi Stopičanl radi izgubili poŠto? Čeprav bi v Stopičah lahko preskrbeli poštarici primerno stanovanje — v sedanjem je ovirana v svojem delu — se zato menda nihče ne zmeni. So primeri, da imajo posamezniki po dve sobi prazni, v njih pa svoje pridelke, vendar prostorov za stanovanje nočejo oddati. Sebičnost je večja od koristi, ki jo Imajo prebivalci Podgorja od svoje pošte. Ce domačini vprašanja ne bodo primerno uredili, seveda tudi ne bodo mogli zahtevati svoje pošte, —k 0 zadružnih knjigovodjih na Kočevskem V 32 zadružnih trgovskih poslovalnicah na Kočevskem se je strokovna izobrazba trgovskih uslužbencev znatno izboljšala. Lani je opravilo strokovne izpite 27 poslovodij, tako da je sedaj le še 12 poslovodij-pomočnikov, ki še nimajo potrjene strokovne kvalifikacije. Ni pa tako s knjigovodskim kadrom. Od 34 zaposlenih knjigovođi j jih je le nekaj, ki imajo potrjene strokovne kvalifikacije. S tečaji in lastnim študijem si bodo morali pridobiti potrebne kvalifikacije, in to čim prej, če bodo hoteli ostati na mestih knjigovodij. S popolnejšo strokovno izobrazbo se bo izboljšalo tudi poslovanje, kar bo brez dvoma v korist kmetijskih zadrug. Iz Velike Loke Na 14. redni seji je občinski ljudski odbor razpravljal o občinskem proračunu in porabi sredstev. Celotni občinski proračun je predviden v znesku 2,393.000 din. Od tega je v okrajnem proraču- KINO Kino KRKA Novo mesto Od 25. do 28. Junija: ameriški barvni film »Bobni ln trobente«. Od 29. junija do i. julija: amt-rl.'ki film »Tajni tovor«. Od 2. do 5. Julija- ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«. Kino Jadran Kočevje Od 25. do 27. junija; »Dobri vojak Bum«. Kino Crnomell Od 24. do 27. junija: »Tajni tovor«. Od M. junija do 1. Julija: »Nesmrtni valček«. Kino Loški potok 2«. in 27. junija: »Strel »kozi okno«. m .....„„......m, - MALI OGLASI M tt7no Dom Jonska takoj v Skorji Loki na Oorenjskrm ■• onravilo treh krav. Plača po dogovoru. — ponudbe poslati na upravo Dolenjskega Usta. (140) PRODAM šivalni stroj t dolgim čolnlčkom Naslov pri upravi lista. (248) Preklic Podpisani Domlnko Stanko — Fniiike, prek liru I etn, kar sem I*-Jnvil na občlnsikl konferenci S 7, D L v Kočevju proti- tov. ja-sencu Cirilu lz Starega loga z»-radd cerkvenega krščeni« hjlftjo-vih ol rok, ker sem se prepričal, da «c«n nasedel lažnivim govoricam, ki so Škodovale njegovemu uKledu In do«tOjiftit*t», Opozarjam ostale, ki b» še 81-rlli tako neosnovane govorice, da ■»padtjo zakoniti kazni zoper Čast ln častlljubje. Zahvaljujem se mu na podlagi dokazov resnice, da Je odstopil od tožbe. Domlnko stanko, Zahvalo Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega srčno ljubljenega soproga MARKA BANKA na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nudili pomoč, mi stali ob strani v najtežjih urah mojega življenja, sočustvovali z menoj in ml izrazili sožalje. Banko Ana, žena, »in Maks z zrno in otroki ter ostalo sorodstvo. Gibanje prebivalstva na Vinici v Beli krajini Meseca maja so btll rojeni trije detkt in pet deklic. — Poročila sta se: Flajnlk Matija, kmet lz Hrasta ln Kobetič Ana, kmetica lz Nove Up«. — Umrl* sta: Žalec Marija, užttkarica, 7S let iz Brega, Ivanušič Jurij, kmet, 60 let lz Vidine. Gibanje prebivalstvo V KO* ' •ti Od 12. do 19. Junij« so bili rojeni trije dečki in tri deklice. — Poročila sta se: Mlakar Franc, nameščenec lz LJubljane. In FaJ-dlga Alojzija, poijedelka iz Kob-larjev. — Smrti nt bilo. Gibanje prebivalstvo v Črnomlju Od 12. do 19. Junija Je bil rojen l deček in l deklica. — Poročili so se: Plut Drago, čevljar lz Loke, in Vračaj Katarina, uslužbenka iz Vojne vasi. Zupančič Anton, gradbeni delovodja lz Perovega. In Milllrr Ivana, uslužbenka lz Loke. — Smrti nI bilo. nu predvidenih 2,187.000 din dohodkov, občina pa bo imela poleg tega še okrog 150.000 din izrednih dohodkov, ki so v celoti namenjeni za komunalna dela. Največ so odborniki razpravljali o proračunski postavki za šole, ki je predvidena v znesku 353.000 din. Odborniki so bili mnenja, da je to premalo, vendar zaenkrat vsote ni mogoče zvišati. Skušali bodo dobiti vsaj toliko denarja, da bi lahko dvojno zasteklili prostor v gasilskem domu na Čatežu, kjer je sedaj začasno šolski razred. Za 20 socialnih pod-pirancev je določeno v proračunu 290.000 din. Na predlog sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo so najbolj potrebnim podpi rancem zvišali mesečne podpore. Za komunalna dela ima občina na razpolago 350.000 din. O porabi teh sredstev sedaj razpravljajo zbori volivcev, nakar bo svet za gospodarstvo na osnovi predlogov volivcev napravil podroben načrt za komunalna dela. Na seji so odborniki še razpravljali o pripravah in izvedbi zborov volivcev ter še o nekaterih drugih zadevah občine. RAZPIS Uprava za ceste L RS — Tehnična setocija Novo mesto sprejme računovodjo — knjigovodjo bi lan cista z dokončano srednjo ekonomsko Solo (Trgovsko akademijo) in večletno prakso v finančni službi proračunske ustanove ali podjetja in — pisarniško moč, sposobno za vsa administrativna dela. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je treba poslati na upravo za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto do 1. Julija 1954. Plača po uredbi. Za obe mesti je predvidena dopolnilna plača. Nastop službe takoj. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 12 dečkov »n 9 deklic. Umrli so: Marenčlč Franc, železničar, 53 let iz Skocjana. Opara Anton, užltkar, 68 let lz Gor. Medvedjega sela pri Trebnjem. Fuglna Branka, kmečka hči, 21 let iz Laz pri Predgrađu. — Poročili so se: Zalar Ivan, tesar Iz Iške vasi pri Ljubljani, ln Pakar Angela, mon-terka iz Novega mesta. Vadnjal Jakob, želez, manipulant v pokolu, in Stajnar Gabrijela, Izši-valka, oba iz Novega mesta. Mlla-novlč MIlan železollvar, ln Klin Cveta, slvalka oba lz Novega mesta. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Hočevar Marija iz Dol. Ajdove« — dečka. Mote Tončk« le Dol. Kamene — dečka. Buček Milena Iz ?rezlj pri Trebelnem — deklico. Imrman Ivana Iz Polj P'"i Tržišču - dečka. Kapetan Ivica Iz Novega mesta — dečka. GKHjifl Ana iz Krke pri Novem mestu — deklico. Gosenca Marija li Pod-grada - deklico. Bajuk Bara Iz Radovlce prt Metliki — dečka. Petrnač Vera lz smarjete — dečka, gpralcar Jožica Iz Bele cerkve — deklico. Stefanlč Marij« Iz Draftlč pri Metliki — dečka, Pečaver MarMa iz Rodln pri Metliki - deklico. Onvednlk Ivank« it Rosalnlc pri Metliki — deklico. Podrgals Boža z Novega mesta — dečka. Vrhovnik Francka Iz Sentlernel« - dečka. Mavr Tere-zlla lz Zagrade« — dečka. Pirh Milka m Zalog« pri N. m. — deklico Blazetlč Frančiška, Kamni potok pri Trebnlem — deklico. Pugell Nada iz Trebnjega — dečka. Cuk Angela lx Prečne — dečka. — Cestltamol Novomeške trgovine po reorganizaciji Razprav in posvetovanj o reorganizaciji trgovin po smislu uredbe o trgovanju je bilo v Novem mestu zadnja dva meseca precej. Namen uredb je izboljšati in poceniti oskrbo potrošnikov s tem, da se velika trgovska podjetja, ki so doslej marsikje imela izključen monopol, razdelijo na več podjetij, ki naj si med seboj konkurirajo. Prav s konkurenco trgovin pa novomeški potrošniki doslej niso bili kdovekaj zadovoljni; zaradi tega smo lahko slišali tudi precej različnih opazk ob sedanji reorganizaciji trgovin. Prepričan, da bo dobro pretehtan sklep o reorganizaciji trgovin v Novem mestu prinesel zaželene posledice, je ljudski odbor mestne občine v preteklem tednu po daljšem razpravljanju sprejel sklep o reorganizaciji dosedanjih trgovinskih podjetij v mestu. Že pred tem so zadevo dodobra premleli na OLO, _ na^ Okrajni trgovinski zbornici in v svetu za gospodarstvo pri LO MO. Končno je bil 15. junija sprejet sklep: Trgovsko podjetje »Rog« bo poslej poslovalo izključno kot grosistično podjetje Dolenjske. »Zeleznina« bo obdržala grosističen značaj v mejah novomeškega okraja, hkrati pa bo dosedanjo poslovalnico »TTsnie* na glavnem trgu oddala. V bodoče ho imela 3 poslovalnice: »Ze. leznino« in >Usnje< na Stiki jetovi cesti ter poslovalnico >Avtodelk na Glavnem trgu. Dosedanje podjetje »Prehrana* se razdeli na dva nova trgovska obrata: v prvem bodo poslovalnice »Prehrane« v Sokolski ulici, v Bršlinu (bivša železniška), prodajalna kruha na cesti Komandanta Staneta na Glavnem trgu (bivši Oblak), Sadje-zelenjava (v Erjavčevi hiši) in poslovalnica v Kandiji. Drugo podjetje dosedanje »Prehrane« pa bo imeJo pet poslovalnic: Kolo-niale (bivši »Rog«), poslovalnico na trgu Borisa Kidriča (bivši Turk) prodajalno kruha na Glavnem trgu, prodajalno na Ločenski cesti in v Žabji vasi. »Izbira« bo imela poslej tele poslovalnice: Tekstil — Glavni trg, »Obutev«, Žele-znino in Drogerijo, »Okras«, knjigarno in papirnico. Iz dosedanjih poslovalnic »Roga« se osnuje novo trgov-sko podjetje s sledečimi poslovalnicami: Tekstil (bivši Medic), *Oprema« in »Sne-guljčica«. »Usnje« na Glavnem trgu bo po želji kolektiva samostojno trgovsko podjetje- Samostojno podjetje oz. trgovina post.ie tudi Elektrotehnično podjetje v lokalu O-grizek, medtem ko ima »Sadje« že dve poslovalnici in je tretje samostojno trgovsko podjetje. Po reorganizaciji bo v Novem mestu poleg zadružnih trgovin, ki ostanejo v sedanjem sestavu kakor so bile, eno grosistično trgovsko podjetje, pet trgovskih podjetij na malo s 24 poslovalnicami in 3 samostojne trgovine s 4 poslovalnicami. Poslovanje trgovin je torej vsklajeno z uredbo. Pričakujemo, da se bodo novi ukrepi kmalu poznali v boljši, cenejši oskrbi, pri čemer morajo kolektivi naših trgovskih podjetij pokazati svojo sposobnost in voljo, da bodo postregli kupcem z dobrim blagom ob kar najnižjih režijskih stroških. Vsakršno vztrajanje na začetnih, odklonilnih stališčih, ki so jih pred reorganizacijo nekateri kolektivi kazali, seveda takih pričakovanj ne bo moglo izpolniti- Razstava ročnih del novomeških dijakov Kot sleherno leto, so tudi letos dijaki novomeškega učiteljišča in gimnazije ob koncu šole razstavili svoja ročna dela. - Prva razstava je v dveh prustorih osnovne šole. Dijaki učiteljišča in nekaj učencev osnovne šole razstavljajo tu svoje izdelke koristnih ali okrasnih predmetov. Vidimo lepo bero raznih vezenin (prti, blazinice itd.) in izdelkov iz volne, risbe in.slike v barvah, lutke za lutkovno gledališče, vzorec kozolca, tehtnice in podobno. Razstavljeni predmet! pričajo, da Šola posveča veliko skrb tudi čisto praktičnemu pouku- Predmeti so razstavljeni smotrno in okusno; Druga razstava je f gimnaziji; lahko bi jo imenovali slikarska. V štirih sobah so dijaki od prvega do šestega razreda dali na vpogled svoje risbe in slike, Marsikatere med njimi so prav zanimive, marsikatera priča o močni nadarjenosti dijaka za risar- ski svinčnik in čopič. Sploh je mikavno ogledovati te risbe (na obeh razstavah) z njihovo ponekod prisrčno primitivnostjo, kjer sredi običajnega diletantizma zagledaš rahlo kalico prve ustvarjalne tvornosti. Obte razstavi sta vsekakor vredni ogleda (in sta ga /c precej tudi imeli), prvič zato, ker i mata neko svojo zanimivost, drugič pa zato, ker mladi razstavijalci — naši otroci — to tudi zaslužijo. Obe razstavi bosta odprti še tudi v petek in soboto 25. in 26- junija ves dan. Prva v drugem nadstropju osnovne šole, druga pa v gimnaziji (tudi drugo nadstropje) .Vstop je prost. Novomeščani. zlasti starši, pojdite pogledat! Naročnike opozarjamo. da je naš tekoči račun pri MESTNI HRANILNICI V Novem mestu, in ima številko 616-II-T-24 SPORT IN TELHSNAVZG03A II. Dolenjska regata VESLAŠKI SPORT IMA i V NOVEM MESTU VSE POGOJE ZA RAZVOJ Veslaški Sport v Novem mestu pravzaprav obstoji šele od lan-sicega ieta, ko je Veslaška zveza Slovenije omogočila novomeškim veslačem s podarjenim četvercem reden trening in ustanovitev veslaškega kluba. Ze lani smo imeli priliko prisostvovati večji veslaški prireditvi, letos pa je VK Krka izvedel že drugo regato, ki je odlično uspela. Na startu se Je pojavilo vse, kar v tem športu v naših prilikah kaj pomeni, kot Savica iz Ljubljane. Branik lz Maribora, Bled, Isola, Piran. Korana iz Karlovca in seveda domači VK Krka. Važnosti prireditve in veslaškega športa sploh se zaveda tudi MLO Novo mesto, ki je ra-devolje prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo. V njegovem imenu je predsednik Sveta za kulturo ln prosveto prof. Janko Jarc tekmovanje tudi otvorll in mu zaželel največ uspehov. Med številnimi gosti smo opazili tudi piedsednlka VZS tov. Kocjančiča. Na obeh bregovih Krke se Je vzdolž proge od štafta pod Tekstilno tovarno v Bršljinu do cilja na kopališču ln na kopališču samom nabralo več tisoč gledalcev. Vodstvo tekmovanja so prevzeli Člani VZS, katerim so pomagali domači športniki. Za telefonsko službo je vse potrebno preskrbela JLA, za ozvočenje pa Radio-klub Novo mesto. Sodelovala je tudi godba JLA/ Krka sama je bila radi neprestanega deževja precej narasla ln Je delno ovirala potek tekmovanja. Vreme Je bilo ves čas tekmovanja sončno in za teOcmovanje ugodno. Dolžina proge Je bila za člane 1200 m, za mladince in članice pa 1000 m. Nekateri veslaški klubi, ki so v nedeljo nastopali. Imajo za seboj že dolgoletno tradicijo, zato imajo tudi preizkušene trenerje, k| s sistematičnim delom pripravljajo svoje ekipe na nastope in tekmovanja. To smo opazili predvsem pri Korani, Savici, Isoli in Bledu, ki so dosegali najboljše rezultate. Članski četverec Krke se pri tem tekmovanju ni uveljavil 1n Je izpadel Že v pred-tekmovanju, ki se je moralo Izvršiti, ker Je bilo prijavljenih več ekip v tej disciplini. Moral bo svoje znanje še precej izpopolniti, pa tudi več in bolj resno trenirati, če bo hotel v tej postavi doseči kak uspeh. Mladinski četverec Krke se Je dobro plasiral, vendar ne izključujemo, da bi ne mogel postaviti se boljše rezultate. Tudi članice, ki so zasedle v konkurenci drugo mesto, bi mogle rezultat še Izboljšati. V splošnem lahko rečemo, d« moremo biti z uspehom Krke še kar zadovoljni, posebno še, Če pomislimo, da imajo na razli ni,n10 samo en četverec, razen teg« pa smo tudi šele na začetku sezone. Vendar DO treba misliti na to, da se v najbližji bodočnosti nabavi vsaj še en četverec, prav tako pa bo potreba poskrbeti za kak s-klff. In ko bo slednjič na Krki zgrajena prepotreb-na čolnarna za vse te Čolne, bomo mogli reči, da so temelH veslaškega športa v Novem me^t.u dokončno postavljeni. Takrat bomo od veslačev Krke smeli pričakovati še kaj več uspehov in /mag. Po končanem tekmovanju so so bili o15 razglasitvi rezultatov ekipnim zmagovalcem podarjeni lični pokali, ostalltn zmagovalcem pa diplome. Zastopnik VK Korane lz Karlovca Je zbrnne tekmovalce In delegate pozval k stalnemu veslalko-šoortnemu so-dtlovanlu In vse skupaj povabil na bližnjo regato v Karlovcu. Obenem Je predsedniku VK Krke tov. Perlcu v spomin na prvi Iportni stik podaril spominsko zastavico. Ekipni zmagovalci tega tekmovanja so bili: pri članih Savica (Ljubljana), sledi Bled; pri članicah Bled, nato Krka pri mladincih Korana, nato Isola in Savica. In še tehnični rezultati: četverec s krmarjenjem — mladinci skupine A (3 čolni): 1. Isola 3:33,6; 2. Krka 3:33,2 (Bele, Ber-ger, Markovič, Petrovič, krmar Peric); 3. Piran (Odstopil); četverec s krmarjem — mladinci skupine B (4 čolni): 1. Korana 3:20,2; 2. Savica 3:37,2; 3. Branik (Maribor) 3:38,2; 4. Bled 3:39,6; četverec s krmarjem — člani (4 čolni): 1. Savica (Lj.) 4:03,2; 2. Branik I. 4:09,8; 8. Branik II. 4:2*,2;- četverec s krmarjem — članice (3. čolni): 1. Bled 4:03,5; 2. Krka 4:20,2 (v postavi Fink Vera, Fi-štrovec, znidaršič,. čavlovič, krmar Peric); 3.. Branik 4:36,0; skiff — člani (4 tekmovalci): 1. Skvarča (Savica) 4:34,4; 2. Pre-dovič (Savica) 4:52,8; 3. Kramber-ger (Branik) 5:02,6; skiff — članice (2 čolna): 1. Silošek (Branik) 4:31,0; 2. Vajs (Savica) 4:14,0; skiff — mladinci <4 čolni): 1. Radin (Savica) 3:54,0; 2. Katusln (Korana) 3:54,2; 3. Kebrl (Branik) 4:12,3. Mladinsko prvenstvo Dolenjske Ker je bilo za mladinsko prvenstvo Dolenjske premalo prijav, je- prvenstvo preloženo na nedeljo 4. julija. Tega dne se bo turnir začel- ob vsakem številu prijavljencev. Društva opozarjamo, da do 1. julija prijavijo svoje tekmovalce na SD »Novo mesto«, mestna kavarna na Gl. trgu. Potne stroške plača vsako društvo samo, ostale stroške prireditelj. Tekmovanje se začne v nedeljo 4. julija ob 10. uri dopoldne. Turnir bo v mestni kavarni na Glavnem trgu. M. ATLETI SO TEKMOVALI V NOVEM MESTU... Atleti PARTIZANA lz Novega mesta so imeli zadnjo soboto tekmovanje na Loki. Udeležili so se ga tudi člani JLA iz Novega mesta, medtem ko 60 atleti Iz Črnomlja' udeležbo Odpovedali. Postavljenih Je bilo nekaj dobrih rezultatov v skokih, metih in tekih na kratke proge, medtem ko krožna steza zaradi razmočenega terena nI bila primerna za teke na daljše proge. Rezultati: 80 m mladinke — SvetliČič (P) 8,0. Članice: Ferllč fc- P, 8,a; 100 m — člani: DJurič (JLA) 11.3 - Mladinci: Skufca (P) 11,5; 400 m — «*ni: Ožeg (JLA) 87,8; 800 m — člani: Golčič (JLA) 2 '18 2' krogla — člani: Dolenc (P) 11,18 — Mladinci: Skufca 9,1«; višina — člani: Dolenc 160, mladinci: Potrč (P) 160, mladinke: SvetliČič 138; daljin« — člani: DJurič «03; disk — člani: Dolenc 35,54, članice: Knaflič (P) 22,28, mladinci: Rustja (P) 31,87; Kopje — člani: BizalJ (JLA) 41,84, mladinci: Rustja 34,80. fttafetnl teki zaradi razmočenega terena niso bili izvedeni. Odlične rezultate je postavila mladinka Svetllčlčev« v teku na 80 m in v skoku v višino. ..invUublfan v nedeljo Je bilo mladinsko republiško prvenstvo v atletiki. Dolenjsko so zastopali atleti iz Črnomlja, Kočevja in Novega mesta, ki so dosegli tudi nekaj 5AH V ČRNOMLJU Vlado vlahovIC zmagovalec na kvalifikacijskem turnirju Pred kratkim je bil končan v Črnomlju drugI kvalifikacijski šahovski turnir brezkategornlkov za dosego četrte kategorije. Igralo je 14 članov SD Črnomelj. Prvo mesto Je nadmočno osvoUl Vlado VlRhovič s 13 točkami (100^), druj*l je gimnazijec Darko Stavdohar 11,5, tretji Polde Vetrlh I, četrto, peto ln Šesto mesto 61 delijo Ko-devc, Pezdlre ln Arslč z 8 točkami. Prva šestorica Je dosegla normo za osvojitev četrte kategorije. Sledijo Se: JanPz Povše 7, Bralič In Papež 5, Franc Malerlč 3,5, Egon Povše 3, Adamič tn Bajt 2,5 ter Tancer l točko. Turnir je vodil Boris Klemene, Šahovsko društvo Črnomelj Je razpisalo ekipni brzopotezni turnir, ki bo 11. Julija 1954 v Črnomlju ob sodelovnaju vseh šahovskih društev Slovenije Turnir bo odigran v proslavo desete obletnice zasedanja SNOS. Vsaka ekip« bo Imela po 5 igralcev. Prve tri plasirane ekipe bodo nagrajene. Ivan KoMer lepih rezultatov. Republiška prvakinja v skoku v višino le postala Novomeščanka Svetllčlčev« z rezultatom 143 cm. Z malo več treninga bo ta uspeh lahkd še povečala in se uvrstila med najboljše skakalke v državi. Tudi Ka-stelic iz Črnomlja je postal republiški prvak v metu kopja z metom 45,07 m, Mušič pa v metu krogle z rezultatom 14,18 m. Ostali rezultati dolenjskih atletov: 300 m: 2. Rudi (Koč.) 40,6. 3. Clhal (KOČ.) 40,8; 1000 m: 2. Simončič (Cm.) 2:50,2; Višina: 3. Potrč Marjan (N. m.) 160; krogla: 3. Cihal (K) 13 08; 600 m mladinke: 3. Robar (N. m.) 1:49,4; krogla — mladinke: 4. Erat (Koč) io,as. Atletika je postala rj£ Dolenjskem najbolj množična športna panoga. Pristašev ima čedalje več in dosegalo posamezniki že prav lepe uspehe. V jeseni bomo videli zanimivo atletsko prvenstvo Dolenjske, ki bo odigrano konec septembra v Novem mestu. Mladi atleti iz Črnomlja, Kočevja, Novega mesta in ostalih krajev se bodo prav gotovo dobro pripravili na veliko srečanje. J. Glonar. TONE ŠKERL1 - društveni brzoturnirski prvak Pretekli petek je 12 novemšklh šahistov sodelovalo pri brzotur-nlrju za meses junij. Brzoturnir je bil prvenstven za prvenstvo domačega društva. Kakor navadno Je tudi tokrat dobro začel Skerlj in do ptJtfltl z Ličino nabiral točko za točko. Po dveh remijih s Kržanom in Avscem pa ga Je prehitel Sitar, ki Je Izgubil le 1 ln pol točke (poraz z Avscem in remi z doktor Goležem). Sele zadnje kolo Je odločilo, kdo bo društveni prvak za mesec junij. Skerlj Je proti Sitarju dobro zaigral in osvojil prvenstvo s pol točke več kot Sitar. Presenetljivo dobro so se plasirali Avsec, major Popovič in Krtan. ki so s sedmimi točkami delili tretje do peto mesto Kljub slabemu zdravstvenemu stariju je nastopil dr. Golež in s 6. mestom dosegel zadovoljiv rezultat. Jenko s« j* tokrat malo bolle odrezal ln zasedel 7. mesto s 5 točkami. Naslednja dva mesta si delita Mihellh in Ličina. Mlhelin je nasto- pil bolan, Ličina pa je po dolgem odmoru zopet nastopil na brzotuimrju čeprav z manjšim uspehom. Deseto mesto je zasedel kapetan Brkič Milan, 11. mesto BikiĆ Slavko in zadnje Košak. Končni vrstni red: Skerlj Tone 9 točk; Sitar Slavko 8 in pol; Popovič, Avsec ln tfržan 7 točk; dr. Golcž 6 in pol; Popovič, Avsec in Kržan 7 točk; dr. Golež 6 ln pol; Jenko 5 točk; Ličina in Mihelin 4 in pol točke; BrkiČ. M.' 4 točke itd. V petek 25. Junija bo brzoturnir za prvenstvo novomeškega okraja. Poleg novomeških šahistov se bodo brzoturnir j a udeležili še šahisti iz Trebnjega in Črnomlja. Brzoturnir se bo začel točno ob. 20. uri v mestni kavarni na Glavnem trgu. Ker bo to verjetno najmočnejši letošnji brzoturnir, na katerem bodo Izbrani tudi dve ekipi za brzoturnir v Črnomlju, opozarjamo nanj vse šahiste in ljubitelje šahovske igre. Slovensko-hrvatska odbojkarska liga 20K (LJubljana) PARTIZAN (Novo mesto) S : 1 (1* : 15, 18 I 12, 15 : I, II : t) ZoK: Garibaldl, Meserko. Štele, Poštovan, StVka, Ferendija, Ko-govSek. Partizan: Pučko, Dolenc, Medic, Sonc. Slmič, Lapajne, ing. Sodnik. Preteklo nedeljo se je zgodilo, da Je številna publika po končani tekmi nevoljna zapuščala igrišče na Loki. In to popolnoma upravičeno! Prepričana Je bila v vrednost in znanje domačih od-bojkarjev, pa vendar je bila priča poraza, ki je popolnoma odveč! Vzroke za ta neuspeh n*J vodstvo društva nemudoma poi*č« in odpravi, dokler je še Čas! V prvem nizu Je ae nekako 810. Po izenačeni borbi «o prt stanju 18 : 18 domaći nasprotnik« presenetili ln zaključili • 15 • 1Ž. Enak Tezultat je za svoje barve dosegel v drugem nlxu 20K, ki se Je pričel vse bolj uvelj avl jati. Tretji niz so domači dobesedno zapravili z medsebojnim prepiranjem in nepravilno taktiko, v četrtem pa so navalu gostov popolnoma podl*gll. Gostje razpolagajo s solidno vrsto igralcev, od katerih se nekateri že več let uspešno uveljavljajo v tem športu. Najboljši med njimi so pat Garibaldl, Me-' serko, Sivka, Štele in drugi. Od Novomeščanov sta dala najboljšo igro Sonc in Dolenc. Tekmo Je pred približno 200 gledalcev sodil Slanina Edo iz Ljubljane, drufl sodnik pa je bil Romih. Prihodnjo nedeljo nastopit* proti domačim n« Loki moftka in-ženska vrsta odbojkarjev iz Borova. S to tekmo bo zaključen pomladanski del prvenstva v tej ligi, lato upravičeno pričakujemo, da se bodo naši fantje zbrali ln zaigrali tako, kot smo jih bili navajeni videti. \ n nočni spopad med Italijani Bilo je ob zaključku roške ofenzive avgusta 1942. Italijanska divizija, okrog 20.000 vojakov, ki je zapirala Rog od jugozahoda, je odšla proti Poljanski dolini ob Kolpi Datuma se ne spomnim, mislim, da je bilo okrog 10. do 15. avgusta. Divizija je prispela z glavnino na Videm, na mejo kočevskega in Črnomelj skega okraja, kjer se je utaborila za nočevanje. Zadnje zaščitne e-note so se ustavile že nekje v bližini Knežje lip«, sprednje pa so dospele vse do Čapelj. pušk in strojnic, ki je rajelo tudi vse območ: italijanskega »prenočišča«. C zrl sem se v smer streljanja, ki je prehajalo že v skoraj nepretrgan ropot. Zagledal sem prav zanimiv prizor: vedno bolj pogosto so se vžigali kratki bliski med šotori po vsej planjavi ood Pririgljem, med regij a-njem strojnic pa so švigale svetleče krogle kot roji kre-mic. S položaja predhodnice nad vasjo Celje so švigale v •mer Vidma in Preriglja, od tam pa druge spet nazaj proti Ko pride partizanska patrulja v vas, je to za mlado in staro najlepši dogodek: vsi se zberejo okoli borcev in obujajo spomine na leta naših borb in zmag. Tudi pred letošnjim 22. julijem bodo iz vseh smeri kočevskega in novomeškega okraja pohitele na pot v Belo krajino partizanske patrulje, da skupno z Belokranjci proslavijo slavno obletnico: Dan vstaje in 10-letnico zasedanja SNOS v Črnomlju Na sliki: vaščani Lok vic pri Metliki pozdravljajo partizansko patruljo s Suhorja poleti 1953 (Foto: David Plut) kjer so postavile šotore nad vasjo. Največ šotorov je bilo na kočevskih njivah pod vasjo Pririgelj, bilo pa jih je dovolj tudi oto cesti od Vidma do Brezovice, po pobočju okoli bre-raVskega studenca ter v po-žganem Zadercu in delno po-žgani Brezovici. Divizija je i-mela s seboj velik pratež, več sto mul in kakih sto motornih vozil. V vseh obrobnih Šotorih so se po italijanski navadi iz samega strahu tudi utrdili. Aktivisti 9mo seveda budno spremljali vsak premik Italijanov, se po navadi umikali tik pred njimi, pri njih odhodu jim pa bili takoj spet za petami. Kje so se Italijani ustavili ni bilo težko ugotoviti, saj so običajno vpili kot jesi-harji, da je bilo slišati več ur daleč, njihove patrole pa o se vrtele največ nekaj deset metrov od glavnine. Tako smo tudi ta italijanski premik o-pazovali izpod Debelega vrha. Podnevi z daljnogledom, ponoči pa jih je bilo še lažje ugotoviti, saj je gotovo pri vsakem šotoru gorel ogenj. Ta večer sem si naročil »prenočišče« pod košato smreko na lepem razglednem mestu, tako da sem ponoči lahko vsak čas videl ali ugotovil, če se Italijani premikajo. Bila je jasna poletna noč brez lune. Se nisem zadremal, ko zasli-šim prasketanje pušk za Vidmom, nekje pri Knežji lipi. Posameznim pokom je sledilo vse bolj pogosto streljanje njim. Kmalu so se začeli oglašati metalci min. Izza Vidma 30 letele mine kot vešče po vsem taborišču na Poljanski strani, od tod pa spet proti Knežji lipi Za neprizadetega opazovalca res krasen1 prizor! Streljanje ni ponehalo več ur, posamezni streli pa so se oglašali vso noč. Da so Italijani ponoči streljali iz samega strahu tudi iz oostojar.k, je splošno znano, da pa takorekoč cela divizija strelja križno na valovitem terenu, kjer so razmeščene njene edinice, je vendar nekaj posebnega. Da bi kdo takrat napadel Italijane ponoči ni bilo misliti. Kaj je bil vzrok njihovega ognja? Kolikor smo mogli zvedeti, se je zvečer v temi prebil med italijanskimi zasedami partizanski bataljon iz Roga proti Pokštanju. Italijani so partizane opazili, ko so bili že mimo in! takrat zagnali silen vik in krik ter odprli ogenj iz vsega orožja na vse strani. Italijani na drugem koncu taborišča so mislili, da je edinica. oziroma zaščita pri Knežji lipi, kjer je šel skozi bataljon partizanov, napadena in so odgovorili z ognjem. In tako so se tolkli skoraj vso noč med seboj, partizani pa so odnesli kot običajno zdravo kožo. Koliko so imeli Italijani to noč žrtev, nismo mogli to-čno ugotoviti. Vsekakor jih je moralo biti precej. Takoj drugi dan, ko so odšli naprej proti Vinici smo šli pregledovat teren, kjer so taborili. Krvavi sledovi so bili vse od Brezovice do Pririglja, veliko je bilo tudi sledov od lahkih in težkih min. Te so udarjale prav :ned šotore, kjer so pustile na zemlji globoke jame. V vsaj 20 primerih smo ugotovili, da so padle mine tudi na šotore Drobce in ostanke razpočenih rnin smo našli po vsem taborišču. V vasi Brezovici je pri neki družini živela tisti čas Slava Metlikovič, ki je dobro razumela italijansko. Dejala je, da je slišala oficirje, ki so poklapani govorili o tej nočni akciji in imenovali števili 6 in74. Torej 6 mrtvih in 74 ranjenih, ali pa morda obratno. To število bi utegnilo biti precej točno, sodeč po sledovih na »bojišču«. Vse »žrtve« so Italijani že zgodaj zjutraj naložili na kamione izven vasi, tako da jih ni videl noben civil ter jih odpeljali proti Kočevju. Prav gotovo so Italijani skrbno prikrivali posledice .ega 'hrabrega spopada«. Ker je bila to prehodna operativna enota, ki je takoj odšla naprej, nismo mogli zvedeti točnega rezultata nočnega spopada« v avgustov! noči 1942 Strah je pač najhujši sovražnik vojaške enote in s strahom so bili Italijani v Sloveniji najbolj preskrbljeni Zato ni čudno, da jim je tudi strah krepko dajal po grbi. P. R. RODNA GRUDA Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je začela izdajati poseben časopis, namenjen rojakom po svetu, pa tudi domačim ljudem, saj ie naslov sam — Rodna gruda — tako lepo pove, da je namenjen vsem, ki ljubijo domačo Zdravko Slamnik: Pomlad 1954 Noč je, in mesec ves mlad razsipa zeleni svoj smeh po tihi dolini, in bela pomlad v beli tišini neutrujeno sanja .., Na bregu nekdo se na puško naslanja, iz rane na prsih teče mu kri, nad glavo pa kroii črna mu kanja in grozno kriči... Z občinske seie v mestu pred 50 leti Novem Seja občinskega odbora v Rudolf ovem z dne 27. maja 1904: Gospod župan konštatuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovatelja zapisnika današnje seje gg. Umeka in Barboriča ter preide k dnevnemu redu: 1. Čitanje zadnjega zapisnika z dne 11. maja 1904 It. 830. Zapisnik se prečita ter odobri. 2. Poročilo županstva o izvršeni dražbi sejemske Sotornine in prostornine. Ko je gospod župan naznanil, da je pri dražbi 18. maja t. 1. stavil g. Franc Košlček iz Rudolfovega najvišji ponudek v znesku 5150 K se dražba po soglasnem sklepu odobri, pobiranje prostornine ln sotornine odda v zakup gospodu Franc KoSičku pod odobrenimi pogoji za 5150 K za tri leta to je: od l. junija 1904 do 31. maja 1907. 3. Poročilo vodovodnega odseka. Gospod župan poroča, da je mestni zastop v svoji seji dne 2. maja sklenil, da stranke, stanujoče v hiSi št. 262 imajo plačati za upe-ljavo vode, vsaka 12 K na leto. Iz razlogov, da bi taka posebna pristojbina neugodno delovala na druge posestnike je vodovodni odsek sklenil, da mestni zastop ta svaječasni sklep razveljavi, ter vsako posebno pobiranje za upe-ljavo vode popolnoma opusti. Po debati v tej zadevi se predlog odseka z večino glasov sprejme. 4. Poročilo županstva o pritožbi g. Janeza Petriča proti podelitvi dovoljenja stavbe hise g. Andreju Agnitseha. Gospod župan prebere pritožbo Janeza Petriča, katera se glasi: Ugovavjiim toraj sledeče: Mestno županslvo Je brez moje vednosti dovolilo, stavbo graditi Andreju Agnitschu. Ni se gledalo na to, kakor se je za časa pokojnega Wolfa na škodo hiše moje. Graditi se je stavba začela prav na tihern v simpatičnem potu, ter oskrunili ste mi hišo na veljavi, ako mesto županstvo to tako pusti. Torej uljudno prosim, da bi mestno županstvo blagovolilo zid po postavi nazaj pomakniti. Drugače prisiljen sem druga pota ukreniti, in pognati se za pravico revnih in in bogatih. V Rudolfovem. dne 20. maja 1904. Janez Petrič, zidar. — Nato poda gospod župan obširno pojasnilo glede stavbne črte ter povdarja, da je ulica na koncu med Agnttschevo in Rosmanovo hišo 4.65 m. široka, ter da se bo Zločinci doma, zločinci na tujem Kot poroča Slovenski vest-nik iz Koroške, 'je porotno sodišče v Wiirzburgu pred kratkim obsodilo tri »politične* begunce iz Jugoslavije, ker so zagrešili roparski napad- V ekspresnem vlaku, ki vozi med Dunajem in Osten-de, so med vožnjo napadli in oropali belgijsko državljanko Simone de Riddler, jo težko ranili in končno vrgli iz vlaka, ki je vozil z 90 kra hitrosti. Glavna storilca Štefan Matušič in Ivan Štefulj sta bila zaradi umora in ropa obsojena na dosmrtno ječo, Mirko Bodrušič pa za pomoč pri zločinu na 6 let ječe. Zanimivo je, da so vsi trije, ki so dobili v Avstriji zato- Zn lepoto in zdravje samo krema proizvod tovarne »ZLATOROG* — Maribor ? ••••••••• čišče iz »političnih« razlogov, stari zločinci in kriminalci. Štefan Matušič je bil že leta 1942 član SS-policije in zaradi nasilstva obsojen leta 1953 na več let zapora. Od tam je pobegnil in našel politično zavetje v Avstriji. Njegov pomagač Ivan Stefulj je bil mežnar v nekem hrvatskem naselju, kjer pa je bil obsojen na 3 in pol meseca zapora. Tretji član te tolpe, Mirko Bodrušič, nekdanji nadporočnik v nemško-hrvat-ski diviziji, je bil že sedemkrat obsojen zaradi tatvin, goljufij in nasilstva. Dobrovoljček na napačnem tiru V ameriškem mestu Peru so aretirali nekega C. Windof ferja zaradi vožnje v pijanem stanju. Mož je namreč vozil po železniškem tiru, misleč, da vozi po cesti. Ko se je prihajajoči vlak ustavil, ga je dobrovoljček nahrulil, češ, zakaj ne povesi luči, ki mu jemljejo vid. Bil je tako nasekan, da je lokomotivo zamenjal za avto. Največ zanimanja je vzbudil na nedavnem republiškem zletu PARTIZANA nastop naših najboljših telovadcev, ki so nastopili na drogu in bradlji. Te dni nas bodo ti telovadci zastopali na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi, ki bo v Rimu širjava ulice morala nadaljevati, ko se bodo hiše na drugi strani svoj čas zidale, ne gre pa, da bi se g. Agnitschu dovolilo zidanje v ovinku, pač pa se Je potegnila ravna črta po ulici in Je isti brezplačno odstopil zemljišče pred hišo v daljavi 5.80 krat 1.40m., kakor tudi umaknil vrtno škarpo za 70 cm tako, da Je na zgornjem delu ulice pridobila na prostoru. Ko bodo nasprotne hiše v določeni stavbni črti stale, bo ulica širja, s tem lagtje pristopna in pravilnejša. Po debati, v kateri so razni gg. odborniki po-vdarjali, da hišnim posestnikom, kateri hočejo svoje hiše bodisi popraviti ali novo graditi, sosedje z raznimi težavami nasprotujejo, ter da mora občina gledati na to, da se v Novem mestu kolikor mogoče pospešuje in podpira veselja do popravljanja starih kakor tudi zidanja novih hiš, nadalje, da Janez Petrič ni hišni posestnik, toraj tudi ugovarjati ne more proti stavbi g. A. Agnitscha. G. župan predlaga, da se ugovor Janeza Petriča kot neutemeljen odbije. Ta predlog se soglasno sprejme. 5. Volitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice. Izvoli se soglasno g. Adolf Pauser jun. 6. Volitev preglej evalcev računskega zaključka mestne hranilnice za leto 1903. Kot preglejevalci se izvolijo gospodje: Gandini, Pauser, Vidic — 7. Poročila ubožnega odseka. Na predlog ubožnega odseka se r>olhofova ustanova podeli sledečim revežem: Jeri Bev-čič, Amaliji Hočevar, Ivani Ilo-var, Jožefi Kobe, Mariji Kobetlč, Marku Radež, Urši Reške, Franji Ruš, Ani Skul in Mariji Žagar. — 8. Slučajnosti. Gospod župan prebere menllno pogodbo z Nežo Zupančič iz Cegeljniee glede menjave hoste z njivo mestne občine ter predlaga vis. deželnemu odboru v odobrenje. Ker Je ta zamenjava glede na arondiranje mestne hoste priporočljiva, predloga, da mestni odbor to pogodbo odobri. Ta predlog se soglasno sprejme, — Ker Je dnevni red končan, g. župan sejo zaključi. Iz DOLENJSKIH NOVIC Stev. U. — 1. Junija 1904 ;t »em-ljo, bodisi da živijo na nji, ali da jim v tujini polje srce v ljubezni do nje. Zlasti ti, naši dragi rojaki na tujem bodo novega časopisa veseli. Opisoval jim bo nepozabne lepote naših krajev, tistim, ki jih še niso videli (rojeni na tujem), jih bo pa odkrival. Hkrati bo pa Rodna gruda poročala o vseh raznovrstnih dogajanjih v domovini. Omeniti je tudi treba, da je list lepo ure-jevan, tiskan na dobrem papirju, sleherna številka ima pa tudi Številne fotografije domačih krajev in slike iz Življenja naših izseljencev. Pred nami je tretja številka :april-maj). Na uvodnem mestu je toplo in kleno napisan članek staroste naših pripovednikov F. S. Finžgarja: Bratje ln sestre pozdravljeni! (članek ima. tudi avtorjevo fotografijo). Jutro po izdaji opsuje veliki petek 194J, ko je Jugoslavija po krivdi in izdajstvu njenih takratnih voditeljev padla v roke nemških in italijanskih fašistov, Albert. Rejec piše o Beneški Sloveniji doma in v tujini, Peter pa c prelepem koščku slovenske zemlje, okrog izvira Krke: rodnem kraju Josipa Jurčiča. Krajša članka sta posrečeno borcu in revolucionarju Borisu Kidriču (ob obletnici njegove smrti) ter slavnemu violinistu Ztatku Balokovhću, ki se je zadnje mesece mudil v domovini. Domače novice, »Domovina na tujih tleh«, lz življenja slovenskega rudarja v Franciji, Kotiček za žene, Mladi rod, dopisi izseljencev in podobno dopolnjujejo pestro in zanimivo vsebino Rodne grude. Od leposlovnih stvari je priobčena pesem Srečka glasilo za siovensk« roa-ke v Inozemstvu Kosovela: Vidim te, mati, ter tretje poglavje Jurčičevega romana Jurij Kozjak. Nedvomno bo Rodna gruda (izhaja desetkrat na leto) našla med našimi izseljenci velik krog bralcev in naročnikov. Pa tudi domači ljudje segajte po nji. Veseli jo boste. Rodno grudo naročite pri Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, Cankarjeva c. 5 I. Za Jugoslavijo je celoletna naročnina 500 din. Človek proti žuželkam Človek se že od nekdaj neusmiljeno bori proti raznovrstnim žuželkam, dosegel je pa toliko kot — nič! Na svetu je dandanes okrog 2 in pol milijona Vrst žuželk. Samo v ZDA je 20.000 vrst, ki so imenovane kot »javni sovražniki« in škodljivci. Podnevi in ponoči uničujejo posevke in sadje, prizadevajo škodo hišam in trgovinam, napadajo ljudi in živali. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo navaja v svojem letnem poročilu rezultate tega boja proti žuželkam: »Čeprav sta znanost in etmologija (žuž-koslovje) v zadnjih dveh desetletjih zelo napredovali, vendar so oroblemi, ki jih novzročajo žuželke, večji kot kdaj koli. Imamo večje število mrčesnih okužb in bolezni, čeprav razpolagamo z boljšimi protisred-stvi in boljšim načinom boja proti mrčesu. Škodljive in kužne žuželke vztrajno obstajajo že 250 milijonov let. Navzlic vsej neusmiljeni človeški prizadevnosti, da jih zatre, ni nifti ene vrste žuželk človek še spravil z zemeljskega površja.« OKROGLE BODICASTt Kdor se hoče uveljaviti, rad tvezi svetu, da se je že uveljavil. Muhavost človeške nravi je še bolj čudaška kakor muhavost sreče. Medtem ko svojo hvaležnost pogosto omejujemo, so nase Želje tn upi brezmejni.. KLUB ZA KONJSKI SPORT V ŠENTJERNEJU VABI NA KONTSKE DIRKE V SENTJERNETU 4. JULIJA 1954 # Sočutje »Janez, kaj je pa rekel tvoj prijatelj, ko si mu pokazal mene na- najini poročni sliki?« »O, nič! Samo žalostno- me je pogledal in mi sočutno stisnil roko...« Sedet bo že »Kristelejson, stari! Tako si okajen, da nvti^ stati ne moreš več, pa hočeš še ven!« »Ojej, kako si trapasta! Kaj misliš, če grem v gostilno, da bom tam stal.* Vojskovodja mora biti prvi Ko so Rusi nažgatt Napoleona itn njegovo armado, da je na vrat na nos bežala iz Rusije, je Napoleon pritekel do obmejne reke Njemna pa vprašal kmeta — Rusa: »Ali so Že šli kakšni francoski ubežniki čez reko?« »Naa, še nobeden,* je odgovoril Rus, »vi ste prvi!*' Dovoljenje Še ni predpis »Ljuba ženica, kmalu bom dober! Zdravnik mi je ie dovolil pol litra črnine na dan.« »Dovolil ie, predpisal pa ne!« mu strupeno zabrusi boljša polovica. Vesela kupčija Vivčkov Miha pa Bučkot Matic sta na semnju kupila voliča. Pravzaprav ga je kupil Miha, toda bila sta taka pri* jatelja, kot bi ga oba kupila. Kupčijo sta v mestu seveda pošteno zalila, zalivala jo pa Še tudi po cesti proti Gorjancem. Ko se na zadnji postaji prizibljeta iz krčme, pravi Miha: »JVo Matic, zdaj pa ti en časa vola ieni.» Matic, ki je že strašno mc- I pleno videl, je odvezal vola m na vrh navezalMiho. In sta krevsala dalje — Matic kot gonjač, Miha kot' vol. Pravi voliček, ki mu je pred krčmo postalo dolgčas, je tudi počasi zavil za njima. Pa sreča čudno »Sivino* znanec in takoj ugane, kaj je. »Het Matic!« pravi kaj pa ženeš? »Hk, hk... vola sem kupil. Čedna živalca, ne..hk.. Pa še VivČkov Miha je z menoj, ampak je hudir nekje zadaj ostal. Menda ga ima prer več pod kapo... hk... »Ti, Matic, pa bi tegale vola prodal, a? »Prodal! Takoj prodam, kar v roke seii!« »Le prodaj ga, Matic, le!« se je oplasil za njim navezani »vol«. No pa so vdarili v roke, namreč vsi trije: Matic, kupec in »vol«. »Le pridi zvečer k meni po denar,» je rekel znanec-kupec, prijel za vrv in odpeljal Čudnega vola. Matic je ostal sam na cesti. Pa jo počasi prikrevsa za njim pravi voliček. Matic se ga o-klene okrog vratu in pravi: »Eh,, Miha, če sva prodala bova pa spet kupila .. .hk .. »Temu praviš ti nered? Hm, to je vendar moja delovna eoba!« STANE GABROVEC: NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE SlepŠek je zastopan s sponkami (fibulami), značilnimi pridevki, ki so še posebej pogosti v ženskih grobovih. Predmet, ki je praktičnega značaja — saj je služil za spenjanje, ker gumbov v našem smislu takrat še niso poznali — je pridružil v ženskih rokah svojim praktičnim smislom kmalu tudi okrasno, če pa hoče biti okras res tudi okra« — to je prastara ženska logika — mora biti nov, moderen. Tako pride ženska logika v pomoč arheologu. Temu je namreč prav ta predmet zaradi modnega spreminjanja odlično sredstvo za določanje starosti. Razstavljene vidite starejše ločne fibule (8—6 stol.), čolničaste (7—6 stol.),rta«te in končno najmlajšo v tej vrsti, tako imenovano eertoško fibulo na samostrel (prva v zadnji vrsti). Iz istega Slepška imate še pašne spone (pravokotni in rombičnt tipi), ki so v moških grobovih skoraj tako pogoste kot v ženskih zaponke, železne zapestnice, Igle, ovratnice, brusni kamen, v sredini pa tako imenovano žezlo, verjetno v kultu uporabljen predmet. Podobni predmeti so pogosti v Italiji, v Akvileji celo v rimskih grobovih. Zelo verjetno skriva predmet neko važno, globoko zakoreninjeno ilirsko religiozno predstavo in pojmovanje, ki se je razširilo z razselitvijo Ilirov in se ohranilo kot ostanek njihovega domačega, prailirskega verovanja. Iz Družinske vasi so predstavljene zapestnice in nanožnice, dve sekiri: običajno gradivo iz klasične ilirske dobe na Dolenjskem. V isti omari lahko vidite še ovratnice Is steklene pttte in dve oertoškl