40. številka. Ljubljana, soboto 26. februarja. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prcjeman za avstro-og ersk e dežele za eelo leto IG gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., vn rt-trt leta .'i pld. ati kr.,' zn cn mesec 1 jdd. 10 kr. Za pošiljanje na doni so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt let«. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelju na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prijemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do ćetiristopne petit-vrste *» kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole i'rankirari. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 2f>—J»> poleg gledališča v „zvezdiu.
Opravništv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Nemška nesramnost,
kakor se zunaj Avstrije, gori v rajhu našoj avstrijskej državi nasproti pokazuje, morala bi vendar odločilnim krogom pri nas oči odpreti, da bi videli, kam smo prišli z zdanjim vladnim sistemom. Nemci, in posebno katoliški Nemci, uže brezsramno pišejo za to, naj se Avstrija razbije in naj se one dežele, ki so bile nekdaj v tistem nesrečnem nemškem bundu, torej tudi Čehi in Slovenci, priklopijo k Nemčiji! Katoliški „llistorisch-politische Bliitter" hočejo to svoje nemško poželenje s tem utemeljiti, da se rogajo se-danjej odvisnosti avstrijske politike, rekoč: „ Ali naj se nam vendar pove, kje se še nahaja ona Avstrija kot jednakopravna oblast s samostalno politiko, in kje se ono, kar se še vedno avstrijska politika imenuje dela — ali v Peterburgu, ali v Berlinu, ali Pešti? Da, prec povemo povsod, le na Dunaj i ne." — Vsacega Avstrijca mora boleti, to beročega, ker žalibog, da ima tu nemšk ultra-montanec prav. Ali proti temu moramo protestirati, da on našo slabost, katere je samo nemšk centralizem v Avstriji kriv, za povod Tazbijanja naše države hoče upotrebiti. Mi terjamo in doseči upamo popravbenja ustave in s tem utrjenja Avstrye, pravične tudi svojim Slovanom, pa brez prusijanstva, naj si bode katoliško ali protestantovsko.
Namere pak, kakor se tukaj brezsramno povedujejo, kažejo nam, kam meri nazadnje vse ne m šku t are nje in nemškovanje mej nami Slovenci. Izdajstvo svoje domovine in svojega rodu tiči vedoma ali panevo-doma za vso nemškutarijo. Kdor za to ve, pa nemškuti, ta je malopridnež, kdor no vć, ta je obžalovanja vreden kratkovidec.
Listek«
Moj pohod pri Kopitarji.
(Spisal Davorin TerBtenjak.) Leta 1837 je Kopitar, kakor v svojej „Selb. tbiographie" (glej Slav. Bibliothek von Miklosieh, I. B., str. 15), sam poroča, potoval črez Benetke, Bolonjo, v Rim, iu se je koncem istega leta ali početkom leta 1838 — prav se več ne spominjam, vrnil črez Livorno, Piso, Florenco in Milano nazaj na Dunaj. V Gradci je prenočil v gostilnici „zur Stadt Triest." Ko za njegov prihod izvem, se takoj opravim, da ga obiščem. Imel je naimer uže več nego pol leta moj rokopis; „Ueber die Zeit der Kinvvandcrung der Slavven in Inner-osterreich" predložen, da ga cenzurira, a ker ga nij tako dolgo v Gradec poslal, sem sam hotel za — njegovo osodo poprašati.
Na graškem vseučilišči je bil takrat moj profesor iz latinske in grške filologije admout-
Franccsko.
Povedali smo  v zadnjih  dveh številkah našega lista, da je pri zadnjih velevažnih volitvah na Francoskem zmagala svobodomiselna republikanska stranka tako sijajno, kakor nij bilo  pričakovati.  Republikanci  bodo imeli v novej zbornici dve tretjini večine, kraljevcev je jako malo iu vsi sovražniki svobode so zopet mej soboj razprti, tako da njihova opozicija niti ne more nevarna biti. S temi volit vami je utrjena republika, najnaprednejši državna oblika, v "katerej so največje državljanske kreposti cvele v uekdanjej Grškej, v Rimu, Ameriki itd., utrjena, upajmo da za vselej, in to tem bolj, ker je baš na Francoskem republika teško rodila se. Koncem preteklega stoletja je ta hči velike revolucijo v prvič glavo vzdignila pred strmečo Evropo in posvetila po vseh kotih sveta, ali Napoleon I. jo zatrl.   Zopet leta 1830 jo oživela, ali za malo časa; isto tako je republiko od l. 1848 zatrl lopov Napoleon III. z državnim udarom od     decembra 1851 in dvajset let je Fran cija služila temu človeku. Pa narodov duh je bil pač uklepan, ali ne za  stalno uklenen, duh svobode potisnen ali ne zadušen, blaga ideja demokracije odstranjena v veljavi ali ne pozabljena.  V največjej nesreči jo republika prišla in Franciji rešila čast.
Pač je imela republika precej po svojem novem rojstvu mnogo ljutih sovražnikov. Ko jo njen prvi predsednik Thiers padel, zašel je prvo mesto njej sovražnik njen Mac-Mahon in uže so reakcijonarci na Francoskem in pri nas veselili se, da jej bode ta konec storil. A nij imel poguma. Zaviral jo je v napredku in razvoji kolikor je mogel, poklical reakcionarne ministre, kakor Burleta,  ki so
ski Benediktinec: Dr. A. v. Muchar. Dasiravno iz slovanske krvi, je ipak hudo zabavljal črez Slovane. Jedine srbske narodne pesni so našlo pri njem dopadanje, in prosil me je, naj ga srbski učim. Imela sva kacih 14 lekcij, a moj Muhar so nij še mogel cirilice naučiti. Dii mi slovo in reče: Srbske narodne pesni so sicer tako veličastne, kakor Homerovi spevi, a jaz sem uže prestar, da bi se tega jezika naučil. Pri jednej teh lekcij mi reče, da je njegov ded bil rodom Graničar, za vlade Marijo Terezije kapetan, da se je v pruskem, sedem let trajajočem boji pri bitki poleg vasi Bied odlikoval, in pozneje v žlahni stan bil povzdignen s predikatom: Edler von Bied und Rangfeld. Ded je pozneje na Tirolskem živel v penziji, in Muharov oče je služil za colj-skega uradnika v mesteci Lienz na Tirolskem, kder je Muhar rojen bil.
Muharovo zabavljanje me je razjezilo in napotilo, da sem gori omenjeni članek spisal za „Steierraiirkische Zeitschrift."
pred volitvami in pri volitvah zoper republiko delali in tako skušali pot delati v stare mo-uarhične tire. Nij šlo! Narod je kljubu vsemu temu sam svojo osodo v roke vzel. Mac-Mahon, ki je dosednj z nevoljo nosil ime predsednika republike, mora sedaj odpuščati ministre reakcijonarne barve in repulikancu l)u-fauru izročiti vladno vodstvo.
Našli so se sicer ljudje, ki so svetovali Mac-Mahonu storiti lopovsk korak, silo proti pravici, državni udar proti parlamentarizmu rabiti, dano svojo besedo prelomili republikance razgrniti in Napoloniča Lulu za cesarja postaviti. Ali videti je vendar, da ima ta vojak še nekoliko poštenja več kot Napoleon III. Mogoče je tudi, da se mu ne zdi potrebno za druge kostanj iz ognja jemati, mogoče ali še bolj verjetno je pa, da si Mac-Mahon ne upa kaj jednacega storiti, da je rešpekt dobil pred vo^jo naroda, in da tudi vojska nij več rabljiva za take nepoštene in protipostavne udare.
Vpliv končne ustanovitve republikanske vladavine na Francoskem bode tudi na vse druge francoske narode velikansk, tako ogromen, da se sedaj niti preračuniti ne da Fran-cozje so gotovo prvi narod sveta. Uže prva njihova republikanska revolucija je svobodi povsod pot delala. Kako bolj bodo vplivala blagostno v denašnjem veku. Nemci si sicer obetajo mini od nje, t. j., da jim bode pustila rop zadnje vojne, Elsas in Lotaringyo. A tu se močno motijo. Kadar vstane glavno slovansko vprašanje, katerega največji protivnik je Nemštvo, bode Slovanstvo borilo se ob boku Francijo za svobodo in narodnost.
G. Kopitarju se ponižno predstavim in odkrijem, zakaj sem prišel. Najina konverzacija, se ve da — v nemškem jeziku, — je bila sledeča:
Kopitar: Vi ste torej tisti reformator slovenske zgodovine, veseli me, da Vas spoznam, imate za svojo starost in svojo študije uže dosta historičnih znanostij, ali so to — „Phantasiebilder"; sicer nijste Vi prvi, uže Vodnik*'), ki pa jc bil v historičnih vedah „■Stumper," je pel: „od nekdaj stanuje, že tukaj moj rod, če ve kdor ža drujga, naj reče od kod;" ali vrstice pesnika nijso historični viri. Ali morebiti medopersinjske Sarniate imate za Slovene, kakor „Frehnaurer" Linhart, in mislite, kakor on, da so Kranjci —: Sarmatae limigantes. Pa mislim, da bolje znate
•) Da Vodnik pri Kopitarji nij bil v milosti, pričuje njegova opazka: Vodnik war libri. gena ein auiicus foppabilis uaeh Art dur Mdnche, vol lacherlichor Soiten (glej Selbst biographio str. 10).
Politični razgled.
JVotrtmJe fiežele.
V Ljubljani 25. februarja.
V <Ii-ž4w vifvnt ^/#«#*## so zdaj nove malo železnice na vrsti. Zavržena je bila od državnega zbora fuzija galiških železnic in subvencija Duxski železnici, akoravno j e bilo ministerstvo za to. Torej zopet je usta-voverna večina svojemu lastnemu ministru oponirala. Vsled toga je zopet napetost mej vlado in parlamentom.
Na Čv&kem. so tudi v mestih zmagali pri volitvah v deželni zbor Staročehi.
V of/vrskvin glavnem mestu je bil namestu Deaka izvoljen jednoglasno škof Ilor-vath.
Viittnjc «lrx»ve.
Iz Hi l<ft <ttl<* ve poročati magjarski „Kelet Ncpe", da Rusija namerava Srbijo odvračati od vojne na spomlad, ker meni Rusija, da je nujno potrebno, da se za zdaj evropski mir obrani. — Če je to res, potem se ve da za zdaj vojne ne bode.
Iz Car1g**4Jd<n se javlja, da uradni list „Bassiret" poroča: Torta je Srbiji in Črnej gori poslala ultimatum, naj ti državi domov pokličeti svoje podložnike, kateri se udeležujejo vstanka, sicer bodo turške vojno Čete marširale v Srbijo in Črno goro. Menimo, da bi celo dobro bilo, ko bi Turki svojo grožnjo kar brž izpolnili, — ali čuvali se bodo.
tBgtptopsht podkralj jo začel bil vojno z Abisinijo. Sedaj mu je pa uže žal, ker njegova vojska sicer prodira v sredino, a nema vspeha, ker j6 vedno od strani napadana in deloma tepena, pak se Abisinci tako umikati znajo, da jih nij mogoče prijeti.
Amerikanski demokratje imajo 27. junija svoj veliki shod zarad imenovanja prihodnjega predsednika republike. Namesto Granta, ki je bil uže dvakrat za vrstjo predsednik, v tretjič pa nij navada da bi voljen bil, kandidirajo Rlainea.
Dopisi.
Ix l.UHkos«.* trffn 23. febr. [Izv dop.] Naš trg je gotovo na slovenskem Šta jerskem jeden važnejših krajev,  kar se tiče industrijo in druzih ozirov.   Uzrok temu pa, da se malo od nas čuje, je gotovo manjkanje dopisateljskih močij,  katere  bi  se pečale z novostmi,  ki se v industrijalncm svetu na šega okraja gode. Mislim pa tudi, da marsikateri se boji kaj pisati, ker prav lehko bi prišel v polemiko z drugo mu protivno stranko, kajti vse bi se ne dalo hvaliti, „es ist Manches
faul im Staate", — in ravsanja ne bi bilo konca ne kraja; — a bogu hvala — nastalo je po nekdanjih hudih bojih vendar mirno in porazumno življenje v našem trgu!
Namen denašnjega dopisa jo od mnogo tržanov izražena želja, našemu v pokoj odhajajočemu g. okrajnemu sodniku Lasbaherju k slovesu dostojni „Valeu izraziti. G. Las-baher, veliko let okrajni sodnik v Laskom trgu, odpovedal se je poslu, katerega je z vso pohvalo in natančno marljivostjo opravljal. Sicer je uže v boljši polovici svojega življenja, vendar je mož še mladostno trden, na telesu in umu in ta zadnji moment napotil je marsikoga k vprašanji: Zakaj se je obče priljubljeni in značajni mož odpovedal prostovoljno svojej službi? Govorilo se je o marsičem; — ali lo nekaj je resnično — le jedna osoba je, katera je uzrok g. sodnikovej odpovedbi.
Naslednik g. Lasbaherju je nekov gosp. Kastelic, dozdanji adjunkt v Celji, kakor sem slišal pošten, pravičen in značajen uradnik.
Vi pa, g. Lasbaher vzemite prisrčno zahvalo za svoj trud soboj, — bodite preverjeni, da najdražja prijateljska čutila vam udanih tržanov in hvaležnih kmetov vas bode spremila na vašem potu! Odpustite, ako vam je kdo v našem trgu sitnosti in zadrego delal, ali vas kedaj v srcu žalil, — namena gotovo nobeden tržanov nij imel! Dober spomin vam ostane v družbi, v katerej koli ste se le jeden-krat zabavali!
Mislim, da ne bodo napačno, ako občinstvo opozorim na mlado, pred malo meseci ustanovljeno, za naš okraj zelo koristno družbo namreč „p os oj i l n o z ad r u goa, katera se je kljubu nasprotnej agitaciji vendar lo krepko utemeljila in zdaj se svojim posebno kmet-skemu stanu dobrodejnim delovanjem z vso pohvalo napreduje! Bilanca, katera se je ravno kar izdelala, bode kazala, kako vspešno je društvo v pretečenih prvih sedem mesecih delovalo! Natančna poročila se bodo razglasila, kakor hitro bode občni zbor posojilne zadruge račun pregledal in odobril. Posebna hvala gro ravnateljstvu, ki je ves trud ustanovljenja in daljnega razvijanja prevzelo in s tem temelj za olajšanje in bo\jšo bodočnost našemu pod denašnjo financijalno mizero zdi-hujočemu kmetu položilo.
Upanje imamo, da bode s tem v domačiji
pridoblenim denarjem našim domačim kmetom in obrtnikom pomagano in da se ti po pravilih zdrave ekonomije krepijo in do blagostanja in trdne samostalnosti pridejo! Končno še jedenkrat hvala ravnateljstvu posojilne zadruge za žrtve in brezplačno marljivo delovanje!
Ix Xr*t*» 24. febr. [Izv. dop.] Znani v zbornici državnih polancev na Dunaji naravnost in brez pomislika sprejeti g. Naber-gojev predlog zastran užitnine od mesa za tržaško okolico bi jako važen in pa okolici neizmerno koristen bil, ako bi se le dal uže zdaj zvršiti. Ali žalibog temu nij tako! Zakaj ne?
Trst in okolica sta skup jedna sama občina ali srenja, imata skup se ve, tudi jod-nega samega župana, in pa zastran plačevanja užitnine (kakor sicer še nekih druzih davkov) uže od starodavnih časov jedno samo skupno postavo kot privilegijo, ki nij še do-zdaj odpravljena, in je tedaj popolnem veljavna. Ko se je zadnjič v omenjeni zbornici besedovalo zastran užitnine od mesa, ozir se je imeti moral lo na druge avstrijske dežele, ne pa ob jednem tudi na Trst in njegovo okolico. Ako bi veljati imel opomnjeni predlog tudi za tukaj, moralo bi poprej redno odpraviti sedanje razmere mej Trstom in okoliko, in io ve, tudi sedanja postava zadevajoča užitnino, na mesto katere morala bi stopiti v veljavo tista, ki je dana dozdaj le za druge dežele. Jasno je pa, ko beli dan, da bi t ada j spadalo plačevanje užitnine tudi v tržaški okolici pod III. razred, in za to bi ne bilo nobenega posebnega predloga potreba, ker uvrštenje tega plačevanja pod III. razred bilo bi samo ob  sebi razundjivo.
Predlog, o katerem je govorjenje, dal je pa sicer tukajšnjim gospodom veliko misliti, in nad njim se je vse čudilo!
Ii fct. I*€»tr» na Notranjskem 23. febr. [Izv. dop.] Pri nas bila je v nedeljo 20. t. m. veselica in tombola s plesom. Gosp. Korošec je priredil svojo novo izdelano veliko dvorano prav okusno za ta večer in tudi postrežba obilim gostom je bila jako povoljna. In je bilo res lepo videti toliko izobraženega ljudstva skupaj zbranega, toliko lepega, inteligentnega ženskega spola, in posebno je dopadalo, ka so kolodvorske družine zastopane bile skoro „in corpore".
latinski, nego Linhart, ki je mislil, da „limi-gantes" je latinska beseda, in ime „Kranjci" — prevod te besede, — ha — ha — ha!
Jaz mu pohlevno rečem, da imam vse druge dokaze, in čestiti g. kustos se bodete prepričali, kadar rokopis preberete, da ne trdim kaj abotnega.
Kopitar: Ne še sem časa imel Vašega rokopisa na tanko prebrati, ko domov pridem, bom takoj ga v roko vzel, a rečem Vam, preučite Muharja, on je točno dokazal, kedaj 80 Sloveni v notranje avstrijanske dežele prišli. — Jaz se globoko poklonim, in brez vse dobre volje poslovim. Visokoučeni mož s svojim obnašanjem in z glasom, v katerem je z menoj govoril, nij mi se prikupil.
Črez kaka dva meseca dobim rokopis nazaj z opazko: „Zum Drucke nicht geeignet wegen historisehen Unrichtigkeiten und unbe grttndeten Neuerungen. Die Slovenen sind vor dem siebenten Jahrhundert in Innerbsterreich nicht eingevvandert, das ist enviesene histo-risehe Thatsache." —
Pozneje je drakonski učenjak sam drugače sodil. V svojej Selbstbibliographie 1. c. str. 1. piše: „indess sind die neueren vdeder im Rechte, vvenn sie Karnthner als Karanta-ner nebmen, die schon vor Kari dem Gros-sen, vielleicht seit dem 4.—5. Jahrhundert (nirgends findet sich die Zeit ihrer Einvvanderung bemerkt), in dem \veit iiber Kiirnthen hinausreichenden Striche von Nori-cum und Panonicn verbreitet waren etc."
V svojem spisu: Prolegomina historica etc. (libr. cit. pag. GO) še dalje nazaj seže, pišoč: — sed tempu s eorum (Slavorum) immigrationis (cis Danubium) plane in-c e r t u m; nisi quod Cbrovatorum et Serbo-mm no vis saeculo VII a septentrione cis Danubium accessionibus, certo certius sunt anteriores, sive longo antea cum Got h is, sive ad minimum non serius, quam anno 5G8 cum Avaribus delati in bas oras, quas jam ad annum 595. Paulus Dia-conus Slavorum patriam appellat. — Gothi so uže leta 37G.po Kristu po Panonii in No-
riku razsajali in mesti Strido (rojstno mesto sv. Hieronvma) in Petovijo razdjali.
Moj rokopis, ki je vse te okoliščine točno pretresovtil, je torej vendar nekaj pomagal.
Kopitar je celo Hrvate in Srbe imel: pro colonia 'Slavorum noricorum. Na strani 62. istega spisa reče: Imo magna nos spes tenet, fore, ut historia Francica saeculorum V—VII melius elucidata Chrovatos ipsos Sor-bosque agnoscat pro colonia Slavorum noricorum, per Francos in Norico et Thu-ringia e septentrione progredientes ad meri-diem pane Adriaticum maro Illvricum versus retrusorum. Sed haec alias.
Kaj bodo \lladohrvati, učenci Starčevi-čeve historične šole, k temu rekli?
Pa pustimo to. Nij sem mislil slovenske zgodovine pisati, nego samo čestitemu občinstvu jedno anekdoto iz svojega življenja priobčiti, katera pojasnuje tedanjo avtokratstvo vsegamogočnih cenzorjev.
Tudi so počastili to veseljo gostje iz Zagorja in še celo iz oddaljene Bistrice je došlo već gospodičin in gospodov dasi so ravno isti večer tudi bistriški „kazinarji" imeli svoj „Tanzkriinzcbentt, ki pa je moral jako slab biti, ka si nij niti domačinov niti domačih pevk privabiti mogel.
Zabava tu je bila prav živahna, plesalo se je mnogo in radostno in tudi lepih domačih pesnij nam je zapel nekatere tukajšnji „lokalni kvartet". Hvala za to veselico gre g. Korošcu, kateri je gotovo zadovoljen bil z onim večerom, kar mu naj bode v izpodbujo tudi za drugokrat. Kaj pa „bralno društvo", ali mora res mrtvo biti? Skoda za lepo dvorano, ki jo imate Št. Peterčanjc, ako za vzvišene namene porabljena ne bo! Na zdar!
Is   Vl|»uv«» 22. febr. [Izv. dopis.] Preteklo nedeljo nam je napravila čitalnica naša zopet  prijetno veselico.   Kljubu temu, da je ravno isti dan sosednja nam Ajdovščina tudi imela velik ples in kljubu slabemu, deževnemu vremenu,  zbralo se jo  „v Tabru" nepričakovano veliko gostov. Kaj hočemo reči o predstavi iger? Iločemo-li staro ponavljati Gospodičina Julijanova, našemu občinstvu najbolj simpatična in priljubljena  prikazen, jo igrala po   navadi:  izborno.   Blaga gospica Sprejmite — drugače vam ne moremo svoje hvaležnosti skazati — za vaše res veliko po-žrtvovanjo našo prisrčno zahvalo. Gospodičina Ootičeva in g. Silvester sta tudi vso pohvalo zaslužila.   Od diletantov se ne da več pričakovati. Gosp. Dolenec je svojo rolo tudi prav dobro izvršil. Končno nam pa je še prijetna dolžnost se gospici Dolenčevej zahvaliti, da je blagovoljno spremljala petje na glasoviru. — No kako pa je bilo vse živahno, animirano po predstavi.   V dvorani se je plesalo, v jednoj sobi jedlo in pilo, v drugej pevalo, dokler se nijsino pozno proti jutru razšli. Čitalnici naši res nij mogoče pri sedanjih okoliščinah nckda njo lepe plese napravljati, za zdaj bodimo veseli, da nam da take veselice, a znamenja kažejo, da se bode tudi v  tem obziru na boljše obrnilo.
Iz lii<<li(';ril lliest&t 22. febr [Izv. dopis.] V nedeljo je bil ples tukajšnje gardo in reči moram, da je v krškem mest-janstvu dosta veselih žil. To nij bilo nič napetega in vendar vse dostojno. Ure so pretekle, kakor bi jih kdo bil podil. Kamor je človek pogledal, povsod je videl vesele obraze in v vsakej sobi se je popovalo; bilo je res prav lepo domače veselje. Gospodičine združene s pevd našega pevskega društva pelo so naše domačinke in godci, kvintet goslarjev iz Štajersko Planine spremili so pesni, kakor: „Lepa naša domovina", „Kje so moje rožice", ali: „Tiha luna jasno sije". To so čudni fantje; jedenkrat kako pesen slišijo, pa jo uže znajo. Zraven imajo dober takt in neumorni so. Adresa njihova je: Molhior Leskovšek v Planini (Montpreis), če kdo godce rabi. — Ta ples je nosil strogo mestjanski značaj, zato je bil brez vsega napetega in človek se je smel smijati, peti in nij mu trebalo biti v vsem neumen glace.
I k l>ot»re]»olj 22. febr. [Izv. dop.] V „Slovenskom Narodu" št. 8. in 34. t. 1. napada jeden dopisevalec tukajšnje šolsko, cer kvene in nekoliko tudi občinske zadeve. V pojašnjenje teh napadov naj služi naslednje neutralno opravičenje:
1. On piše, da se .vsak  boji za tukajšnjo II. učiteljsko službo prositi zavoljo neke
svojati v tukajšnjem šolskem svetu, in da je tega sveta nemarnost kriva, da II. učitelja nij.
To nij res. Za I. bolj plačanega učitelja e bilo 1. 1870 in 1874, ko je bila ta služba razpisana, dovolj prosilcev. Samo z 400 gld. plačana II. služba je bila dozdaj brez razpisan ja oddajana. Od srede avg. 1875 je iz-praznena, bila je razpisana; toda nihče nij za njo prosil. Krivo tega je pomanjkanje učiteljev. 2!>. sept. 1875 je na prošnjo, da bi II. učitelj tu bil postavljen, prišel odgovor. To nij mogoče, 8 služeb je v Kočevskem okraji praznih, ker učiteljev nij. Ta „svojast" nij nobenemu kaj krivičnega storila; marveč so dozdaj trije II. učitelji pri njej z veseljem in zadovoljnostjo hrano imeli, akoravno jim je prosto bilo, taisto si drugod poiskati.
2. Dopisnik očita, da v novembru 1875 nekoliko dnij „otroci nijso šole imeli, ker šolski in občinski zastopi nijso bili drv za kurjavo preskrbeli". — Kakor vsako leto, tako je bila tudi v začetku novembra 1875 šolska občina z lece opominjana potrebna drva za šolo pripraviti. Vrh tega so bili vsi trije župani tukajšnje šolske občine od predsednika šolskega sveta pismeno in ustno opom njeni za drva skrbeti. Šola jo bila zares pol dyugi dan brez kurjave. Uzrok tega je bila tako nagla huda zima, katera še zda; toliko hišam nagaja, da nemajo drv; dalje, pa tudi premajhna skrb občinskih zastopov.
3. On očita nekaterim udom okrajnega šolskega sveta mrzenje do vsakega napredka, do novih šolskih postav. — Od tega nij nič tukaj znano. Vsak mesec je redno zbor šolskega sveta, h kateremu se njegovi, v raznih vaseh bivajoči udje z lece povabijo; postave se vse izpolnujejo.
4. Dopisniku ne dopado šolska drevesnica ; zdaj ve on da se v nje koštruni pasejo, zdaj, da se zmanjšuje in pri njej krivica godi. — Tukaj je treba bolj obširnega pojašnjenja. Tikoma pri šolskej hiši je njiva in nekaj travnega sveta, katero zemljo jo do maja 1874 I. učitelj užival, ki je ob jednim tudi za mežnarstvo skrb imel. Po leti 1874 je bila mej učiteljem in občinami huda borba, do novembra 1874 so orgije molčale. Da omenjena njiva in travni svet ne spada učitelju ampak mežnarju, to je bilo še le po leti 1874 od gospodske določeno. — Na tem mežnarijskem (prav reči cerkvenem) travnem svetu je bila leta 1871 — 1873 drevesnica narejena in ob cesti ograjena. K njej je bil tudi bližnji sosed nekaj pedi svojega sveta prepustil za toliko časa, dokler bode ta prostovoljno prepuščen svet res drevesnica. Ali ta prepuščeni svet vendar ostane njegova lastnina, ravno tako tudi trava in kar bo na njem izrastlo.
Pri omenjenej priliki je sosed imenovan svet dalje drevesnici odrekel. Ta je pa zdaj na drugej strani po mežnarijskem svetu primerno razširjena in na vseh štirih straneh dobro in lično ograjena.
5. Dopisnik toži, da se v šolskem svetu vse nemško uraduje, akoravuo razun učitelja in župnika nobeden ud v šolskem svetu nemško ne razume. — Kazen teh dveh osob razuinijo še 3 drugi udje nemško. — Pri zboru se godi vse le slovensko; — vloge do c. kr okrajnega sveta v Kočevje so večjidel (zakaj ne vse Ur.) le slovenske, odgovarja se pa tija v tem jeziku, v katerem od tam sem dopisi dohajajo. Je-li to v nemškem ali v malajskem jeziku, to  napaduiku nij prav nič
mar. (Pač! za naš jezik se pa mora vsak Slovenec potegniti Ur.)
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Iz Dunaja t 25. febr. V državnem zboru je predlog zidanja železnice Celje-Drajberg padel! Za to železnico so govorili dr. Voš-njak, dr. Duhatsch in Foregger. Proti so govorili: Brestel, Suss in Neuvvirth, glave ustavo verne stranke.
Domače stvari.
— (V Mariboru) na skrajnej meji Slovenstva je denes volitev deželnega poslanca. Da bi se naši možje dobro držali! Naši prijatelji naj nam izvolijo nemudoma poročati o izidu. —
— (Volitve v ljubljanski mestni občinski zbor) bodo prvo polovico prihodnjega meseca. Udeležili se jih bodemo tudi Slovenci zlasti v tretjem in prvem razredu. Denes 2G. febr. je zadnji dan, da vsak kdor je davek plačal gre na rotovž pogledat, ali je mej volilce vpisan, in če nij, da prec reklamira.
— (Glasbene matice) odbor je v svojej zadnjoj seji sledečim skladateljem razpisana darila podelil in sicer I. in II. darilo za cerkvene napeve g. Daniel Fciglju v Tolminu. III. g. Ilugolinu Satnerju v Novem mestu, darilo za zbirko narodnih pesnij g. Franjo Ozbiču v Kamniku in gosp. učitelju Haktelju v Ribnici.
— (Slovensko gledališče.) Jutri so bode predstavljala zgodovinska igra „Pogumne Gorenjke," v kojej se bode pel nov od gosp. Stuckl-na zložen duet, ter „Ave" iz operete „Gorenjski slavček," zložil g. A. Forster. Opozorujemo občinstvo, da bode začetek ofi i%. uri zvW*€kr.
— (Sokolova maske rad a) pustni vtorek dne 29. t. m. utegne tako velika biti, kakor v najlepših sokolskih časih. Dekoracija v dvoraui se pripravlja lepa Tudi obiskovalci delajo priprave. „Sokol" bo smel biti ponosen na to svojo veselico. Opozorujemo, da jo vstop dovoljon tudi narodnjakom, ki nijso udje nobenega društva. Vabila se uže raz-našajo, in vstopnice dobivajo se 27., 28. in 29. februarja od 2—4. po polu dne v I. nadstropji ljubljanske čitalnico.
— (Vipavska čitalnica) vabi k ome-jenej predpustnej večernej zabavi s plesom, petjem in šaljivo loterijo (gosti naj pridejo povoljno v kostumi), dne 27. februarja 187G v prostorih gosp. Luka Trosta v Tabru. Vstopnina za gospole 30 kr., dame so vstopnine proste. Začetek ob 7. uri.
— (Post tot diserimina rerum!) Pomlad v Ljubljani! Včeraj so naši dijaki našli na ljubljanskem gradu prvo pomladno cvetlico zvonček (galanthus nivalis).
— (M a tor ustrelil) in potem še sebe obstrelil je predvčeranjem nek fant v radovljiškem okraji na Gorenjskem. Natančnosti nam nijso še znano.
— (Hišo užgati) je hotel krčmarju Majorju v Budišovcih mlinarski pomagač Fr. Strniša. Neka dekla je zločinstvo zapazila in zabranila.   Zločinca je sodnija zaprla.
— (V Šoštanj i) je sneg neko cigelnico podrl in ubil deklo Marijo Završnik.
— (Nesreča.) V Novi vasi nižje Ptuja je 18. t. m. zvečer množina ledu v Dravi utrgala 3 mline in jih porinola na nasprotno po-brežje, ali tako, da so tam nij moglo do njih.
V soboto so pred poludnem šli s svojimi čolni iz Ptuja pijonirji, ki pa tudi nijso mogli do mlinov od vseh stranij z ledom obdanih. V sledečtj noči je voda mline dalje nesla in po-riuola v strugo, da se je moglo do njih. Pijonirji so Šli v nedeljo drugič na pomor: jeden mlin BO pustili posestniku razdreti in na suho spraviti; dvema posestnikoma pa so mline zažgali in s streljivom na drobno razkadili. Kajti balo se je, da utegnejo do Uorelna priplavati in tamošnji letos od pijoniijev dogotovljeni most podreti. Govori se, da je okrajno glavarstvo nekaj dnij prvlje župane in mlinarje po zandarjih opomenolo, naj mline dobro za-varjujejo, vse težko mlinsko orodje pa na suho spravijo, česar pa ti trije nijso storili. Videči nevarnost so se smelo zanašali na močnost mlinskih lancev in vožja tako, da nijso iz mlinov hoteli spraviti niti zrnja niti moke. Škoda je velika, odškodnina za požgana mlina pa bode le mala, ali morebiti celo ni-kaka. —
— (Ubit tat.) Iz mariborske okolice se „Gosp." piše: Tat J. Merčnik je bil 7. t. m. ubit. iŠe pred kratkim je imel posestvo pri sv. Barbari. Ko mu je tisto bilo prodano, se je preselil v G. Duplek. Bil je jeden iz-mej najdrznejših tatov, še le-kakih 30—35 let star. V noči mej KI. in 17. februarja obišče s. Peter. Za svojega pomagača je imel nekega Še na videz nedolžnega fanta V. T. starega 17 let, kteri je na straži stal. Vlomila sta v farovško klet, pri g. učitelju Št. in v vinačarski hram g. M, v Mariboru. Okolo 4. ure proti jutru se podata s svojim plenom domov. Pa sreča ta pot jima nij bil mil. — Domov gred očima pride nasproti neka deklica, ki je šla iz ženko vanj a. Ker sta se jej zdela sumljiva, hiti dekle hitro k našemu obče spoštovanemu predstojniku g. Ulucherju. — F. R., ki je bil ravno pri g. predstojniku na delu, hiti nagloma za tatoma. Merčnik se začne braniti in ustreli na njega jedenkrat iz svoje dvo-čevke. Na srečo ga nij ranil, temuč samo obleko posmodil. Zdaj udari fant, ki je Mer-četu pomagal It. po glavi, z nekim teškim železom, ki ga je s soboj imel, da je omedlel. Zdaj prihiti g. predstojnik na pomoč, in Merčnik, ki je imel še jedno cev svojega samokresa nabito, so proti temu obrne. Mej tem priliiti več ljudij od ženitovanja na pomoč in jeden udari tata po glavi, da je na tem udarcu nesrečnež 17. t. m. umrl. Fant je bil ulovljen. — Mnogo ljudi je prišlo gledat glasovitoga tata, katerega je g. predstojnik v lepej krš. ljubezni pod streho vzel terza-nj skrbel, dokler nij končal. Nikogar nij bilo, ki bi bil M. omiloval. Nij čuda! Ljudstvo je neizrečeno razsrdjeno nad tolikimi tatvinami. Še le pred kratkim je bil iz ječe izpuščen, katero je uže ve ikokrat obiskati moral.
Štacune so zaprte v nižini. Večina mesta Ko-morn je pod vodo. Laba in Visla na Nemškem je cele milje daleč jezera naredila.
Rasne vesti.
* (Povodenj) je po vsem svetu, kjer je bil velik sneg, čedalje večja. V FeŠti je jedna fabrika pogreznila se od vode izpodjedena.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokazu prisrčnega sočutju o suw*ti mojega svaka
Jožefa Zanoškar-ja,
tor ta mnogobrojno spremstvo na pokopališče izrekam vnem dotičnim, posebno pak gospodom, ki so uiu ringrobnico peli, v imenu rodbino odkritosrčno zahvalo.
V Ljubljani, 24. februarja 1876.
(50) Luka Robić.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izrrstui
Revalesciere k Banj
30 tet u?..- je mj boletui. ki M jt» ne bila ozdravila tu, prijetna zdravilna hram*, pri odraSčenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vat) bolezn' v želodcu, na živcih, dalje prstie, i uh jetrah; žlu:^ i .jaduho, bolečine v ledvicah., jctiko, kašelj, nepn-b* v ljenje, zaprtje, prehlnjenje, nespni je, slabosti, shvUi ž.lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, sileuj« krvi v glavo ai.menje v ušesih, ulaboeti i:1 h I tkanje pri nosečih o'ožnost, diabet, trganje, ahujši.uju, I icdičuo in pre
iJujerije; posebno nt priporoča za dojenee in je boljo, nv-go dojtilfiino mleko. —  kkuz iz moj 80.000 spriče-
hI zdravilnih, brez va».kc medicine, mej njimi »pri čovala profesorja Dr. Wurzerja, g. h\ V. Beneka, pra-
'.•ga 'profesora medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelstciua, Dr. Shorelandu, Ilir. Cainpoella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle scuurt, 5larki/.e de Bffehan u mnogo druzih imenitna, <;8;b, ne razpošiljava na posebno zatrte vanje zastonj.
Kratki izkaz ii 80.000 spričevalov.
Spričevalo št. 73.670.
Na Dunaj i, 13. : prila 1872. 1 rešlo je v že sedem uies.ce^, od: ar sem bi) v brezupnem stanji. Trpel sem vsled p-Bui'i »iču ničnih bolečinah,  in sicer tako,  da s •in od dne do dnu ■■ iiino gnil, in to z«prečilo je dolgo č-nh moj«,-Btndije.   Čul sem od Vale čtidapolne Revalesciere pru ei snu jo rabiti in cngotoviin Vas, da se čutim po  mest čn m tžitku V^su tečne iu okusne lin ksričre poponem zdrsv, tako, da brez najmar.iega tres uja morem zopet pisati. Za. adi tega priporočam vsem   boluim  to   p'imerno   prav cei 6   in okusno hrano, kot najboljši pripem ček, ter ostanem Vas udani
Gabriel Teschner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862.
Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin vsake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle bo se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zla j Sali. V poloej obupu osti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brčhan.
St. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščanji v prsih.
Si. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Revalesciere je 4 krat tečnejša, nego meso, ter ■e pri cdraščenih in otrocih pribrani 50 krat več na cum, ko pri zdravilih.
V plebastib pnS ia- h po pol ranta 1 gold. 50 kr 1 runt 21 gold. 50 V,-., 2 funta i gold. 50 lir., 5 matov TO ^oicL, Ii luntov 20 gold., 24 fantov 86 ^old.
"^fiv^lftsoierfvBitflnitoii v iuiicah in Rovalesciere-Chocolatee v prahu U  *> i ,<!«;. fu »r., 94 tar I g L
*r., 4« »»u . gi. !>0kr., v prahu «n 120 tiw i <L, .'r.viajo: Di "K&rrv t Oomp. na r«n ■» -i v *13-:Jne'NK«Miteto Bi. li, ) i ko? v vi ' i .stih j«ri dobrO) b karjih in ipeoer^ikih trgovotti Tidi ratpoA^fa ia-QAji«k» hii» al »» ;.•> poSrntb • ..k-xw.\ >iah »M
p .vcf.tjih. V EJlJ»U|kail hi, J. Svoboda,
■ k. i i pri „zlatem oraiu, Kekl pri leksrji J. Pr o->i h m ii, v Celovca T.ri Jok ir)u BI r n ach e rj u, 7 Spljetn pri lekarjn Aljinoviču, v TrHta pri leki.rju Jakobu SOTTafAlIo pri dro^e.istn V. Koceav in J. Uirschu, v Zh«Iiu pri Androvieu. (,332)
Dunajska borza 25. februarja.
,izvirno t«u:vr'in<V.i..	;.'.>r...:;iio.)	
Enotni ''.vi. tlo\? v h »r kav.'.ii	67 *H	95 kr.
Enotni iU"L doig v i/ o m 1H60 drl posojiio   .       . .	72 ,	0
	111 ,	50
Akcije narodne b^nkt	884 „	—
Kreditne akeljs	176 ,	75
London        .   .   .   » .	, 314	60
Napol.     ,      .      . .	9	19V2
C. k. cekini ......	.    5 m.	39
Srebro .	104	10
Za inaskerado „Sokolovo"
se dobodo
maske
po niz kej ceni v ponedeljek in vtorek v ijnnstk-fj čitalnici v I. nadstropji po polu dne od 2.-4. ure. (49—2)
Lekarna Piccoli.
Menoti-Pastilje (ki so na ilunajskej avetov-nej izložbi 187<l dobile darilo). Te pastilje čudovito delajo proti prelila jim ji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se Se le začenja, proti bripi, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kadiju, tudi kroničnem, bkatljiea velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pni ver. Nareja se z
čisto kemičnih tvariu. ISkatlja 80 kr., 1 tucat gkatelj 6 guld. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih, iu vnanjih prisadih, zoper večino bolezni), posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Raj zevi pnlver,
beli in rudečkast. Iz-ključljivo iz vegetabiiienih tvarin,posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatla 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlučeu. Učinkuje zuamenito krepilno in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—iy8)
flMJKr* NaroČita se izvršujejo vračajo-čoj so pošto proti poštnemu povzetju.
22. februarja:
■ ftnrftja-«; Koruicer iz Zidanega mosta. — Walther iz Velike vasi. — Steiner iz Trsta.
Pri Slom, : Pfeferer iz Trsta. — Ktirschner iz Gradca. — Lengil iz Kauiže. — Grebenec Is Lašč. — Michl iz Gradca. — Javormk iz Karlovca. — Novak iz Dolenjskega,
Pri ttttfl.61; Sitman iz Dunaja. — Baron iz Brna. — Goalet iz Hrastnika. — Zajec iz Dunaja. — Gutmansthal iz Trsta. —Hofbauer iz Dunaja__
Krol iz Gradca.   — Stclzel iz Idrije.
Pri /auiorei :  Pabian iz Dunaja. — Froini iz Češkega.
Služba občinskega tajnika
nri mestni obtiui Kranjski se razpisuje z letno plačo G00 golti. Prosilci, ki so slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj svoje prošnje, previđene s potrebnimi dokazi sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 1^. marca t. 1. pri mestnemu odboru v K r a n j i vlože. (46—2)
ŽupariStVO V Kranjl, 22. februarja 187G.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".