ŠTUDIJSKA biblioteka M LJUBLJANA (t 25 Foitnlaa 1K8. - MO TI. Letnik Liti Llat Uhaja vsaki dan ^atimj 8 BMiec« L— L 6.50 ret'1 , !T IlrokosH »toe, «*bvc ponadaljka. Naročnina: sa 1 » oalo lato L 75.—, ▼ 30 rt. — C|Iasnina ra 1 trgorska in obrta« oglasa L t.—. z* ommtU 1J0, oglasa denarnih zavodov L rtraoi L 2.— . r ■•: t EDIN d LJradnifttvo m upra^niitroj Trst (3), ulica S. Franc«»c o d'A*i»i 30, Trn* Jsfon 11-57. Dopisi naj sa poliljajo izključno uredništvu, oglaai, rekla* nuicifa ia denar pa apravni&tvu. Rokopisi sa ne vračajo. Nefrankirana pisma sa na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost»> PoduradnUtvo v O o r i c i t ulica Giosu« Carducci »t. 7, L n. — TelaL it 321. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Pario. ;; Problemi MrIKe En sam pogled na razne evropske liste prepriča vsakogar takoj, da je pozornost vsega evropskega javnega mnenja obrnjena v Ameriko, v prvi vrsti v Zedinjene drŽave. !*e6tevilni Članki se posvečajo temu novemu kolosu na zlatih dolarje vili nogah. Tudi mi smo se v zadnjem času ponovno bavili s temi vprašanji in njihovimi odmevi v splošnem mednarodnem položaju. Danes pa si hočemo ogledati Ameriko, kakršna je po svojem notranjem socialnem ustroju, od katerega je v veliki meri odvisno tudi splošno politično zadržanje te. velesile na zunaj. Ako pogledamo letno bilanco Zedinjenih drŽav, nas mora izr-nenaditi njihovo bogastvo. Ako primerjamo dohodke ameriškega delavca z evropskim, zapazimo takoj ogromno razliko v reelnem dohodku. Ameriški nominalni kakor tudi reelni dohodek je tak, da pušča precejšen Con d za kopičenje kapitala. A-meriško bogastvo je naraslo v dobi treh let od 60—64 milijard dolarjev na 90 milijard, tako da danes lahko računamo, ne da bi upoštevali manjše vrednosti denarja, da je kupna moč ameriškega bogastva narasla ca celih 60%. To J>oigastvo postavlja Ameriko pred nove probleme, kateri se zajedajo v ameriško gospo^ darstvo in kličejo po nujni rešitvi. Pri tem bogastvu nastanejo različna vprašanja. Važna točka, ali bo prospeh vedno trajal, ali je Amerika res postala gospodarica konjunkture. Tudi pred vojno, v dobi, ko je Amerika še globoko tičala v dolgovih, so tam nastala dobra leta, ki so pa kar čez noč vodila do kaosa v gospodarskem življenju. Sedem debelih krav, katere ima sedaj Amerika, bodo lahko škodovale ameriškemu gospodarstvu, kajti ni izključeno, da zna slediti dobi konjunkture doba depresije. Na splošno pa prevladuje mnenje v vseh gospodarskih krogih, da bo prospeh trajal, sporno je le vprašanje o stabilizaciji gospodarstva, oziroma pot do tega velikanskega cilja. Nadaljnje vprašanje je, ali bo mogoče vzdržati razliko med mezdo in ceno. Mezde so se od leta 1913. do danes podvojile, a cene življenjskim potrebščinam so se dvignile samo nekaj nad IV2 predvojne višine. To je, da se razumemo: ako vzamemo leto 1913. s 100, se je mezda dvignila na 230, cene pa stoje nekako na 153, in kar je važno, stoje s tendenco navzdol. Radi tega je tudi reelni dohodek za eno tretjino višji od 1913. Mezde se višajo, a cene so stalne. To stanje daje delavcu poseben občutek in ga vzpodbuja h kupovanju, to je k velikemu konsumu. Pri tem je otveljala Fordova teorija o visokih plačah za povzdigo konsuma. Na drugi strani hoče imeti od teh velikih dohodkov precejšen del posestnik hiš. Delavec hiti, da svoje prihranke Čimprej dene v zid, tako da danes precejšen del naroda 2ivi v lastni hiši; odtod tudi velikanska gradbena konjunktura. Letno se v Ameriki zgradi za najmanj 7 milijard vrednosti. Nastane vprašanje, kako je mogoča tako velika razlika »ned cenami in med mezdo. Da to razumemo, je potrebno, da se malo pobliže ogledamo ameriške prilike. Razlika sloni na treh stebrih in le ti so: skrajna racionalizacija podjetij in povišana produktivnost, ceneno delo tujine, katero drvi v različnih oblikah na ameriški trg, in slednjič težki položaj gotovega dela fanncrjev (kmetov). 4 Problem ameriškega poljedelca je danes za Ameriko velik socialen problem. Razlika pri farmerju med delodajalcem in delavcem ni velika, oziroma se skoraj ne opazi, medtem ko se v industriji oba faktorja dobro zavedata položaja, kakor se tudi zavedata, da sta se oba dvignila na račun tretjega, in ta je farmer. Poljedelski ministrstvo je izračunalo, da je čisti dohodek ameriškega farmer]a padel v dobi od 1900. do 1925. od W.% na 10.2%. Farmerji morajo prebiti nižanje cen ka-Jtor tudi višanje mezd, ne morejo pa držati isti tempo kot industrija y razprodaji produk- tov. Poljedelstvo v Ameriki zavisi po večini od tujine, le-ta pa je obubožala in njena kupna moč je padla. Poizkusili so tudi tu z valorizacijo produktov, seveda z državno pomočjo. SIcer to ni toliko važno, a tipično je dejstvo v borbi farmer je v za trg, da se stremi za tem, da bi se drage delovne moči nadomestile s stroji. Ameriški poljedelec stremi za popolno moto-riiacijo poljedelstva. Na ta način upajo dvigniti dohodek in s tem znižati stroške. Za razumevanje nadaljnega moramo pomisliti na sledeče: Ali bo mogoče kompenzirati višaj očo se mezdo v dolarjih s še bolj višajoč o se produkcijo? Tehnično organizatoriično napredek traja nadalje in se razvija v podrobnosti. Industrija obdeluje trg, da doseže pravo razmerje med sposobnostjo in dohodki. Tri nove vire prihrankov išče ameriška industrija, in sicer znižanje stroškov pri razdeljevanju : produktov na podlagi racionalizacije trgovine, ceneno delavno moč na jugu Unije in v inozemstvu, čigar kupno moč je treba zvišati z izdatnimi posojili. Racionalizacija trgovine je že skozi tri leta parola H. Hoo-versa. Prvi korak je bil po ameriško napravljen potom sijajno organizirane statistike, ki je obsegla vse panoge trgovskega delovanja pričen£l s produkcijo sirovin pa tja do vsestranskega konsuma. Propagirajo se visoke mezde. Cene delovnih moči pa vabijo industrijo na kraj, kjer je le teh dovolj na razpolago, ameriška tekstilna industrija potuje na jug, ravno tako druge industrije, kjer slutijo boljšo bodočnost in večji dobiček. S tem si upa pomagati industrija, da obdrži ravnovesje vsaj za nekaj časa med ceno in kupno močjo dohodkov. Strokovnjaki cenijo ameriški prihranek na 48 milijard dolarjev, katere pa ne mislijo naložiti v domovini. Obrestna mera v tujini in drugi interesi silijo dolar iz mej države v tujino. Da bo ameriški farmer še nadalje zamogel nositi breme med mezdo in ceno, je treba dati tujini možnost produkte Amerike konsumirati, to pa se doseže na ta način, da dobi tujina izdatne kredite na svetovnem denarnem trgu, kateri zvišajo njeno konsumno moč. Poleg vseh u-spehov ima iorej Amerika &e veliko skrb in ta je njena industrija sama. Ameriška industrija je danes v organizaciji prekosila sama sebe, tako da danes lahko govorimo o nekem prerazvoju. Amerikanci trde, da je njihova industrija danes zaposlena samo s šestdeset do o-semdeset od sto kapacitete in pravijo: ako bi delovali s sto odstotki zmožnosti, bi morala nastati popolna dezorijentacija in katastrofa industrije. Problemi trusta, proti kateremu so se vodili hudi boji, so danes precej omiljeni, namreč delavec in meščan, sta postala mala kapitalista in trusti so jim znali s spretno politiko potisniti precejšen del delnic v njihove roke in jih narediti za člane in solastnike trusta. Kakor vidimo, ima tudi Amerika pri vsem svojem bogastvu ogromne skrbi, njena moč, ki sloni na dolarju, ni tako trdna, kot bi si mislili. Ako p»a pogledamo v njeno moralno silo, o-pazimo, da je Amerika zmeha-nizirala človeka, ga potisnila v vrsto strojev ter mu odvzela sleherno lastno voljo. Danes nastaja že vprašanje, kaj bo z ameriškim človekom. Lahko rečemo, da on propada, se zavaja v materijalizem brez moralne sile z nekako samozavestjo, ki je zgrajena le na materialnem bogastvu in ki lahko vodi napram propasti. Tudi to je važen problem in tudi tega hoče Amerika rešiti, ona kliče 5e bolj ko Evropa po fcloveku z moralno silo in idealizmom. ___O. O. Prihodnje zasedanje senata se bo pričelo 7. februarja RIM, 28. Na podlagi sporazuma med načelnikom vlade in predsednikom senata on. Turatijem je bilo določeno, da se -ski strani docela manjkalo. Tisk je bil enodušno sovražen proti Italiji. Armadi, italijanskemu narodu, čašistovske-mu režimu in voditeljem fatt-stovskega režima niso bile prihranjene niti najgrozovitejše žalitve niti najsmešnejša obrekovanja niti najbolj neumne laži. «Pii vseh J ugoslovenskib patrioti čnfh manifestacijah so se odigravale vedno burne proti-italijanske in protifašistovske demonstracije. Tudi govori odgovornih političnih mož so zelo pogosto vsebovali hujskanja proti Italiji. «Vse priprave jugoslovenske armade so bile naperjene proti Italiji, na drugi strani pa si velika udruženja jugoslovenskega imperializma 'astijo vse italijansko ozemlje od Pule do Vidma. «Bili so trenutki, v katerih Je jugoslovenska italof obija dosegla oblike prave besnosti, kakor n. pr. po podpisu pogodbe s Francijo. «To štiriletno divjanje slepega sovraštva pozna eno samo izjemo in sicer sprejem, katerega je bil deležei* neki italijanski pisatelj v Zagrebu. «Prijateljska pogodba ni torej zboljšala globokih bistvenih od-nošajev med obema drŽavama. — Za to ne nosi odgovornosti Italija, ki je z nettun-skimi dogovori pokazala, da hoče napraviti nov korak naprej na poti prijateljskih odnošajev, dočim ni Beograd v tem pogledu podvzel ničesar. «Sedaj ima Jugoslavija šest mesecev čas a, da ubere novo pot v svoji politiki napram Italiji, ki je velika država. Italija kot taka lahko čaka in se ne boji neznank bodočnosti.» Po tem debelo tiskanem u-vodnern članku prinaša «Fo-glio d'Ordini* nekoliko krajših člankov, v katerih komentira nekatere politične in gospodarske ukrepe, ki so se podvzeli, in dogodke, ki so se odigrali v življenju države in stranke, in ki so končno Se znani iz časopisov. Končno prinaša «Foglio d'Ordini» seznam fašietovskih pokrajinskih političnih tajnikov ki ga je predložil glavni tajniku načelniku stranke v o-dobritev. Za tajnike v pokrajinah Julijske Krajine so se predlagali dosedanji tajniki, in sicer inž. Cobol za Trst, inž. Cac-cese za Gorico, poslanec Mrach za Pulo, kapetan Host Venturi za Reko in dr. Mandel za Zadar. Poslanec on. Glollttl o svojih Izjavah RIM, 28. Ravnatelju parlamentarne politične revije comm. Cor-tini je on. Giolitti poslal naslednje pismo: «Velecenjeni comm. Gortinal V vaši politični in parlamentarni reviji od 10. t. m., ki sem jo pravkar prejel, mi pripisujete neki inter-view. Spominjam se, da »te ml vljudno prišli voščit novo leto in da sem imel takrat z Vami navaden razgovor, ki še zdaleka ni bil politične narave, in bi si ne bil nikoli predstavljal, da bi Vi iz njega lahko priredil interview, ne da bi si bil kaj zabeležil, ne da bi me bil obvestil, ne da bi mi ga dal pročitati. Pa to naj bo. Hudo pri vsem tem jo, da so Vam ušle netočnosti, ki korenito spreminjajo moj« mnenje. Prosim Vas da priobčite to le pismo v naslednji številki Vaše revije. Vdani Giovan-ni Giolitti.* _ ZMo kritje bankrotu W7M od sto RIM, 28. Danes objavlja ravnateljstvo zavoda «Banca d*I-talias podatke o njegovem stanju dne 10. januarja t. 1., ia katerih sledi, da znašajo zlate rezerve v zlatu in zlatih valutah 12,105,640.357.02 lir proti 21 milijardam 160,012.611 liram, ki se nahajajo v obtoku kot bankovci (19,768,463.121), bančna TTftfcofiia in depoziti. Potemtakem PaJh zlato kritje papirnatega denarja v obtoku 57.20%» kar jasno priča, dodajajo rimski listi o izvrstnem stanju, v katerem se nahajajo državne financ* iA. Preiskava o iašjih RIM, 28. Načelnik vlade je odredil preiskavo o Številu fašjev, ki obstojajo v kraljevini, in o njihovem političnem zadržanju, to je, če in v koliko se ravnajo po predpisih discipline in harmoničnega delovanja v duhu strankinih pravil. Preiskava je dognala sledeče: Število obstoječih fašjev znaša 9729, število fašjev, proti katerim se ne da ničesar reči, znaša 8848, število fašjev pa, katerih zadržanje ni zadovcUjivo, znaša 881, to je komaj 9 od sto vseh obstoječih fašjev. K tej poslednji številki, pravijo rimski listi, pa je treba pripomniti, da je nezadovoljivo zadržanje fašjev treba pripisati izključno le posebnim interesom in sporom lokalnega značaja, ki nimajo ničesar skupnega c idejno vsebino fašizma in z disciplino fašistov-ske stranke, kateri so tudi ti f&Aji neomajno zvesti. lizati riiukEga priztoitoa f modnem sporu med brodo- lastnikl in mornarji RIM, 28. Danes se je pred rimskim prizivnem sodiščem nadaljevala razprava o mezdnem sporu med brodol astniki in mornarji. Prvi je povzel besedo državni pravdnik comm. Cioffi, ki je v daljšem govoru zastopal stališče, da sedanje plače mornarjev nikakor ne morejo biti znižane. Za državnim pravdni-kom sta govorila še zastopnika brodolastnikov in mornarjev, ki sta zagovarjala interese svojih strank. Po dolgem, tri in polurnem posvetovanju sodnega dvora je bila ob 20. uri proglašena razsodba. Višjemu o sob j u tovornih ladij, poveljništvom tovornih, potniških in mešanih ladij, uredništvu, nastavljenemu pri podjetjih potniških in mešanih ladij se plače ne smejo nižati, ampak morajo ostati iste, kot so bile 31. decembra 1927. Nižjemu osobju tovornih, potniških in mešanih ladij pa so plače od 31. decembra 1927. dalje znižajo za 15 lir pri kategoriji mornarjev ter več ali manj temu primerno pri ostalih kategorijah. Francoski listi s taka rimskega «Gftarnele dltalito MM, 28. Rimski «Giornale d*Italia» prinaša naslednjo vest iz Pariza: «„Temps" je priobčil že sinoči, danes pa priobčujejo tudi nekateri drugi listi, toda ne vsi, brez komentarja brzo-jako agencije „Havas", ki se glasi dobesedno: m «Rim, 27. — «Giornale dTta-lia» se trudi dokazati na treh stolpcih dolgem članku na prvi strani, da pripravlja Jugoslavija vojno, in želi, da bi Francija odločila glede svoje odgovornosti. «To brzojavko so prinesli skoro vsi listi pod naslovom: «Čuden članek lista „Giornale d*Italia"». „Temps" je priobčil sinoči v glavnih obrisih in brez komentarja tudi članek tega lista, v katerem slednji odgovarja na članek lista „Manchester Guardian' K tej brzojavki svojega poročevalca dodaja rimski list sledeči kratki komentar: »Francoski listi priobčujejo brez komentarja. Ne zahtevamo ko*-mentarjev, ampak bi si Želeli, da se mesto o «čudnem članku« lista cGiornale d'Italia» govori rajši o «čudnem dokumentu* srfaska-hrvatska-elovenske Armade.»» Italllainkt-nnnsln &M In francoski tisk PARIZ, 28. Spočetka je pariški tisk raje molčal o posetu romunskega zunanjega ministra Titule sca v Rimu. Pač je objavljal daljša ali krajša poročila o njegovih dveh sestankih m ministrskim predsednikom Mussolinijem, o njegovih Izjavah italijanskim in inozemskim novinarjem, komentiral pa ni ne sestankov ne izjav romunskega ministra. To zadržanje francoskega vladnega tiska so pripisovali nekateri tukajšnji politični krogi govorici, češ da franooski merodajni politiki ne želijo, da bi se povodom pomembnih izjav in zadržanja, ki ga je sedaj pokazal minister Ti-tulescu, razširile v javnosti morda neresnične vesti o spremembi v romunski zunanji politiki. Danes pa so se bavili s po setom romunskega zunanjega ministra v Rimu oficiozni «Petit Parisien», «Petit Journal*, «Quotidien» in drugi listi. Prvi tolaži nekatere politične kroge, ki so se bili radi zadržanja ministra Titulesca v Rimu razburili, češ da se res pripravljajo spremembe v romunski zunanji politiki. List podčrtuje, da se je z izjavami ministra Titulesca nasprotno razjasnila mar-sikaka temna zadeva in da je treba končno zbližan je med Italijo in Romunijo le odobravati, ker se s tem uprav olajšuje u-reditev ne sporazumi] en j med Francijo in Italijo. «Petit Journal» pa se bavi z razgovoroma med ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Titulescom z drugega stališča ter pravi, da se sedaj po teh razgovorih protest radi znanega incidenta pri S. Gotthardu ne bo predložil Družbi narodov, marveč se bo zadeva rešila diplomatičnim potom. «Quotidien» pa povdarja, da je fašizmu uspelo, docela si pridobiti Romunijo za svoje politične namene. Romunska zunanja politika se je, posebno glede Balkana, po njegovem mnenju popolnoma prilagodila zunanji politiki fašizma. Izlooe LJu&a Đavlđoolćo o združitvi demokratske zajedeni-oe ln kmetsko-demokrat. koalicije BEOGRAD, 28. Včeraj je Davi-dovič napovedal, da bo na prihodnji seji demokratskega poslanskega kluba, ki se vrši v pondeljek, ■brezpogojno zahteval odločitev glede osnovanja enotnega demo* kretskega bloka, ki bi ga tvorili potom najtesnejšega sodelovanja in pod skupnim predsedništvom in vodstvom demokratska zajednica in kmetsko-demokratska koalicija. Ta izjava je vzbudila živahne komentarje beograjskih političnih krogov. Posebno se ti krogi opirajo na Davidovićevo zatrdilo, da sedaj ne bo ostal na pol poti ter da se bo, četudi bi mu sledilo samo 5 poslancev, pridružil kmet-sko-demokratski koaliciji. Medtem doznavamo, da se pogajanja med ministrsltiin predsednikom in Radićem nadaljujejo in da gredo za tem, da bi se pod Vu-kićevićevim vodstvom ustanovila koncentracijska vlada. SoSalJe čehoslovaikega ministra povodom smrti ministra dr. Savića BEOGRAD, 28. Cehoslovaški minister za narodno zdravje dr. Tiso je naročil čehoslovaškemu poslaniku v Beogradu Šebi, naj v imenu svoje vlade izrazi jugoslo-venski vladi sožalje povodom smrti ministra za narodno zdravje dr. Aleksandra Savića ter položi na njegovo krsto venec. Pred novim posotom dehosloviš kih parlamentarcev v Beogradu BEOGRAD, 28. Prihodnji torek bo čehoslovaška parlamentarna delegacija, ki poseti jugoslovensko prestolnico, določila program svojega oficielnega poseta. Ceh osi o-vaško delegacijo, ki pride v Beograd, tvorijo vsi trije Češki agrarci, po dva člana češke in slovaške ljudske stranke, čehoslovaške soolalno-demokratske stranke, narodnih socialistov, nemških nacionalnih demokratov, nemških zem-ljoradnikov in eden nemški kršč. socialist. Odliko ZAVOD Dfi BONCMA-PINITTI T85T-MA-F.PH.lt-21 OMIOAVL 2AJAMČ1NO V T«EH OrtCH ■■■UH^MHHmnMiMVPSMIItNNttHil^lfVllf F. SANOKEC - ŽiBERNA Trst, Via faare Battisti 20, tal. 3841 pere Ia Bika vsakovrstno perilo, tisti kemično in barva obleke DVA I®analnalaa mazilo RVA K T H ki eipravi radikalna K1H KURJA OČESA § Dobiva so v vsoh lekarnah, po znlianl ceni L 3." FMHAtlA SPOHZA f Is Tor S. Plera 10. Trleste Odprta Je tekarna u BarKovllah Riviera 5 aro, Lastnik L. HARABA6LI0. Ja jnffeslojrenskih ministrov BEOGRAD, 28. Zvečer smo doznali, da so bili vsi člani vlade izvzemši ministrskega predsednika odlikovani z visokimi odlikovanji. Minister vojne in mornarice general Hadžič je dobil Kara-djordjero zvezdo II. stopnje, ministra dr. Marinković in dr. Spa- ho sta dobila Karadjordjevo zvezdo IV. stopnje. Minister dr. Ku-manudi je bil odlikovan z redom Belega Orla III. stopnje, vsi ostali ministri pa so bili odlikovani z redom sv. Save I. stopnje. Jugoslovensko-madžarska pogajanja za direktni železniški tarif BEOGRAD, 28. Med jugoslovensko in madžarsko vlado so se pričela pogajanja za direktni železniški tarif. Pogajanja se vrše v Ercegnovem v Boki Kotorski in bodo zaključena sredi februarja. Nesporazumi jen] a med jugosloven-aklmi muslimani SARAJEVO, 28. Semkaj je dospel dr. Spaho radi napetosti, ki je nastala med reformističnimi in konservativnimi muslimani radi novih reform, za katere se je zavzel celo Rail-Ul-Ulema. Dr. Spaho bo skušal pomiriti razprte muslimane, ki so za jutri sklicali dve skupščini. On. Turati v Benetkah BENETKE, 28. Jutri se bo vršilo v Benetkah zborovanje zveznih vodstev fašistovske stranko iz Benečije in Julijske Benečije. Ob tej priliki bo prišel semkaj tudi generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati. Težka Železniška nesreča RANGOON (Birmanija), 28. Na železniški progi Rangoon — Mandalay se je pripetila nesreča, pri kateri je izgubilo svoje življenje 20 oseb, več ali manj težko ranjenih pa je bilo 29 potnikov. Vlak je skočil s tira in se zvrnil v reko. Romanopisec Blasco Ibanez umrl PARIZ, 28. Opoldne je došla iz Mentona vest, da jo umrl znani španski romanopisec Blasco Ibanez. Pisatelj je žo dalj časa bolehal na vnetju plut in bronhijev. Izdihnil je davi ob 3.30 v vili Fontanarossa. Ob njegovi smrtni postelji je bil njegov sin Sigfrid. Tedenski pregled Trst, 28. januarja 1928. ITALIJA Fašistovska stranka se je tekom tega tedna precej gibala. Vodstvo stranke se je sestalo v sredo in je njegov sestanek obsegal priprave za zasedanje velikega fašistovskega sveta, katero se bo v kratkem pričelo. Preteklo soboto se je vršilo v Milanu zborovanje fašistovskih vodstev iz vseh pokrajin Lombardije in Tridentske Benečije. Zborovanja se je udeležil glavni tajnik stranke on. Turati. Na zborovanju fašistovskih vodstev je imel dolg govor, govoril pa je tudi zvečer na fasistov-skem shodu. Slično zborovanje se bo ob navzočnosti on. Tura-tija vršilo jutri v Benetkah. Tu se bodo zbrala fašistovska vodstva i!z BeneČij in Julijske Krajine. . V četrtek se je spet enkrat sestal osrednji medsindikalni odbor. V poslednjem Času se je razširil delokrog pokrajinskih medsindikalnih odborov pri določevanju cen tudi na oblačila. O tem je osrednji medsindikalni odbor na svoje poslednjem sestanku prvič razpravljaj. *Pri delovanju vlade za razvoj gospodarstva in korporacijsko ureditev države je treba omeniti še dve stvari: V sredo je pri- IL ' ^ « EDINOST* tiel a svojim delovanjem upravni avet konsorcija za zemljiške melioracije. Minister Belhizzo 4e Imel ob tej priliki govor, v fcaterem je poudaril, da bo treba skrbeti predvsem za melioracije zemlje v južni Italiji-Končno je bil predložen v petek ■kralju v podpis ukaz o preureditvi višjega gospodarskega sve-4a, katerega novi ustroj bo zasnovan na podlagi korporacijske uredbe države. Sinoči je pijestolonaslednik princ Humbert s krfžarko «S. Giorgio» zapustil Italijo. S tem tfe priče! daljše potovanje po italijanskih kolonijah, v Afriki. Najvažnejši dogodek v političnem življenju tega tedna pa »je poset romunskega zunanjega ministra Titulesca v Rimu, kamor je prispel v torek. Z ministrskim predsednikom Mussoli-nijem je imel dva sestanka, v političnem pogledu je bil drugi bolj važen kot prvi. Na tem drugem sestanku, ki se je vršil v sredo proti večeru, sta razpravljala o splošnih političnih vprašanjih in še posebej o vprašanjih, ki se nanašajo na italijansko-romunske odnošaje. O tem in še marsičem drugem je govoril minister Titulescu novinarjem, ki jih je v Rimu tekom tega tedna trikrat sprejel. Po svojem sestanku z on. Mussolinijem jim je dejal, da je Romunija skrajno miroljubna država, ker nima več nikakih nacionalnih aspiracij, da je trdno u ver j en o miroljubnosti italijanske politike in da nimata obe državi nikakih nasprotujočih si interesov, tako da bodo lahko postajali odnošaji med njima vedno bolj tesni. Glede Rusije je takrat dejal, da bi Romunija rada pričela pogajanja za zbližan je s to državo, da pa Rusi še vedno ne morejo pozabiti Besarabije in se spričo tega nočejo pogajati o kakem takem zbližanju. V četrtek popoldne je v drugič sprejel italijanske novinarje. Takrat jim je govoril o vedno večjem ital i j ansko-ro mun-skem prijateljstvu, o Mali an-tanti, o kateri je dejal, da stremi po ohranitvi miru v okviru obstoječih pogodb. Dejal je, da je tradicionalna politika Romunije, da se ohrani svoboda in neodvisnost Albanije. Glede protesta Male antante, ki se namerava predložiti Družbi narodov, pa je rekel, da Mala an-tanta ne bo podvzela nikakega skupnega koraka, ampak da bo le ena izmed treh zaveznic o-pozorila svet Družbe narodov na vtihotapi j en je orožja v Madžarsko. Včeraj pa je minister Titulescu sprejel zastopnike inozemskih listov. Dejal jim je na tozadevna njihova vprašanja, da bo romunska vlada v prijateljskem duhu rešila vprašanje lastnin bivših sovražnikov na ozemlju romunske države. O balkanskem Locarnu je končno rekel, da je izvedljiv le potom diplomatičnega dela in sporazumov med balkanskimi državami. " - * INOZEMSTVO Že dvakrat smo v naših pregledih omenjali pogajanja za podaljšanje odpovednega roka italijansko-jugoslovenskega prijateljskega pakta, ki je bil sklenjen pričetkom leta 1924. v Rimu. Končno je bilo v sredo zvečer objavljeno poročilo, da sta se polnomočna. zastopnika obeh vlad, italijanski poslanik v Beogradu general Bo dr ero in jugo-slovenski zunanji minister dr. Marinković sporazumela o te.m, da se odpovedni rok pogodbe podaljša za dobo šest mesecev do 28. julija 1928. Povodom sklenitve tega dogovora je poslanik general Bodrero v četrtek zvečer priredil svečano večerjo, katere se je udeležil tudi dr. Marinković. Medtem se je pričelo zasedanje jugoslavenske narodne skupščine, ki ji je bil kot poglavitno vprašanje predložen državni proračun za leto 1928.-29. Do zadnje potankosti ga je sicer že proučil in odobril finančni odbor skupščine, ki je na svoji poslednji seji, dan pred priče tko m zasedanja narodne skupščine, to je v pondeljek, sprejel tudi finančni zakon, ki je bil državnemu proračunu priložen. V petek je umrl v Nišu radi zastrupi jenja krvi aktivni minister za narodno zdravje dr. Aleksander Savić. Bil je zdrav-nik-strokovnjak in si je kot minister mnogo prizadeval, da bi eboljšal stanje jugoslovenskih zdravstvenih ustanov. Za njegovega namestnika je bil imenovan minister dr. Andrić. V četrtek so bolgarski listi objavili vest, da je grški poslanik v Sofiji nra-dno obvestil bolgarsko vlado, da Je Grčija pripravljena pričeti pogajanja za ureditev vseh vprašanj, ki otežujejo razvoj normalnih odno-šajev med grško in bolgarsko vlado. V ta namen bo prišel v kratkem v Sofijo posebni pooblaščenec grške vlade. V poslednjih dneh »o inozemski listi precej bavijo z rusko zunanjo politiko. V Londonu je bil tekom tega tedna napovedan ponoven sestanek med angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom in Litvinovim. Po tej napovedi se bosta sestala spet v Ženevi, in stoer o priliki zasedanja odbora Družb« narodov za arbitraža, varnost in razorožitev. To vest so potrdili tudi moskovski listi. Isto-tako iz Moskve sta došli še dve drugi vesti, ki pričata o intenzivnem delovanju sovjetske vlade, da si s pogodbami in sporazumi zajamči varnost prea zunanjimi političnimi sovražniki in napredek svoje zunanje trgovine. V Moskvo sta namreč v petek prispela dva pooblaščenca poljske vlade z nalogo, da načneta priprave za pogajanja, ki naj bi se zaključila s sklenitvijo rusko-poljske trgovinske pogodbe. Druga vest pa se nanaša na zaključite v pogajanj za zbližanje med Rusijo in Japonsko oziroma na sklenitev tozadevnega sporazuma. V to svrho bo glasom te vesti ljudski komisar za zunanje zadeve čičerin v kratkem odpotoval v Tokio. Politične beležke Koliko so razposodile Združena žave inozemstvu, v let« 1127. Nad vsako pričakovanje hitro rastejo letne vsote investicij Združenih držav v inozemstvu. V prvih povojnih letih so se držale še pod milijardo dolarjev, 1. 1926. so dosegle V/± miljarde in prošlo leto že prekoračile 2 miljardi dolarjev. To se pravi, leta 1927. so izposodile Združene države inozemstvu kakih 40 milj ar d naših liri Medtem ko je bilo narodno gospodarstvo Združenih držav pred vojno zadolženo inozemstvu za vsoto 4 milj ar d dolarjev, ima sedaj imetja v inozemstvu za 14V2 miljard dolarjev. — Kam pa razposujejo Amerikanci svoje dolarje? Povsem napačno bi bilo misliti, da absorbira Evropa največji del ameriških posojil. Glavna domena za imperialistično udejstvovanje kapitalizma Združenih držav so ostali deli ameriškega kontinenta: Kanada, Centralna Amerika in Južna Amerika, kajti vsoto preko dveh milijard dolarjev, razposo-jenih leta 1927., se porazdeljuje na posamezne kraje tako-le: ha Evropo odpade 885, na Keu-nado 475, na Južno Ameriko 472 milijonov dolarjev. Še bolj očitno pa se prikazuje važnost ostale Amerike kot interesne sfere kapitalizma Združenih držav iz podatkov o razdelitvi celokupnih dosedanjih inozemskih posojil. Imetje Združenih držav v inozemstvu v iznosu 14i/2 miljard dolarjev se namreč porazdeljuje tako-le: na Evropo 4.327 milijonov, na Kanado 3.922 milijonov, na Južno Ameriko 2.915 milijonov dolarjev. Sama Kanada s 6Vi milijoni prebivalcev dolguje skoro toliko kot Evropa. Vpliv Združenih držav v Kanadi, katera je dominijon angleškega imperija, postaja radi tega vedno večji, kar ne prija Angležem in tvori tudi eno izmed mnogih točk gospodarskega nesoglasja med obema državama. Na Centralno Ameriko odpadejo skoro tri miljarde dolarjev, ker je razmeroma glede na gospodarski pomen teh krajev jako dosti. Ravno kar nam kažejo politični dogodki v teh krajih, kako odločno (s pomočjo vaj vojaške sile) branijo Združene države tam svoje gospodarske interese. Vsota 2% miljard dolarjev, ki odpade na Južno Ameriko, se ne more imenovati glede na veliko gospodarsko moč teh krajev neizmerno visoka. Vsekakor pa razburja tamkajšnje latinsko prebivalstvo trajno prodiranje sevemo-ameriškega kapitala in raste v njem odpor proti e-ven-tuelni nadvladi Združenih drf žav. Podatki o ljudskem štetju na Turškem. Osrednji urad za ljudsko Štetje na Turškem bo izdal v kratkem priročno knjigo v turškem in francoskem jeziku o rezultatih ljudskega štetja* ki se je izvršilo v lanskem letu na Turškem, in sicer po vilajetih, okrožjih in občinah. V tej knjigi bodo navedeni tu- đi podatki o številu prebivalstva v predvojni dobi. V Carigradu je prebivalo pred svetovno vojno 1,009.000 duš — 469.000 žensk in 630.000 moških — po ljudskem štetju od 28. oktobra 1927 pa se je izkazalo, da šteje bivše glavno mesto Turške sedaj samo 706.000 prebival -lev, med katerimi je 392.000 moških. Število prebivalcev Carigrada je padlo torej za eno celo tretjino, in sicer je padlo najbolj število. moških. Razlog tiči v dejstvu, da je bila Turška udeležena v poslednjih letih pri mnogih vojnah (tripolitan-ska, balkanska in svetovna), pa tudi v tem, da so se vsi o-smdnji drftavni uradi premestili v Angoro, novo glavno mesto turške republike. Qtanrtro te Poljska Gdansko je postalo po svetovni vojni, kakor znano, svobodno mesto pod pokroviteljstvom Družbe narodov. Prejšnja desničarska gdanska vlada ni bila nič kaj naklonjena poljski republiki. Spori med njo in Poljsko so povzročali Družbi narodov mnogo preglavic. Sedaj so se razmere spremenile. Na vlado so prišli socialni demokrati in liberalci, ki so že tekom volilne agitacije poudarjali v svojem programu, da morajo postati odnošaji med Gdan-sko in Poljsko čim tesnejši in prijateljski, ker je baš od tega odvisen povoljni razvoj pristanišča in s tem tudi usoda celega mesta. Ko se je sedaj v novi koalicijski vladi, ki jo tvorijo socialni demokrati, liberalci in centrum, vršila razprava o smernicah bodoče politike, je voditelj centruma prelat Sawatsky izjavil, da je bil tudi centrum vedno za sporazum s Poljsko. X*Ufco ftfcode Je povzročil dr-M pnrMt maršala Pllsud-skega na Poljskem? Sele sedaj je bila zaključena uradna registracija škode, |x>-vzročene povodom majskega prevrata 1. 1926. na Poljskem. Skupna škoda, povzročena zasebnikom, znaša 750.000 zlotov. ški pa v z. d. z. 9. aprila 1027. št. 85. Ivan IrančIC - Hrenovlee: Vam Je dovoljena pokojnina Z uk. št. 2995 od 6. 12. 927. Do izplačitve pa bo9te morali čakati še par mesecev, ker mora akt romati Se skozi nebroj uradov. Smo požurili! Neža Banko - Slivje: Vaš akt se nahaja v preiskavi. Manjkajo Se podatki o vzroku smrti pok. vojaka ln informacije o ekonomskem stanju Vade družine. Ivan ValeMč - Javorje: (za sirote). 2« 9 krat je bilo zahtevano spričevalo o mrliškem pregledu m spričevalo onega zdravnika kateri je pokojnika zdravil, iz katerih naj bi bil razviden vzrok smrti, in iz katerih vzrokov naj bi , da je zagrešil zgoraj omenjeno dejanje. Po dovršenih formalnostih procedure da predsednik pripeljati obtoženca iz kletke in mu pove, časa je obdolžen, ter ga pozove, da porotnikom Ta zjasni, kaj ga je privedlo do nesrečnega koraka. Goriške mestne vesti ZASEDANJE PRETURE V soboto je pretura v Gorici zasedala v sledečih razpravah: 1) Štefan Rebek iz Šturij, 19-leten fant, automobiMst po poklicu, je bil obdolžen, da je šel ob eni uri ponoči po Gorici ter imel pri sebi nož, večji kot ga pridpisuje zakon. Ker m bil Se kaznovan, ga je sodnik obsodil samo na 100 L denarne kazni 2/ Peter Trevizan iz Gorice je obdolžen, da se je nahajal na cesti, In celo pijan, črea ure, določe-neo mu po varnostnih organih (nahaja se namreč pod policijskim nadzorstvom). Nadalje je obtožen, da se ni javil na kveeturi, ko je bil pozvan. Obtoženec pravi, da ni imel dela v Gorici, zato je ravno tiste dni neameraval iskat delo v Trstu; to je bilo tudi vzrok, da so jo zamudil dalj ko navadno. Pijan pa m 3) jfrračlška Stane, služabnica ▼ bolnišnici, * je neki dan izposodila od ene izmed strežnic suknjo. Ko je pa bilo treba suknjo vrniti, nI hotela veda« nič o njej. Obsojena le bila na 1 mesec ln 15 dni ječe. _ ^ _ 4) Kari Kocjančič je vršil službo V Trstu, dne 29- januarja 1S2G- Obtoženec pripoveduje da je bil že delj časa zaposlen v. tovarni Adria-Soda v Tržiču kot, pomožni mehanik in naposled koli nezapriseženi čuvaj. V oktobru lanskega leta so zmanjkala v de* lavnici tri velika zob ta s ta kolesa; a so se kmalu zopet našla. Dne 5. novembra mu je bile vročena odpustni ca iz službe. »Skušal sem poizvedeti za vzr< odpustitve in dejali so m", da se mora na splošno reducirati delav- < stvo. Zdelo se mi je pa, da se vsi delajo norca iz mene, posebno delavci-tovarišl. Otrnil sem sf ] večkrat na inženerja Muzzatija in ga prosil, da me zopet name&ti, kajti moral sem vendar vzdrževati svojo družino. Inženir mi je tu. di obljubil, da se bo pobrigal za to.» Predsednik: In vam je tudi na-šel delo v Trstu. V tovarni vas nf mogel več namestiti, kajti vi dobro veste, da je vzrok vaši odpu* stitvi bil v slabem izvrševanju vaše službe. Iz tovarne je zmanjkalo precej materijala. Obtoženec: To ni res. Nismo nikdar govorili o Trstu. Predsednik: Saj vam je celo spi» sal priporočilni list za gospoda. Trevisinija v Trstu. Toda vi ste t«j listič pomendrali in vzkliknili* «V Trst ne grem!» Obtoženec: To ni res. Obtoženec nadaljuje: Usodnega večera sem našel doma ženo, ki je plakala, ker ji trgo* vec ni hotel dati več na upanje, Obe moji hčerki sta imeli tisti ve-« čer kos kruha za večerjo. To me je skrajno razburilo. Sel sem k inženerju in g£. s solzami v efehi prosil, da mi pomaga Odgovoril mi je precej rezko in tedaj se je zgodilo, kar veste... Predsednik: Šli ste v tovarno po zadnjih vratih. Eni priči — Čuvaju Lenardon — ste dejali: Grem Id i ožeč rju. Hoče me poslati v Trst, a jaz ne grem. Panes obračunani z njim. Obtoženec: To ni res! Predsednik: Koliko strelov fcta oddali? Obtoženec: Ne vem. Enega... Predsednik: Inžener pravi, da ste trikrat skušali ustreliti, a je orožje vsakokrat odpovedalo. Nato ste stresli samokres in ustrelili. Inženir vas je hotel razorožiti, toda vi ste ga udarili > obraz in ustrelili v drugič. Ta strel ni zadel. Obtoženec: Ne. Drugi strel je moral po nesreči uiti iz samokresa Predsednik: Po zločinu ste izrekli besede: «Med nama Se n; vso kenčano!)), in potem tudi: «Mi jo žal, da mi je scjnokra-* odpovedal. Inženir bi sedaj bil mrtev !:> Obtoženec: Po zločinu sem jokal. Predsednik: Vi ste tekom vojaškega službovanja bili tudi v norišnici? Obtoženec: Trpel sem zelo nff živčnih napadih. Imel sem nekdaj tudi neko obravnavo, a se ne spominjam zakaj. Predsednik: Leta 1918 ste ranili podčastnika, ker vas je kaznoval. Vi ste bili tudi karabiner, kar je čudno. Ste li tudi v tej službi trpeli na živcih? Obtoženec: Da! Pl^dsednik: Vi torej trdite, da) ste v takem napadu streljali na inženerja? Obtoženec: Bil sem brezumen. Predsednik: Številne priče trdijo nasprotno! Obtoženec: Se bojijo, da bi bile odpuščene, ali pa so podkupljene. Predsednik: Tudi preiskovalni sodnik, kateremu ste priznali, da ste streljali, ker vas jo inženir žalil, je po vašem mnenju bil podkupljen? Obtoženec molči. Obravnava se nadaljuje v toreM Zjutraj. Obtoženca branita o<*v. Franci*i-' ni iz Tržiča in odvetnik Poilluccl iz Trsta. cestnega teža'ia v Gorici. Postavno bi bil moral to javiti na k ve* sturi, pa tega ni storil. Radi navedenega ga je preturc obsodila na 125 L denarne kazni ter na poravnavo sodnih stroškov. Nepošten plsmono&n Majhen, rdečeličon Anton-Fišer je bil pismonoša v Cerničah. Obdolžen je bil, da je odpiral priporočena pisma, si prilaSčal njihovo vsebino ter sam podpisoval poštne denarne nakaznice in jemal iz pošte denar. Te nerednosti in nepoštenosti so se dogajale precej. >aea. Da bi se pa prišlo temu nt>-redu v okom, je prišel pregledovat črniško pošto glavni pokrajinski narlzornik. Pa je ugotovil primanjkljaje; ker je dobil tudi našteto naznanil, da so bila posa« meznikom odprta pisma, jc nkar zal aretirati pismonošo Fišerja. Fišer je pri orožnikih vsa tvoja dejanja točno priznal. Tako je potrdil tudi pred tribunalom, a a pripombo, da je »amo dvoje priporočenih pisem popolnoma uničil. Pričo pravijo, da so jim eorod« nikl v tujini, zlasti v Severni in Južni Ameriki, pisali v pismih, da so jim poslali denar, denarja pa nI bilo nikjer. Nadalje pravijo, da sa zadnje čase videli Fišer j a tudi krat pijanega. Isto izpovedo orofc« nikl lz Crnič. DNEVNE VESTI Trst in Hamburg Včeraj smo podali nekoliko Številk, ki so se nanašale na promet v lanskem letu v primeri s podatki za L 1927. m 1913. Ugotovili smo razveseljivo dejstvo, da gre narar-ščaneje prometa svojo pot dalje in da se lahko z gotovostjo predvideva, da se bodo zopet dosegle predvojne številke. Obenem sano opozarjali na potrebo največje previdnosti s strani prizadetih gospodarskih krogov spričo trdovratne konkurence Hamburga. Danes moreni o zabeležiti en dogodek, ki dajo našim besedam konkretno vsebino. Pogajanja med Cehoslovaško in nemfko vlado za ustvaritev proste luke v Hamburgu za češki tranzitni promet so se dovedla ugodno do zaključka. Nekatere formalnosti, katere še manjkajo, se bodo mogle bržkone tudi v kratkem izvršiti brez ovir. Ta pogajanja stojijo nekoliko v zvezi s prekopoma, ki bo vezal reke Labo, Odro in Donavo in kateri se bo pričel v kratkem graditi. Inženirski načrt je dovršen in »prejet. Tako bi bil torej Hamburg zvezan s plovno prometno cesto vse do češke Donave. Ker je plovni promet dosti cenejši kot železniški, je jasno, da pridobi s tem Hamburg dosti v svoji konkurenčni sposobnosti napram Trstu. Češki minister javnih del je tudi izjavil, da se more pričakovati, da bo češki tranzitni promet v Hamburgu, ki znaša sedaj letno 1,7 milijonov ton, nara-stel po dovršitvi navedenega prekopa na 3 do 4 milijone ton. Grad-ba tega prekopa na čehoslovafikih tleh stoji v okviru velikopoteznih načrtov za povečanje in zboljšanje splošne prometne mreže v Ceho-sl o vaški. Posebno so namerava e-lektrificirati pogon državnih železnic v velikem stilu, tudi gradba 5 avtomobilnih cest je projektirana. — Z ozirom na gradbo novega prekopa in večanje plovnega prometa v Češki se že govori o ustanovitvi novih paroplovnih družb. Največji ponos sedanje Češke bi pač bila možnost držanja lastne mornarice in prometna «rv«a z lastnimi parniki med Oceanom ln kontinentalno domovino. Praznik toboie „Smol" Brigada «tSassari», ena Izmed najslavnejših višjih edinic italijanske armade, je imela včeraj na dvorišču vojašnice Viktorja Em&-nuela III. pomemben praznik. Vršila se je proslava zmage na Col del Rosso, kjer se je sarddnska brigada posebno izkazala v zadnji vojni. Svečanosti so so udelefcila vaa vojaška oblastva in številni zastopniki civilnih oblastev. Slavnosten govor je imel poveljnik brigade general Corso, kateri je orisal krvavi potek napada — padlo je 67 crficirjiv 1011 vojakov — ter pomen izvojevane zmage. Po proslavi so bile razdeljeno med vojake brigade denarno nar grade, knjižice o zgodovini brigade in spominske razglednice. Zastopnikom oblastev je poveljništvo priredilo pogostitev s častnim vermutom. Ob 14.30 je bila prirejena v Teatro Nazionale za vojake brigade posebna kinematografifina predstava. Jibllejri zbornik "uKtdtsetielilco Oton« hmtttM Uredil Fran Albrecht, Ljubljana 1928. Izdaja Ljubljanskega Zvona. Založila Tiskovna zadruga. 121 str. in & slik v bakrotlsku. Cena broširani knjigi Din 42.—, ▼ platno vezani Din 56.—, poštnina 3 Din. Za Župančičev jubilej je izdala Tiskovna zadruga knjigo, ki bo razveselila vse njegove številne čestilce in ki se lahko Se po vna-nji opremi, po krasnih •umetniških prilogah uvrsti med najlepše knjige, kar jib jo idilo t poslednjih letih na slovenskem trgu. ' Zbornik obsega 11 člankov, kl e raznih strani osvetljujejo pesniko- vo življenje in delovanje. V uvodnem članku podaja zbornikov u-rednik splošno sliko Župančičevega pesniškega značaja in razvoja. Jedrnato, lahko umljivo, a vzlic tamu do dna segajoče je označena pesnikova umetnika osebnost. Posebno zanimiva so piana Kette-j a, Cankarja in Murna Župančiču. Pisma so krepko in od kraja do konca interesantno čtivo. Za pismi se vrsti več razprav o Župančiču kot umetniku, mislec«. Napisali so jih B. Borko, Ivan Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jarc, Ivan Lah, Janko Glaser. A Debeljak razpravlja o Župančiču kot prevajalcu. Fr. Albrecht pa podaja pesnikove živi i on j epi sne podatke, ki bodo rabili tudi prirediteljem Župančičevih proslav na deželi. Jako važen del knjige so bibliografski podatki o Župančičevem literarnem delu iz veščega peresa bibliografa dr. J. Šlebinger-ja. Tu je prvič do malega zbrano vse, kar je pesnik očjavil od 1.1894 pa do najnovejšega časa. S to bibliografijo smo dobili zanesljiv vpogled v Župančičevo Mterarno delavnico. Ilustracije podajajo pesnika v različnih dobah, njegove stariše, njegovo soprogo, družino, pesnikov rojstni kraj Vinico. Lepo, vsebinsko bogato knjigo, po kateri bodo radi posegli vsi, ki se želijo poglobiti v Župančičevo poezijo, prav toplo priporočamo. KJE NAROČIŠ NAS GLAS? Mnogi poprašujejo, kje hi naročili Naš glas. Uprava je v Trstu, nI. g. Francesco d'A&sisi 20, I., poduprava v Gorici, ul. S. Giovan-ni 7, I. Kdor pa ne more priti osebno v upravo ali podupravo, naj piše in pošlje denar na naslov: Naš glas, Casella postale S48, Trst. List stane 15 L. NaroČite ga takoj, ker je v zalogi le malo prvih številk. Iz natega urada _____ z Vsled novejših odredb je mogoča revizija le aa podlagi posebne prošnje. Potemtakem naj sirota prosi na podlagi kr. uk. 928, čl. 25. Priložiti treba mrtvaški list matere in spričevalo mrtvaškega ogleda očeta. Nasloviti pa je aa: cDirezione Generale Pansioni di Guerra — Servizio Terre Redente — Viale del Re — Romaj* Pridite -Čim prej v urad. L K. & Pojasnila ▼ «Edinosti» od 17. t. m^ objavljena po clnfor-matore della Stampa», ne prinašajo glede vojnih pokojnin nikakega novega elementa. Pojasnilo ima namen poudariti osnovna pravila kr. uk. 1491, ker še polno ljudi vztraja pri svojih neupravičenih zahtevah. Upravičenci so morali prijaviti svoje zahteve v roku od L oktobra 1921. do 90. septembra 1926. Izjemo tvori le slučaj invalida, kateremu se je zdravstveno stanje poslabšalo. Marila vd. Leekovec - Trst: Dra-ginjska doki ada je znižana pri direktnih pokojninah za 50.— lir mesečno (kosmatih), a pri indirektnih za 30.— kosmatih lir mesečno. Pri eventuelnih nepravilnostih treba, da se obrnete na: «Direzione Generale della Cassa Depositi e Prestiti — Div. VI. — Rom&»; vsekakor uredite stvar preko tržaškega šolskega skrbništva. VL Križni* - Kanal: Glasom člena 14 specialne konvencije, sklenjene med Italijo in Cehosiovaško, pritiče italijanskemu državljanu, ki je prebival vedno, nepretrgoma na tem ozemlju, zavarovana svota, menjana v lire po ključu 60%, vzemši slučaj, da ni bila sklenjena medtem med stranko in zavarovalnim zavodom drugačna zavarovalna pogodba s plačitvijo po drugačnem ključu ali v kaki dru-* valuti. Omenjena konvencija jo bila objavljena v Italiji s kr. uk. zak. 9. januarja 1987, št. 105, v Cehoslova- Vesti z Goriškega V Trstu, dne 29. januaija 1928. «EDINOST» lxL Fišer je bil obsojen na 2 leti, 8 mesecev in 21 dni ječe ter na 217 lir denarne kazni ter na trajno izključitev od vseh javnih sluib. Pravda med od v. Menghljem in Miagostovickem Pisali smo ie o sporu med goriškima odvetnikoma Miagostovi-ehem in Menghijem. Toda takrat se je bila radi bolezni odvetnika Menghija razprava preneela. V soboto pa je pretura zopet zasedala v omenjeni obravnavi. Da v kratkem ponovimo jedro spora med odvetnikoma, naj pojasnimo sledeče: Odvetnika Men-jrLi in Miagostovich sta pri neki zapuščinski razpravi zastopala vsak svojo stranko. Pri tem pa sta se tako razgrela, da sta se v precej neprimernih besedah drug drugega ozmerjala. Miagostovich se je pri tem poslužil v skrajnem razbujanju tudi palice ter krenil z njo odv. Menghija po roki. Teh udarcev je bila deležna tudi gospa Bortolotti, ki je v rabuki skočila vmes. Tudi danes je bila razprava nad vse živahna. Zagovorniki obeh odvetnikov so se zelo razgrevali in do pomirjenja, ki ga je predlagal eden izmed zastopnikov odv. Menghija, ni moglo priti. Razprava je bila spet odgodena. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 29. januarja 1928. bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno Nlužbo ves prihodnji teden Contin, Corso Verdi št. 17; do ene ure popoldne pa lekarni Alesani, Via Carducci št. 12 in Pontonji, Via Uastello št 26. ČEPOVAN Že dolgo časa smo si želeli, da bi dobili zvonove. Končno se je vendar to nače hrepenenje izpolnilo. Dobili smo nov velik zvon. Tehta 12 stoto v. Tako se bo zopet po dolgem času glasilo ubrano zvonenje iz lin našega zvonika ter odmevalo v bližnjih gričih. Te dni je padlo pri nas nekoliko snega. Bolj gosto pa je snežilo na bližnjih Lažnih, tako da bodo imeli smučarji, ki prihajajo ob nedeljah tja v velikih skupinah, zopet obilo zadoščenja za dolgo pot in obilo veselja. AJDOVŠČINA. Naše kinematografske predstave. V soboto in nedeljo je bila Bra-tinova dvorana trikrat zaporedoma nabito polna, medtem ko navadno obisk kinematografskih predstav pri nas ni vselej povoljen. Kinematografske predstave se vrte v Ajdovščini reilno teden za tednom, toda o njih navadno ne poročamo. ker so zasebno podjetje g. Mirota Bratine, ki mu gre na eni strani za njihov uspeh vsa zasluga, ki pa na drugi strani sam nosi ves rizik in bi tu javnost posegla v njegove pravice, ko bi zahtevala od njega vedno lepih predstav, kakršna je bila zadnja. Vzrok nadštevilnega obiska je bil «Carski sel», ki ga vsakdo izmed občinstva živo pozna iz slovenske knjige. Ne le to, da je film v resnici krasen in da je razvoj dejanja več čas silno napet, ampak pred vsem dejstvo, da predstavlja ilustracijo slavnega, občinstvu znanega romana in da razkazuje lepoto daljnih ruskih pokrajin ln posebnosti tamošnjega ljudstva, je privabilo tudi nevsakotedenske o-biskovalce kina. — To mi daje povod, da si vendarle dovoljujem izraziti željo, da bi nam naš kinematograf od časa do časa prinesel še kakšno takšno delo in nam po možnosti nekako nadomestil naše nekdanje redne dramatike predstave in nam nudil dobrodošlo ilustracijo še drugih slavnih del, ki jih hvala Bogu Še poznamo iz nekdanjega vnetega čitanja, ko so nam bila na razpolago dela svetovnih mojstrov. IDRIJA Občni zbor pogrebnega društva sv. Jo^fa V nedeljo 22. t. m. ob 9. uri dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela «Didič» 57. redni letni obč^ii zbor «Pogrebnega društva sv. Jožefa v Idriji» ob precejšnji udelež-bi. Zborovanje je otvoril ob določeni uri predsednik g. Valentin Vidmar s primernim nagovo- rom. Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 23. januarja 1927., je podal tajnik svoje poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je imel odbor med letom 12 rednih sej, na katerih so se pretresale društvene zadeve. Društvo je imelo začetkom leta 4734 članov. Med letom je pristopilo 144 članov; umrlo je 75 članov; izstopil eden in izključenih je bilo 15 članov, ker so prenehali s plačevanjem meeečnih prispevkov. Koncem leta je Štelo društvo 4787 članov. Blagajnik g. Matija Seljak je poročal o gmotnem stanju društva, ki je zelo povoljno. Društvo je imelo v lanskem letu dohodkov: preostanek iz leta 1926 lir 908.35, prispevki članov, pristopnina in za članske knjižice lir 20,373.35, za izposojilo mrliške oprave lir 270.—; dohodki od sveč lir 441.60, dvig v posojilnici 1.100.—. Skupaj lir 23.093.30. Stroškov je bilo: izpla-čanje pogrebščin umrlim članom lir 13.610.—, podpore Članom lir 187.—■, hišna najemnina lir 840.—, nagrada odboru in plače elugom iir 2.200.—, pisarniški in upravni stroški lir 1.102.25, popravilo inventarja lii' 71.—, nabava sveč lir 315.50, razni stroški lir 125.10, vlo-v hranilnici iir 4.050.—. Skupa i 22.498.85 lir. Premoženje društva: hranilne vloge lir 29.382.76, v ročni blagajni lir 594.45, zaloga sveč lir 338.30, zaloga članskih knjižic lir C23.50, vrednost inventarja lir 2.224.—. Skupaj lir 33.163.—. Radi majhne umrljivosti v preteklem se ie društveno premoženje povišalo za lir 3.844.45. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen za predsednika enoglasno dosedanji večletni zaslužni predsednik g. Val. Vidmar; za podpredsednika pa g. Lovro Ćibej; za tajnika g. Anton Rupnik, namestnik g. Jež Mihael; za blagajnika g. Matija Seljak, namestnik g. Franc Kosmač. Varuh inaventarja g. Ignacij Lampe. V nadzorništvo so bili izvoljeni sledeči gospodje: Ko-kalj Jakob, Mrak Ivan, Velikanje Ivan. Pri slučajnostih je bil z ozirom na ugodno premoženjsko stanje društva sprejet predlog, da se za tekoče leto zviša pogrebščina od lir 180.— na lir 200.—. Nato je predsednik zaključil zborovanje, ki je poteklo v najlepšem; redu. Želimo prekoristnemu društvo tudi v bodoče najlepši prospeh. Reška pokrajina TRNOVO Svoj čas se naša vas in niti okolica nista pečali z rejo prašičev, največ so jih kupovali na sejmih od kupcev, ki so jih pripeljali največ s Hrvaškega in štajerskega. Pozneje se je ta živinoreja razvila, odgajali so mladiče in jih prodajali na sejmih. Pridni gospodarji in gospodinje so si na ta način pomagali. Tudi danes je to do-bičkanosno, a trebalo bi korak naprej v marsikaterem progi edu. Zavzeti bi bik) smotr*no pot. Dam za to sledeči primer: Gospodar, ki nameruje zgraditi hišo ali hlev, si pripravi potrebno gradivo. Gre v gozd po les, k apnenici po apno, k reki po pesek itd., a vsak korak, vsaka skrb vodi k istemu namenu, vse se zliva v isti — smoter. Nekam tako bi moral snovati tudi tukajšnji kmet. Ko je dobro pretehtal razmere, bi moral delati smo tren o. Danes smo malone vsi prepričani o veliki važnosti vzorno ali vsaj dobro urejenih hlevov in pametnih in skrbnih gospodarjev prva skrb je naprava novih ali preuredba starih, slabih hlevov, ki naj bi kolikor mogoče odgovarjali zahtevam pravilnega hleva, to je, ki naj bi bili zračni, suhi, snažni itd. Vendar pa se še vedno dobijo gospodarji, ki niso — gospodarji. Ti sicer priznavajo koristi in dalekosežne ugodnosti pravilno urejenih prostorov za živino; vedo, da bi bili tostvarni troški v nekaj letih poravnani, a kljub temu se izgovarjajo, da ni sredstev. Je li ta izgovor na mestu? Mogoče, a najčešče moramo to zanikati. T'nraviČen je le v slučaju, -če dotični k dobro gospodari, t. j., če je URŠULA CVETKOVlt je danes po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Žalujoči otroci Albert, Olg« por. Cink, zet Franc Cink in ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pondeljek, 30. t. m.f ob 15.30 iz mrtvašnice mestne bolnišnice Regma Elena. Trst, dne 28. januarja 1928. Mffk. pht. oodjetj« Nuova lmpma Cona V. EM47 skrben, priden in napreden gospodar. Da, a tak posestnik ima gotovo že davno tudi hlev v redu; če pa bi ga ne imel, je vzrok kvečjemu. kaka nesreča. Ce pa gospodar, ki se tako izgovarja, istočasno nabavlja nepotrebne predmete, ki niso obresto-nosni ali z drugo besedo povedano: ki mu ne donašaJo"riikakih dohodkov ali vsaj zelo neznatne, je to znak slabega gospodarstva. Saj imamo Se dosti kmetov, ki redč konja, ki jim ne rabi; ki mogoče ljubijo okusno, včasih celo skoraj razkošno stanovanje ali jim Ugaja fina obleka itd. Pri takih seveda gornji izgovor ni na mestu. Ti naj bi uvaževali resničnost besed pametnega moža: Kmetska hiša se danes zida na hlevu, nikoli pa ne hlev na hiši! Koliko resnice je v tem malem modrovanju! Res je, da so danes gradbe zelo drage in zahtevajo tisočake Dobro je treba premisliti, preden se prične z tlelom, preden se uresniči že davno rasno vani načrt. A računajoči in preudarni gospodar — in tak mora biti danes kmet — bo kmalu na jasnem, ker ve, da je splošno gospodarstvo le izkoriščanje človeštvu potrebnih snovi, ki jih je treba zajeti, usužnjiti. Kmetsko gospodarstvo je podobno štreni: le s pravo nitko jo raz motaš v redu, drugače se ti trga in trga. Kmet ima torej vedeti, kje je naj-poglavitnejši vir njegovih dohodkov. Preudarni računa, da je treba razen že dobro urejenih travnikov njegovi živini dobrega hleva. Tako je smotrena pot v naših razmerah. Pred leti je bila precej razširjena ovčjereja, a se je malone docela izgubila. Ne moremo kar na splošno priznati, da je to prav. Vse premalo je tudi čebelarjev. Pred okTog 40 leti je bilo v Trnovem in Bistrici 6 čebelarjev, danes smo pri istem številu. Stare murve nam pričajo, da so se naši predniki pečali tudi e svi-lorejo, sedaj ni niti spomina na to. Pred leti, ko so kmetje pospra-vili pridelke v shrambe, je šlo koncem oktobra kakih 200 do 300 čvrstih mož na Hrvaško, Slavonsko, na Ogrsko in v Rumunijo. V tamkajšnjih gozdovih so sekali leB, pripravljali drva za kurjavo, večji del pa so izdelovali dohge za sode. Ze na jesen so prihajali semkaj agent je, ki so najemali ljudi za velike trgovce. Sklenili so pogodbe ln dali moškim denar za pot. Odhajali so v družbah po 30 do 40. Tam so ostali celo zimo in v hudem mrazu sekali in žagali v lesenih kolibah ter si na ta način krvavo zaslužili in prištedili par krajcarjev. Marljivi in varčni so prinesli po 100 do 200 gl., kar Je bilo za takrat dosti. Vračali so se okrog Velike noči. Seveda «o se nekateri vrnili praznih rok. — Ali bi ne bili bolje storili, če bi bili ostali čez zimo doma in bi si biM zboljševali svojo grudo, ki bi jim bila do danes hvaležna? Nevednost, kako bridko se maSčuje! BORZNO POROČILO TRST, 28. Jan. 1928. Amsterdam 757—763, Belgija 202 do 266, Francija 74.10—74.40, don91.95—92.15, New-York 18.83 do 18.8». Španija 318—324, Švica 362.50 do 364.50, Atene 24.75—25.25, Berlin 447.50—453.50, Bukarešt 11.50 do 11.90, Praga 55.90-^56.20, Ogrska 328—334, Dunaj 263.50—369.50, Zagreb 33.06—33.36. Uradna cena zlata (27. I.) L 364.68; vojnoo dškodnineko obveo-nice 73.30. POSLANO4) ZAHVALA Zavarovalnici L* Union ozir. g. Augustu Ravniku v Gorici za pravilno in točno izplačano požarno odškodnino. Emil Kuzmin i« Standrež 65/66 •) Za Članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. HALI OGLASI S1. februarjem if Piazza Pontcrosso 2, tel. 44-82, novi skupni tečaji z razredi po največ 10 gojencev. Hrvatsko, angleško, francosko, nemško, špansko, italijansko. L 20.— mesečno, 31 IIEOESTE pmm 7J!Ledot vzmeti za dve postelji, Jelerčič, tapetnik. Trnovo - II. Bistrica. 3 GLASOVIR prodam radi selitve. Šola na Repentabru. 93 LEPA, 19 letna deva, z doto, ieli poročiti akademika ali boljše situirane ga gospoda 30—40 let. Ozira se le na resne ponudbe s stika pod «Zlatolasa» na tržaško upravništvo. 94 SLOVENSKA družina odda sobico s hrano. Naslov pri tržaškem upravništvu. 95 VOZ m osel se prodata. Via Settefon-tane 16, skladišče oglja. 96 POPOLNA oprema za trgovino olja: klop, čebri, vrči in druge potrebščine. Prodajo se tudi posamezni kosL Trst, Via Ginna-stica 35, vrata 12._97 50 UR zaslužka dnevno dobi vsakdo, ki piše za pojasnila na Josipa Otrin, Rovte pri Logatcu, Jugoslavija. Priložiti se mora znamka za 1 liro. 96' POROČNE sobe, iz bukovega, topolo-vega, kostanjevega, orehovega, mahagonijevega lesa, od L 1250. — Kuhinje z mramorjem krasne, lakirane 850, vzmeti, močne 65, žimnice iz žime 60, iz volne 70, nove se prodajo samo v via Fonderia 10, skladišče (Piazza Ospitale). 99 SREČO pove avtorizirani gralolog, via della Ferriera 31, zadnje nadstropje, vra-ta 12.___57 VEČ TISOČ trt cepljenih na angleški način prodaja Franc Juren, Vojščica 53, p. Komen. _100 IŠČEJO se propagandisti za radio za sodne okraje v Julijski Krajini, mesečna plača 500 L za deset mesečnih predstav, provizija in potnine posebej. Pojasnila pri goriški upravi_ POROČNE sobe, bukove, masivne 1700, topolove 1800, druge lukstisne 1950, postelj« z mrežo 150. Tiirk, Cesare Bat-tisti IZ Pazite na naslov. 1720 POZOR! Velika zaloga vseh mrtvaških potrebščin. Krate za odrasle od L 60 naprej; krste male od 15 L naprej. J. Sak-sida, Dornberg 16 VRTNAR« izšolam, neoženjen, dobi takoj stalno službo. Ponudbe aa Dr. Ferluga, H. Bistrica — Bisterza. 88 PAZITEI Najboljše, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri ReScu - Trst - Car- 3E2S59BEST ducci 36. 14 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst._1452 IZUČEN KOVAČ, z lastnim orodjem, išče primernega mesta, tudi kot delavec. Naslov pri tržaškem upravništvu. 87 VEftČA kuharica - gospodinja išče mesta v boljši družini, župnišču. Ponudbe na goriško upravo. TRTE, cepljene, b«le in črne, prodaja Po nizkih cenah dobroznana trtnica J. ipan, Preserje, Ko—en._72 GOSTILNO «Alle Corriere» prej Porto-rosc, Via Roatagma K. 4, blizu kavarne Fabris. Postajališče korifer, shajališče dsželanov in okoličanov. Najboljša domaČa prvovrstno okoHčansko, vipavsko, istrsko vino fat kraški teran. Za dobro postrežbo jamči udani fttefan Stančič.__74 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slasrec, via Gauiia 29. _____18 Konsumno lo kmetijsko društvo v Gabrovcu pri Prošeku vabi na 27. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 12. februarja ob 1« uri pop. t društvenih prostorih. 164 ODBOR. Edina zaloga drobnar je na debelo EOGEHIO PIHCHERLE Gorico. Piazza tfella tflitorla 24 Ustanovljena 1. 1853 - Tel. Int. 166 najstarejše Hh tej siniti Priporoča se trgovcem, kramarjem In kroSojarjem. Cen« zmerne. (£61) Postrežbe točne ZDRAVNIK ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/11 (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V KabreZini oriiaira m pepalln od 14—18 (na lastnem domu) NoJsHJe cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jaxba- £!7' mJfiČ Sprejemajo se krtov, divjih in fo- Jr mačih zajcev itd. itd. poSUlahre yo pofttt D. CMspach - Trst Vle Cesare Battfstl 10, II. nad., vrata 16 Telefon Int. 36-65. rili u u li li u u mm Zahtevajte originalno staklinkoi gj 55 vsebeiekieln,kijedobrosredstvo — proti Izpadcniu las, le Čisti glavo = LEKARNA CASTELLANOVICH _ ustnik r. bolaffio ~ JUT - lil Mali 42 (Si. JaM) - TIS! H — GH!UI-Fi«*JJii C. brind S - HtICI — III IIIIIIIIIIIIIIII POTREBŠČINE korale, mehanike In mizarje peller" kahan & c d. z o. z. Trat, Via S. Wkel6 ši. 12 Latstn« skladišča v p ros ti lwl TOVARNA RIMICtmO - KEMČUd Ubranite se INFLUENCI Vzemite ZJUiRAJ z vašim prvim zajterkom ZVEČER z gorko piječo En CACHET ■ FAIVRC ki vsebuje Tt r -.r.^-1 OXYCHINOTHEIN L 0*8© I k* °bvafUje ' vsake bolezni boljše nego kinin. ZAKTEMflE M VSAKI {KATU OZNAČBO: STIBILIMENTI CHERC9T-NILANO EPP^FMf'rt Stroji za Šivanje, vezenje ■ ILiV lili ln pletenje, za dom In vsa- ko obrtnljo. Potrebščine. TRST« VI« Huda vecchla 3 Napeljave z motor, pogo- nom. Popravila. , oMflstratom) —— Bresplaocn pouk v f«MaJ« PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadsko prošlosti (Hl) Spisal Jam©e Oliver Curwood Prevel France Ma^ajna. Z očmi, ki jih je pritegnil nase strahotni krik, je gledal David na blaznost, o kateri mu je nekoč pripovedovala njegova mati. t To je bila blaznost, o kateri mu je nekoč pripovedovala njegova mati. To je bila blaznost, o kateri so s© Sirile po deželi skrivnostne govorice, ki jih je bila sliSala tudi Anica in se vznemirjala. Razum, ki mu ga j« Marija po dolgih letih vrnila, je Peter Joei ponovno izgubil. Nič več ni bil človek nego le demon blaznosti in smrtnega maščevanja. Ko je zrak Se trepetal od njegovega krika, se je oglasila njegova puSka. David se je zganil in v naslednjem trenutku pognal kroglo skozi srce e-nega divjakov pri vratih cerkvice. Ob njegovi strani sta zagrmeli puški Petra in Carbanaca. Štirje Indijanci so v Doslednjih krčih leža- li na tleh. Ostali so stali na mestu kakor od rev en el i. Krik Črnega lovca je padel nanje kakor strašno prekletstvo. Ako bi bila noč bi divji vojniki zbežali v gozd, bežali bi v smrtnem strahu proti svojim taboriščem, kajti to je bil krik, ki jim je vedno prinadal pogubo in katerega, »o se bali bolj nego vsega. - «Ba*imo!» je vzkliknil David. -jal iz ene najslavnejših rodbin na svetu. To je Domani Rienzi, direktni potomec Gola di Rien-zi-ja, slavnega in zadnjega ljudskega tribuna v Rimu, čigar življenje sta angleški pisatelj Buhver in glasbenik Rihard Wagner umetniško obdelala. Domani di Rienzi ni imel s svojim slavnim prednikom nič skupnega. Živel je sam in »e bavil s pisateljevanjem. V pref- Takrat se je pa skozi temneči se žar dneva oglasil ženski krik — krik iz cerkve — krik, ki je v trenutku spremenil peklo v nebo. In v tem kriku je slišal svoje ime. »Davidi David! DavidU S krikom mu je odgovoril. Kakor bi se bil zgodil čudež, se je dvignil do moči in slave Ccj-bat^*-cove. Nobene oči ob Richelieu še niso gledale Človeka, ki bi se tako boril, kot se je on boril tedaj. Tomaiiavk se mu je zasadil v ramo, a oni, ki mu ga je poslal, se je v naslednjem trenutku sesedel s prek lan o glavo na tla. Kakor pred peklenskim duhom so se u-mikaii Mohavki pred njim in ko bo se umikali, je planil za njimi kakor krvava pošast, ki ne poena «nrti. Obrnili so se in ko so se obrnili so zr 'eli na Črnega lovca in niti eden izmed Šestih se ni več povrnil h tovarišem. Zopet je klic neba zadonel v u-foeih Davida: •Mil DavM! David!« Ni ja zadržal ta klic nego vzpodbujal. Postal je zdaj kakor Črni jovvr. ; v ^ ne « to®ote. ne- go iz zmagoslavja Mohavki so bili zmagovani, začel jih je obhajati strah, ki je bdi silnejši nego strah pred človekom. Peklenski vragovi so planili nad nje, vragovi, katerih ni mogoče uničiti. Mrtveci so pokrivali tla — toliko mrtvecev, da bodo pretekli rodovi, preden bodo njihova mesta zopet izpolnjena. Ko so začeli bežati prvi, so bežali vsi. Kakor rohneča smrt je drevel za njimi Crni lovec. Sredi kupa trupel je stal Car-banac. Nekaj v zadržanju orjaka je bilo povod, da je David pribite! k njemu. Pri Carbanacovih nogah je ležal Peter, ki ni mogel vstati, a se je smehljal skozi kri, k>i mu je zalivala obraz. Tik ob Petru je ležal Smomorec — mrtev. Odšel je končno, da se pridruži svojemu križanomu ljudstvu na večnih loviščih. Carbanac, božanstvo, ki ga je zavrgla ženska, je stokal, kakor da poje novo, neznano pesem. Široko odprte oči so strmele proti gozdu, kakor da gledajo Žensko, ki prihaja rajsro«trt*k rok od tam. Skozi solze, katere so mu začele polniti oči, je videl David veliko zaaeko na Carbanacovih prsih in strateo odprtino, ki jo je zadala indijanska sekira na njegovi glavi. Tako je stal Carbanac, ko so Mohavki bežali. Rahel smehljaj je drhtel na umirajočih ustnicah, ko je odvrgel krvavo sekiro in stegnil roko proti neznani stvari, ki je nobeno drugo oko ni videlo. Za smehljajem je prišel kratek stok in polagoma in neslišno se je orjaško telo zgrudilo na tla Tako se je velika duda junaka ločila od sveta. V tistem trenutku, ko je Carbanac umiral, je neznana, dušeča noč začela objemati Davidove misli. Čuta je, da pada aefcam v neskončni prostor, a preden ga je tema popolnoma pokrila, je sliSal plakajoči glas Anice, ki je hitela za njim, ki ga je dohitela in mu šepetala njegovo ime tako od blizu, kot da je postala del njegov9 duše. V poslednjih trenutkih njegove zavesti je Anica sredi kupa mrtvih ookleknila k nJemu in oa objela. fin jih Mih je bil mornariški častnik in je potoval po vseh vodah, kar je tudi popisal v posebni knjigi in se podpisal Withley. Ko je bil eno leto star, se mu je bil oče, tudi Domani di Rievi, ustrelil iz žalosti, da sta se njegova žena in njegov starejši sin smrtno ponesrečila. Tako je končala zgodovina rodu slavnih Rienzi-jev. Amerikanski delavci hočejo piva. . Predsednik amerikansk. sindikalnega udruženja Green je izjavil, da bo organizirana delavska stranka pozvala obe politični glavni stranki (republikansko in demokratsko), naj sprejmeta v program svojega bodočega volilnega boja tudi zakonito dovoljenje izdelovanja piva z 2.75 odstotno alkoholno vsebino. DAROVI Ker so Mli svatje na ženitovanju Kocina in Mice pri precej dobri volji, so darovali še 50.—. lir za «Solsko društvo». Nov^poročencema obilo sreče v njiju novem stanu, zavednim darovalcem srčna hvala 1 Gospod Runi C Vučen odstopa svoje deleže bivšega konsumnega obrtnijako-gospodarskega društva «Jadran» pri Sv. Jakobu v znesku 100.— lir (Šolskemu društvu* v Ihto, V počastitev spomina pok. matere, babice in prababice ge. Amalije Zustig, daruje družina Frana Zustig-a z Opčin 35.— lir za «Šolsko druđtvo* in 15.— lir za tiskovni sklad (Edinosti*. Gospod Rtbarič daruje 20.— lir za tčoleko društvo*. G. S. S. daruje 20.— tir «3o!ske-mn druftvu». Vsem zavedn&a darovalcem prav srčna hvala! TRST VELIKI DOHODI POHIŠTVA UST Prodaja od najnavadnejšega do naj-v veliki izberi. Najugodnejša cene. Na drobno in na debelo. Pošiljatve na vse kraje. (137) R. CAMPONOVO Vkk 1L Settea&re 33. TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA«TRSTU regtstrovma zadruga z neomejenim jamstvom jnaMttaso 20, priti«« (vogal XXX ottobre) - Tet 16-04 --U U u U - Obrestuje hranilne vloge po 5% VaQ« vfoge, viiam na odpoved, pm dogovoru. Davek na obresti plačnje zavod sam. Isvrlaja nakazila pod agodnimi pogoji za Jugoslavijo In ostala inoaamska trsta. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte Uradna ure od 0-12 7, dop. In od 27,-4 pop. Električne svetil j k« iti žarnice za Radio METALLUM" Glavna zaloga v Trsta u06 A. Ulcigrai, Via U. Poloaio 3 n NA OSROKs ■ Oblake« paietets, dežni pSa- BSfl, tkanina, perila, platno, da Striki, giletf, v ©mani pul-lovar, blago vdour i. I. d. S Znižane cen«! Pogoji ugodni! p^Vla ftoma 3, H3. nadstropje FERRO CHINA PIGATT OliMifliHliin sredstvo* predpisano od ldrevdf/h aiftoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI i. za OKREVAN.V * LEKARNA ZANETT3 - TRST - Via MazzinI LJUBLJANSKA KBEDITNJi BANHA PODRUŽNICA ¥ TRSTU Otavntcii ta rešene BUiarjev w,»oo.©