ka kšna usoda nas čaka < , Springsteen navdušil _v trideset tisoč privržencev M UA^A ' '"-•■ V1 1 %v ¡i il' ■VI f; Spomin na legendarnega fotografa Primorskega dnevnika Maria Magajno / 12 Dvanajst goriških družin se veseli stanovanja podjetja ATER 14 Primorski dnevnik SREDA, 13. JUNIJA 2012_ Št. 138 (20.461) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Odnosi v času hude krize SandorTence Povsem logično je, da je bila gospodarska in finančna kriza, ki pesti Evropo, glavna tema sestanka med Mariom Montijem in Janezom Janšo. Če bi se v tem nelahkem trenutku pogovarjala o drugih zadevah, bi izpadla kot neverodostojna državnika, saj je naloga politike, da v tem času olajša življenje ljudem. Italija je za Nemčijo druga največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, kjer posluje okoli 400 podjetij z italijanskim kapitalom. Janša in Monti sta prepričana, da se da na tem področju narediti več, čeprav splošna kriza, kot vemo, negativno pogojuje investicije in vse kar je s tem povezano. Veliko priložnost za gospodarsko sodelovanje državnika vidita v infrastrukturnih projektih, kjer pa ne manjka težav. Po katastrofi velikih slovenskih gradbenih koncernov bodo Italijani sedaj morda imeli več možnosti za posle v Sloveniji, a te možnosti so omejene in vprašljive. Janševa vlada je namreč zaradi krize omejila ali celo izničila nekatere pomembne infrastrukturne projekte, vprašljiva je tudi gradnja nove dvotirne železnice med Divačo in Koprom. Na drugi strani se skoraj ne govori več o hitri železnici od Benetk do Trsta in naprej do Divače. Na stranskem tiru sta se znašla tudi tržaška plinska terminala. Slovenija jima še naprej nasprotuje, Monti pa je pokazal razumevanje za slovensko odklonilno stališče. V tem kriznem času uplinjeval-nika res nista prioriteta. rim - Krajši delovni obisk predsednika slovenske vlade Monti in Janša si želita še več sodelovanja Srečanje namenjeno predvsem gospodarskim vprašanjem Predsednik slovenske vlade Janez Janša je pozdravil namero italijanske vlade, da v doglednem času skliče vladno omizje za slovensko manjšino. Z Mariom Montijem sta se strinjala, da je treba gospodarsko sodelovanje še okrepiti ansa RIM - »Odnosi med Italijo in Slovenijo so odlični«, je po včerajšnjem srečanju s slovenskim kolegom Janezom Janšo izjavil predsednik italijanske vlade Mario Monti. Predsednika vlad sta se strinjala, da so varčevalne politike in spodbujanje gospodarstva v Evropski uniji neločljivo povezane. Soglašala sta, da lahko državi tudi na gospodarskem področju okrepita sodelovanje. In to kljub hudi krizi, ki pesti Evropsko unijo. Janša je potrdil, da Ljubljana ne podpira železnice med Trstom in Koprom. Ponovil je tudi slovensko nasprotovanje tržaškima plinskima terminaloma. Na 2. strani SKGZ naprej razmišlja o novem imenu Na 3. strani Priporočila za varno poletje na morju Na 6. strani Na Tržaškem začetek male mature Na 7. strani Na Goriškem mala matura z zamikom Na 15. strani Krvodajalci prirejajo drugo čezmejno akcijo Na 16. strani dolina - Težke posledice dopoldanske nevihte Kmetom in avtomobilistom jo je pošteno zagodla toča DOLINA - Južni del tržaške pokrajine je včeraj dopoldne razdejala močna toča, ki je v dolinski in milj-ski občini dokaj redek pojav. V nenadni nevihti, ki je prišla z morja, je bilo poškodovanih več vozil, toča pa je prekrižala račune predvsem kmetom. Na Dolgi kroni, v Mačko lj ah, Boljuncu, na Kolonkovcu in še kje je škoda velika, predvsem na trtah, oljkah in povrtnini. V Bregu so domačini povedali, da take toče ne pomnijo, saj so v teh krajih občasno imeli opravka samo z manjšimi zrni sodre. Zaradi tega pa seveda ni nihče zavarovan. Na 6. strani 2 Sreda, 13. junija 2012 ALPE-JADRAN / rim - Krajši delovni obisk predsednika slovenske vlade Monti in Janša močno računata na okrepitev gospodarskega sodelovanja med državama Ljubljana ne podpira železnice Trst-Koper - Slovenski premier pozdravil rimsko omizje za slovensko manjšino RIM - Predsednik italijanske vlade Mario Monti in njegov slovenski kolega Janez Janša sta na včerajšnjem delovnem sestanku v Rimu obravnavala gospodarske in finančne težave, ki pestijo Evropsko unijo, večji del razgovora pa sta namenila gospodarskim odnosom med Italijo in Slovenijo. Strinjala sta se, da so varčevalne politike in spodbujanje gospodarstva v Evropski uniji neločljivo poveza-ne.Odnose med državama sta sogovornika ocenila kot izjemno dobre, še posebej na gospodarskem področju, saj se je dvostranska menjava v minulem letu povečala za okoli deset odstotkov. Še posebej velike priložnosti za gospodarsko sodelovanje vidita v infra-strukturnih projektih. EU je na trenutke prepočasna pri dokazovanju, da je dovolj pripravljena ukrepati pri reševanju krize, je dejal Monti. Dodal je, da bo zdaj morala več pozornosti nameniti ukrepom za gospodarsko rast, a hkrati okrepiti ekonomsko upravljanje v uniji. S pre-mierjem Janšo sta se sicer strinjala o strateškem pomenu širitve EU na države nekdanje Jugoslavije, kar sodi na sam vrh zunanjepolitičnih prioritet Bruslja. Težave evra in ukrepi za premoščanje krize so bili v središču pozornosti tudi na sestanku med slovenskim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem in njegovim italijanskim kolegom En- vezavo med Divačo in Trstom. Novih sprememb projektov, in sicer izgradnje povezave med Koprom in Trstom, za kar se zavzema Italija, pa ne podpira, saj bi to prineslo nove zamude, je dejal Janša. Glede načrtovane izgradnje plinskih terminalov na Tržaškem je Janša dejal, da se nova vlada do tega še ni opredeljevala, zato sprememb v stališču ni. Slovenija torej tema projektoma še vedno nasprotuje. Monti je dejal, da je zadeva sicer v pristojnosti ministra za okolje, da pa italijanska vlada pri tem projektu upošteva tudi pomisleke Slovenije zaradi negativnih okoljskih vplivov. V Sloveniji posluje trenutno okoli 400 podjetij, v katerih je prisoten italijanski kapital, Janša si želi, da bi bilo italijanskih vlaganj še več. S tem v zvezi je italijanskega sogovornika opozoril, da Slovenija sprejema ali je že sprejela ukrepe, ki bodo njeno okolje naredili še prijaznejše za tuje vlagatelje, torej tudi za italijanske. Italija je za Nemčijo druga največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Lani je Slovenija v Italijo izvozila za 2,5 milijarde evrov blaga in storitev, uvoz pa je dosegel štiri milijarde evrov. To je za 11 oziroma 13 odstotkov več kot v letu 2010. »Blagovno izmenjavo med državama se, kljub krizi, da še izboljšati,« je bil optimist Monti. (STA-CR) Mario Monti in Janez Janša sta se včeraj popoldne v Rimu ukvarjala predvsem s finančnimi in gospodarskimi težavami Evropske unije ter z gospodarskim sodelovanjem med državama ansa fcaftba slovenija - Zunanja politika Zunanji minister Erjavec danes z nemškim kolegom Westerwellejem BERLIN - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec bo danes na delovnem obisku v Berlinu, kjer se bo srečal z nemškim zunanjim ministrom Guidom Westerwellejem, so včeraj sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Kot so še sporočili, bosta ministra govorila o dvostranskem sodelovanju, izmenjala pa bosta tudi stališča o aktualnih evropskih in mednarodnih temah. Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, odnosi med državama so po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva na najvišji ravni, državi pa imata sklenjen tudi poseben dogovor o poglobljenem sodelovanju. Maja je bil na obisku v Berlinu premier Janez Janša. To je bil premierjev sploh prvi uradni dvostranski obisk v tujini, odkar je prevzel položaj predsednika vlade. S kanclerko Angelo Merkel sta pretežen del pogovorov namenila Karl Erjavec razmeram v Evropski uniji in v območju z evrom, govorila pa sta tudi o možnostih za poglobitev so- Guido Westerwelle delovanja med Slovenijo in Nemčijo, zlasti na področju infrastruktur. zom Moaverom Milanesejem. Premier Janša je poudaril velik pomen italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji za odnose med državama. Pojasnil je, da Slovenija ni zmanjšala proračunskih sredstev za italijansko narodno skupnost, enako držo pričakuje od Italije. Janša je s tem v zvezi pozdravil namero Montijeve vlade, da v doglednem času skliče vladno omizje za slovensko manjšino. Premierju Montiju je tudi čestital za sprejete ukrepe proti krizi v Italiji, ki so pozitivno vplivali tudi na sosedne države in širše na gospodarstvo unije. Dodal je, da je Slovenija nadoknadila nekaj zamujenega časa pri sprejemanju varčevalnih ukrepov, zdaj pa se bo posvetila ukrepom za spodbujanje rasti. Monti in Janša sta potrdila, da bo septembra v Ljubljani napovedan sestanek koordinacije ministrov obeh držav, ki bo lahko obravnavala vsa odprta vprašanja med državama, ki se jim državnika (Janšo je spremljal tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič) včeraj nista mogla posvetiti zaradi omejenega časa. Takrat bodo spregovorili tudi o železniških povezavah med državama. Janša je na novinarsko vprašanje o problematiki zamud pri izgradnji teh povezav dejal, da bo Slovenija pospešila projekte za izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, ter po- dežela - Peticija za prehod iz pokrajinske pod deželno upravo oz. deželne gozdne čuvaje Lovski čuvaji hočejo biti lovski čuvaji Na podlagi zakona št. 9/08 imajo namreč iste pristojnosti in funkcije občinske policije - Kdo naj torej skrbi za favno in floro? TRST - Mnogi lovski čuvaji, ki so zaposleni v po- ■ krajinskih upravah v deželi Furlaniji-Julijski krajini, zah- | i IEJ ^Lj tevajo prehod iz pokrajinske pod deželno upravo. Njihove pristojnosti in funkcije naj bi v tem smislu prešle pod okrilje deželnih gozdnih čuvajev, na ta način pa bi lahko konkretno opravljali svoje poslanstvo. Na podlagi zakona št. 9/08 imajo namreč danes tudi pristojnosti in funkcije občinske oziroma lokalne policije, pravijo, in je zato njihovo delo za varstvo favne in flore v bistvu zapostavljeno. Zato je 42 lovskih čuvajev iz vse dežele FJK podpisalo peticijo, ki so jo naslovili na deželni svet z zahtevo prehoda osebja in funkcij pod deželno upravo (na osnovi zakonov št. 214/2011 in 6/2008). Peticijo je predstavila delegacija lovskih čuvajev na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu deželnega sveta, o problematiki pa sta podrobneje govorila lovska čuvaja Ilario Zuppani in Maurizio Roz-za. Kot so povedali, je v deželi FJK okrog 60 lovskih čuvajev, ki so odvisni od lokalnih uprav in bi morali na podlagi zakona 157/1992 skrbeti za varstvo živali oz. narave, predvsem pa preprečevati divji lov. Toda v zadnjih desetih letih se je njihovo število krepko zmanjšalo, povrh pa so dobili nove zadolžitve, ki nimajo nič skupnega z zaščito narave. Med temi naj omenimo nadzor nad prometom z laserskimi napravami za merjenje hitrosti ali udeležbo na svečanostih, ki jih prirejajo lokalne Vsebino peticije so predstavili včeraj na sedežu deželnega sveta kroma uprave. Višek pa je, da so jim ukinili delo ob praznikih in v nočnih urah, divji lovci pa so z njihovim delovnim urnikom zelo dobro seznanjeni. Težav je torej še in še, pravijo lovski čuvaji. Vključitev pokrajinskih lovskih čuvajev med deželne deželna zakonodaja med drugim že predvideva, so še pove- dali. Prehod pod deželno upravo pa bi poleg učinkovitejšega poklicnega izpopolnjevanja in drugih storitev, ki jih pokrajinske uprave ne morejo zagotoviti, prispeval k izboljšanju organizacije dela. Dalje bi na ta način varčevali z denarjem in zagotovili nadzor nad okolja. A.G. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 13. junija 2012 3 jamlje - Poudarki s prve seje novega deželnega sveta zveze SKGZ bo najbrž spremenila ime in še bolj odprla vrata članom-posameznikom »Dvojno članstvo manjšinskih ustanov se ni dobro obneslo« - Pozornost ne bo namenjena samo »trdemu jedru« Slovencev JAMLJE - Vztrajanje pri sodelovanju znotraj slovenske manjšine in istočasno bolj izrazito izpostavljanje usmeritve ter načel Slovenske kulturno-go-spodarske zveze. Tako bi lahko strnili izhodišča delovnega programa Rudija Pavšiča, ki bo še tri leta predsedoval SKGZ. V tem obdobju računa, da bo krovna manjšinska organizacija spremenila ime. Za spremembo imena se, kot kaže, ogreva glavnina članov novega deželnega sveta organizacije. Novo ime in preobrat, ki ga predstavlja vse večja vloga posameznikov v zvezi, bosta sicer še dolgo predmet soočenja. Renzo Mattelig iz Zveze Slovencev po svetu meni, da bi morala SKGZ tudi v novih razmerah ohraniti sedanje ime, spremembo pa podpira Ace Mer-molja. Z utemeljitvijo, da bi novo ime pomenilo odmik od preteklosti, ki je bila prežeta tudi s senčnimi platmi. Kristina Knez ima precejšnje pomisleke nad vlogo posameznikov, saj obstaja nevarnost, da po tej poti SKGZ izgubi stik s članicami. Da pomeni včla-njevanje posameznikov veliko obogatitev je prepričana Darja Betocchi, ki posebno na Tržaškem čuti okrog sebe še veliko nezaupanje do SKGZ. Vesna Tomšič se je vprašala kakšno stališče bo zveza zavzela do posameznikov, ki prosijo za članstvo, a ne obvladajo slovenščine, se pa čutijo sestavni del manjšinske skupnosti. Pavšič je sporočil, da se število po- sameznih članov SKGZ bliža tisoč. Ko bo dosežen ta cilj, ga bo zveza primerno obeležila in to se bo kmalu zgodilo, je napovedal predsednik. Vloga posameznikov se prepleta z odnosom SKGZ do svojih članic in do tistih manjšinskih ustanov (teh je kar nekaj), ki so hkrati tudi članice Sveta slovenskih organizacij. Dvojno članstvo se po mnenju mnogih razpravljalcev ni ravno obneslo, zato bo treba dobiti nove oblike. »Kaj če bi SKGZ in SSO sami postali članici naših ustanov,« se je vprašal Pavšič, medtem ko je Mermolja ponudil v premislek predlog, da bi po novem SKGZ s svojimi listami konkurirala za mesta v vodilnih telesih manjšinskih ustanov. To po njegovem ne bi pomenilo rušenja sodelovanja, ampak odprava »sivih con«, ki se pojavljajo v ustanovah. Jurij Kufersin se je vprašal o posledicah, ki bi jih imel za zadrugo Primorski dnevnik morebitni vstop dva tisoč Italijanov. Tamaro Blažino, Igorja Kocijančiča in Igorja Dolenca (vsi trije so člani SKGZ) je Pavšič označil kot politike, s katerimi deli skupna gledanja na sedanjost in prihodnost manjšine. Zveza se po predsednikovih besedah ne sme obračati le na t.i. trdo jedro Slovencev, temveč na pisano in raznoliko skupnost, ki jo sestavljajo tudi tisti, ki se približujejo našemu jeziku in kulturi, a niso aktivni v nobeni naši organizaciji ali društvu. To ne pomeni izdaje slovenstva, kar neka- Rudi Pavšič takoj po ponovni izvolitvi za predsednika SKGZ predstavlja temeljne smernice svojega programa bumbaca teri očitajo SKGZ (Pavšič jih je označil za narodnjake), pač pa usmeritev v sozvočju z realnimi razmerami, ki se, za razliko od manjšinske organiziranosti, hitro spreminjajo. Na vrh svojega programa je vsekakor Pavšič postavil še večjo skrb za Slovence v videmski pokrajini. S.T. Izvršni odbor SKGZ Daria Betocchi, Matejka Grgič, Kristina Knez, Dorica Kresevič, Jurij Kufersin, Martin Lissiach, Alan Oberdan, Paolo Mahorčič, Marino Marsič, Ace Mermolja, Jole Namor, Luigia Negro, Rudi Pavšič, Livio Semolič, Martina Strain in Igor Tuta. C: QLLHQIA 7 X počitnice z avtodomom Sodelujte v nagradni igri do 24. junija 2012 in se odpeljite kamorkoli želite. Obiščite derete nakupov Qlandia, poiščite nagradni Kupon in izpolnjenega oddajte v žreba I no skrinjico v avli nakupovalnih centrov Qlandia. v viaki od 7 Qlandlj bomo Izžrebali srečneža, ki bo dobil brezplačno enotedensko uporabo avta dom a in popotnico v darilnih banih Qlandia v višini iCO EJR. OLANDiA wiAnnf.qlandia.si 4 Sreda, 13. junija 2012 GOSPODARSTVO trst - Dvodnevna mednarodna delavnica Nove strategije za razvoj jadransko-jonskega območja Srečanje se bo nadaljevalo danes na Tržaški trgovinski zbornici TRST - Na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj začel dvodnevna mednarodna delavnica o pomorski politiki in strategijah, ki so potrebne za razvoj jadransko-jonskega območja. Delavnica poteka ob robu plenarnega zasedanja zunanjih ministrov oz. njihovih predstavnikov iz držav članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki bo danes na sedežu Dežele Furlanije-Julijske krajine. V kongresnem centru Pomorske postaje je v ospredju strategija za razvoj jadransko-jonskega območja. Prvi del je včeraj popoldne uvedel deželni odbornik za mednarodne odnose Elio De Anna, nato so poglobili strategijo, ki jo je pripravila Evropska komisija za razvoj jadransko-jonske makroregije. O tem sta govorila direktor urada Evropske unije za pomorska vprašanja na sredozemskem območju in Črnem morju Inique Pariat ter generalni sekretar SEP Gerard Pfanzelter. Popoldne so bila na sporedu tri delovna omizja, ki so se jih med ostalimi udeležili deželni odbornik za infrastrukturo Riccardo Riccardi, predsednik Inštituta za študije o prevozih na tržaški univerzi Giacomo Borruso in direktor morskega rezervata v Miramaru Maurizio Spoto. Srečanje se bo nadaljevalo danes na Tržaški trgovinski zbornici. Na 7. generalni skupščine Jadranske evroregije bodo vzeli v pretres predvsem izvajanje programa Ipa, pridružitev Občine Ul-cinj (Črna gora) in prireditev bienala Habitata Jadrana. Na srečanju bodo sodelovali tudi deželni predsednik Renzo Tondo, deželni odbornik de Anna, predsednik Dežele Molise Michele Io-rio in predstavniki hrvaških, črnogorskih in albanskih javnih institucij. Deželni odbornik Riccardo Riccardi (prvi z desne) med včerajšnjo delavnico GROSUPLJE - Posvet Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva GROSUPLJE - V Družbenem domu Grosuplje bo danes od 11. dalje posvet z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva, ki ga organizira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje in Občino Grosuplje. Kot je v predstavitvi posveta zapisala ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak bo vsebina posveta temeljila na razpravi o čezmej-nem sodelovanju in povezovanju slovenskih organizacij v zamejstvu s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji. »Slovenci na obeh straneh meje imamo velik potencial v znanju, svojih osebnih in podjetniških sposobnostih, ki jih s povezovanjem in skupnimi močmi lahko še izboljšamo. Na področju podjetništva obstaja veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi jih lahko Slovenci z medsebojnim povezovanjem izkoristili v prid poglobljenega gospodarskega sodelovanja, tako na področju investicij v Slove- Ljudmila Novak arhiv niji, zaposlitvenih možnostih, kot tudi z vidika promocije slovenskega gospodarstva,« je še poudarila Novakova. Predstavniki Območno obrtne podjetniške zbornice Grosuplje bodo orisali stanje na področju podjetništva v lokalnem okolju, opozorili na težave ter predstavili izzive, ki jih vidijo v okviru poglobljenega čezmejnega gospodarskega sodelovanja.Gospodarske organizacije narodne skupnosti v sosednjih državah (slovensko gospodarstvo v Italiji bosta na posvetu zastopala Andrej Šik iz SDGZ in Robert Frandolič iz Pokrajinske gospodarskega združenja Gorica) in predstavniki državnih ustanov v Sloveniji bodo zbranim predstavili svoje dejavnosti na področju čezmejnih projektov in možnosti nadaljnje podpore podjetjem. Posvet bo tudi priložnost za slovenske podjetnike in predstavnike lokalnih oblasti na obeh straneh meje, da se spoznajo, navežejo stike in izkušnje ter začrtajo pot novega sodelovanja. Na predstavitvi posveta je grosupeljski župan Peter Verlič ocenil, da je na ravni podjetništva premalo povezav, ki bi segale onkraj meje. Zato pričakuje, da bo posvet privabil čim več podjetnikov, ki si želijo navezovati stike, saj je to v času krize odlična priložnost za dodaten preboj v slovenskem gospodarstvu. podjetja - Aluboma iz Slovenije v Trst Odprli nov razstavni salon Nova članica SDGZ izdeluje, dobavlja in montira ALU in PVC stavbno pohištvo Vanja in Borut Zobec v tržaškem salonu družbe Aluboma kroma TRST - Prejšnji teden so v Trstu odprli nov razstavni salon podjetja Aluboma srl. Matično podjetje iz Slovenije, Aluboma d.o.o. je pred nedavnim ustanovilo italijansko družbo s sedežem v centru mesta. Osnovna dejavnost podjetja je izdelava, dobava in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva. Poleg lastne proizvodnje nudi podjetje tudi dobavo in montažo vseh vrst rolet, žaluzij, komarnikov, okenskih polic ... Podjetje odlikuje vrhunska kvaliteta pohištva in sodoben dizajn, ki sta sad dolgoletnega truda in vlaganja v razvoj. Aluboma d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995 v Kazljah pri Sežani. od samega začetka pa ga vodi direktor Borut Zlobec. Izkušnje na slovenskem trgu so privedle Boruta in Vanjo, da se z svojo dejavnostjo preizkusijo tudi na čezmejnem prostoru, in sicer na italijanskem tržišču. Tako se je po večmesečnih pripravah rodila Aluboma srl, s sedežem v ulici Rittmeyer 5 v Trstu. Podjetje je novi član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki ob tej priložnosti družbi želi veliko poslovnih uspehov. Informacije in opisi izdelkov so na razpolago na spletni strani podjetja www.aluboma.si. turizem Na Hrvaškem letos za zdaj manj Slovencev ZAGREB - Na hrvaški obali in v Zagrebu so v prvih petih mesecih zabeležili 1,8 milijona turistov, ki so ustvarili šest milijonov nočitev, kar je devet odstotkov več gostov in 13 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju leta 2011. Ob tem se je število slovenskih turistov zmanjšalo za 9,5 odstotka, nočitev pa za 11,4 odstotka. Medtem ko je v prvih petih mesecih skupaj Hrvaško obiskalo 172.000 slovenskih turistov oz. dobrih 11.000 manj kot v enakem obdobju lani, je to statistiko popravil maj, v katerem je državo obiskalo blizu 60.000 Slovencev oz. štiri odstotke več kot maja 2011. Kot so za STA povedali na hrvaškem ministrstvu za turizem, so Slovenci prejšnji mesec na Hrvaškem ustvarili približno 245.000 nočitev, kar je slabih 20 odstotkov več kot maja lani. Kljub zaenkrat manjšemu obisku slovenskih turistov, ki so lani zasedli vrh hrvaške turistične bilance, so na hrvaškem ministrstvu za turizem z začetkom nove turistične sezone zadovoljni. Hrvaški minister za turizem Veljko Osto-jic je poudaril, da so bili letošnji izidi dobri kljub slabšim vremenskim razmeram ter razporedu praznikov, ki niso bili naklonjeni turistični predsezoni. Kot je dodal, prodaja turističnih aranžmajev in napovedi za osrednjo turistično sezono kažejo, da bi bili lahko letošnji finančni rezultati za tri do pet odstotkov boljši kot lani. Ostojic letos pričakuje sedem milijard evrov prihodkov od turizma. K rezultatom v predsezoni so največ prispeval gosti iz tujine, ki jih je bilo do junija 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je število domačih gostov zmanjšalo za štiri odstotke. Tuji turisti so ustvarili 17 odstotkov več nočitev kot lani, hrvaških nočitev pa je bilo za pet odstotkov manj. Kot so objavili na spletni strani Hrvaške turistične skupnosti (HTZ), so v prvih petih mesecih zabeležili zvišanje števila turistov z večine turističnih trgov, ki so tradicionalno navezani na Hrvaško, izjemi sta le Slovenija in Italija. EVRO 1.2492 $ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 12.6. 11.6. ameriški dolar 1,2492 1,2544 japonski jen 99,40 99,60 kitajski juan 7,9594 7,9604 ruski rubel 41,0800 40,9194 indijska rupija 69,7120 69,9270 danska krona 7,4324 7,4329 britanski funt 0,80385 0,80770 švedska krona 8,8640 8,8640 norveška krona 7,5465 7,5560 češka krona 25,682 25,395 švicarski frank 1,2012 1,2010 madžarski forint 296,92 295,92 poljski zlot 4,3283 4,2953 kanadski dolar 1,2852 1,2855 avstralski dolar 1,2601 1,2602 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4630 4,4618 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6970 braziljski real 2,5654 2,5350 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2860 2,2827 hrvaška kuna 7,5565 7,5445 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 12. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24075 0,46785 0,73690 0,04167 0,09167 0,17833 0,383 0,663 0,939 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.376,80 € +308,76 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 12. junija 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,10 IMTCDCI IDr»DA D/IC +1,88 KRKA 1 UKA KOPER 42,50 +0,00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,02 125,00 178 90 -4,07 -1,57 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 -2,21 +0,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 6,90 - ACDnnDnh/i i hibi i am a i i nn DELO PRODAJA CTni 20,90 - ISKRA AVTOELEKTRIKA 13,80 - ICTÜADCM7 1 nn NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,20 +0,05 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 20,00 7,70 5,29 7,50 210 00 +0,00 -21,33 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 5,20 178 00 +1,96 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 60,00 13,00 -1,52 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 12. junija 2012 -0,69 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,45 72,3 -1,65 -0,82 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,33 0,897 019 -0,37 -1,81 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,317 -5,88 -4,82 +0 17 EDISON ENEL ENI 0,885 2,36 15 97 +0,08 FIAT FINMECCANICA 3,57 +0,57 -1,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,8 8,965 -0,85 +0,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,99 143 -3,73 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,08 1 225 +1,27 +0,27 -1 69 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,96 1 54 -2,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,995 1123 +0,06 -0,25 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 31,64 -0,53 -0,57 +0 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,286 4,11 -0,29 TENARIS TERNA 0,706 12,92 +1,15 +1,73 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,736 0,03 +0,44 +1,91 UNICREDIT 2,32 2,386 -2,84 -3,95 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 83,37 $ -0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 12. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 548,39 -0,88 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.636,83 80810 -0,91 -1 82 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^IT^^J 1.828,33 Û7 +3,30 _n art LiuicA i j(utuyiau -t_>-),-J / «w»,»-"^ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 A AQ ~7Q /ZA un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.937,87 -0,04 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.521,01 2.533,23 +0,88 +0,64 S&P 500, New York 1.317,89 +0,68 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.184,09 6.161,24 5.473,74 -0,40 +0,33 +0,76 CAC 40, Pariz 3.046,91 +0,14 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.873,00 870,4 2.137,70 -1,48 -1,03 -0,29 Nikkei, Tokio 8.536,72 -1,02 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.797,08 18.872,56 2.289,79 +0,33 -0,43 -0,70 Sensex, Mubaj 16.862,8 +1,17 / ITALIJA Sreda, 13. junija 2012 5 KRIZA - Premier jezen na avstrijsko finančno ministrico Monti ošvrknil Fekterjevo, po kateri je Italija na poti Španije Sicer pa je predsednik vlade sinoči sklical nujen sestanek vladne večine Predsednik vlade Mario Monti se je kritično izrazil o avstrijski finančni ministrici Mario Fekter med srečanjem s švicarsko predsednico Evelino Widmer-Schlumpf ansa RIM - Avstrijska finančna ministrica Maria Fekter si je prislužila kritiko s strani italijanskega premierja Maria Montija, potem ko v ponedeljek ni izključila možnosti, da bi lahko EU reševala tudi italijanske javne finance. Monti je njene besede včeraj označil za »povsem neprimerne«. Potem ko so države z evrom obljubile do 100 milijard evrov sredstev za reševanje španskih bank, se vse več oči upira v Italijo. Ta namreč velja za eno od bolj problematičnih držav z evrom, ki bi lahko potrebovala evropsko pomoč. Avstrijska finančna ministrica te možnosti v ponedeljek ni zanikala. »Lahko se zgodi, da tudi tam pride do finančne podpore,« je dejala in izpostavila visoke obrestne mere, ki jih mora vlagateljem ponujati Rim. Ob tem pa je Fekterjeva poudarila, da si Evropa ne more privoščiti, da bi reševala celotno Italijo, zato mora država sama rešiti problem svojega proračunskega primanjkljaja. Njene besede so razjezile premiera Maria Montija. »Zdi se mi popolnoma neprimerno, da ministrica članice EU komentira položaj v drugi članici. Sicer pa tega ne želim komentirati,« je dejal novinarjem. Monti je novinarjem povedal še, da italijansko-švicarska skupina, ki poskuša oblikovati dogovor o preprečevanju davčnih utaj, dobro napreduje. Italija si namreč želi po vzoru Nemčije in Velike Britanije s Švico doseči dogovor, v skladu s katerim bi dobila poplačane davke na premoženje, ki so ga njeni državljani skrili v švicarskih bankah. Italijanski državljani imajo po uradnih podatkih v Švici naloženih 11 milijard švicarskih frankov (9,2 milijarde evrov) premoženja. Dejanska vrednost pa naj bi bila še občutno višja. Monti je poudaril, da je s potekom dogovorov o tej temi »zelo zadovoljen«. Da je položaj Italije težak, so vsekakor včeraj ponovno potrdili finančni trgi. Indeks milanske borze Italia All-Share je včeraj izgubil 0,69 odstotka, kar je bil ponovno najslabši rezultat v Evropi, t. i. spread pa je znašal 472. Bonitetna hiša Fitch je sicer včeraj poudarila, da je položaj Italije boljši od španskega, a pristavila je, da je šibka točka Italije poleg visokega javnega dolga predvsem nizka gospodarska rast. Vlada že dalj časa napoveduje odlok z ukrepi za spodbujanje rasti, ki pa se s težavo rojeva tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ta problematika je bila v središču srečanja, ki ga je premier Monti sinoči sklical po nujnem postopku z voditelji strank vladne koalicije Alfanom, Ber-sanijem in Casinijem. BRINDISI - Preiskave Vantaggiato se je skrbno pripravljal na smrtonosni atentat BRINDISI -68-letni Giovanni Vantaggiato se je temeljito pripravljal na atentat, ki ga je izvedel 19. maja pred višjo srednjo šolo Mor-villo Falcone v Brindisiju ter pri tem ubil 16-letno Melisso Bassi in ranil pet drugih dijakinj. Preiskovalci so namreč včeraj našli na nekem njegovem terenu v Leveranu pri Lecceju tri enake jeklenke, kakršne so bile tiste, ki jih je razstrelil v Brindi-siju. Opremljene so bile z detonatorjem. Očitno se je tu Van-taggiato vadil. V bližini so našli tudi nekaj punčk iz cunj. Ni izključeno, da je tudi te uporabljal pri svojih pripravah, čeprav so preiskovalci glede tega dokaj previdni. Po drugi strani pa preiskovalci niso našli novih indicev, ki bi potrjevali domnevo, da mu je pri atentatu kdo pomagal. Žena in obe hčeri doslej niso še obiskale Vantaggiata v zaporu, a to bodo storile v kratkem. Tako je včeraj dejal Vantaggiatov odvetnik Franco Orlando. Pojasnil je, da ni pravnih ovir za obisk, a da sorodniki čakajo na primeren trenutek za tak korak. PREDČASNE UPOKOJITVE Za Fornerovo je poročilo zavoda Inps »delno in neutemeljeno« RIM - Poročilo pokojninskega zavoda Inps o številu ljudi, ki so zaradi zadnje pokojninske reforme ostali brez službe in brez pokojnine ter je prišlo v javnost ta ponedeljek, je »delen in neutemeljen dokument«. Tako je včeraj vidno jezna povedala ministrica za delo Elsa Fornero, ki je pristavila, da bi v zasebnem sektorju odgovorni za takšno poročilo morali odstopiti. Kot smo že zabeležili v včerajšnji številki našega dnevnika, zavod Inps v svojem poročilu navaja, da je brez službe in brez upokojitve ostalo skupno 390.200 ljudi, medtem ko odlok Fornerove jemlje v poštev le 65.000 ljudi. Odpira se vprašanje, kako reševati položaj preostalih, a tudi, kako je mogoče, da se je pristojna ministrica tako »uštela«. Kot rečeno, sama še vedno vztraja, da je pravo število manjše, medtem pa postaja tarča vse pogostejših kritik s strani sindikatov in političnih strank. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je včeraj zahteval, naj Fornerova odstopi. SENAT - Z veliko večino Imunitetni odbor izrazil pozitivno mnenje o aretaciji Luigija Lusija RIM - Imunitetni odbor senata je včeraj z veliko večino glasov izrazil pozitivno mnenje o zahtevi po aretaciji nekdanjega blagajnika Marjetice Luigija Lusija, ki so jo vložili rimski javni tožilci. Za je _ glasovalo 13 senatorjev, proti so bili štirje, dva pa se nista udeležila glasovanja. Na osnovi stališč, ki so prišla do izraza v razpravi, so za Lu-sijevo aretacijo glasovali predstavniki vseh strank, razen Ljudstva svobode, ki se je razbilo. Kot znano, Berlusconijeva stranka praviloma glasuje proti tovrstnim zahtevam sodstva tudi zato, ker je nekdanji premier vpleten v vrsto procesov. Na tem stališču je običajno bila tudi Severna liga, ki pa je tokrat podprla Lusijevo aretacijo. Očitno je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da si je nekdanji senator Demokratske stranke po lastnem priznanju prilastil več milijonov evrov iz blagajne Marjetice. Sicer pa bo glede aretacije zadnjo besedo imel senat na plenarnem zasedanju. Spomnimo naj, da je prejšnji teden senatna zbornica zavrnila zahtevo po aretaciji senatorja Ljudstva svobode Sergia De Gregoria, čeprav je imunitetni odbor nanjo pristal. Luigi Lusi ansa Tri zaupnice za sprejem protikorupcijskega zakona RIM - Danes bo poslanska zbornica kar trikrat glasovala zaupnico vladi za odobritev prav tolikih popravkov k protikorupcijskemu zakonskemu predlogu, katerega obravnava se že dolgo vleče zaradi obstrukcije Ljudstva svobode. Berlusconijeva stranka je namreč nameravala izkoristiti ta zakonski ukrep za odobritev nekaterih določil, ki bi nekdanjemu premierju lahko koristili na sodnih procesih, v katerih je vpleten. A ta njena namera je šla po vodi. Vlada se je prav zato naposled odločila, da zahteva večkratno zaupnico. Načelnik Ljudstva svobode Fabrizio Cicc-hitto je včeraj dejal, da bo njegova skupina podprla trojno zaupnico, napovedal pa je, da bo stranka v senatu zahtevala nekatere popravke. DS predlaga referendum o predsedniškem sistemu RIM - Senat je včeraj pričel splošno razpravo o ustavni reformi, ki predvideva zmanjšanje števila parlamentarcev in spremembo sedanjega dvodomnega sistema, v katerem imata obe parlamentarni zbornici iste pristojnosti. Ljudstvo svobode pa je zadevo zapletlo, saj je k zakonskemu predlogu, usklajenemu v pristojni komisiji, predložilo 370 popravkov, med katerimi je tudi predlog, da bi v Italiji uvedli predsedniški sistem po francoskem modelu. Načelnica demokratov Anna Fi-nocchiaro je včeraj Berlusconijevi stranki predlagala, naj umakne ta popravek in naj v zameno pristane na to, da bi se ljudje o uvedbi predsedniškega sistema izrekli na referendumu. Toda načelnik Ljudstva svobode Maurizio Gasparri je predlog že zavrnil. Fioroni Bersaniju »zagrozil«, da bo zaradi gejev nastopil na primarnih volitvah RIM - Nekdanji minister Giuseppe Fioroni je tajnika Demokratske stranke Pierluigija Bersanija v intervjuju za katoliški dnevnik LAvve-nire pozval, naj ne vključuje med svoje programske prioritete priznanja istospolnih partnerskih zvez. V nasprotnem primeru je zagrozil, da bo na primarnih volitvah za določitev levosredinskega premierskega kandidata tudi sam nastopil in s tem ošibil možnost, da bi sekretar na njih zmagal. Fioronijeva grožnja je naletela na kopico odzivov na svetovnem spletu. Mnogi Fioronija pozivajo, naj kar kandidira, češ da bo pogorel in s tem pokazal, da v resnici zagovarja izrazito manjšinska stališča v stranki. BENETKE - Zračni vrtinec ruval drevesa in obračal plovila Tornado v laguni BENETKE - Nad Benetkami je včeraj dopoldne divjal izredno močan zračni vrtinec, podoben ameriškim tornadom, ki je odkrival strehe, ru-val drevesa in uničil več plovil. Najhuje je bilo na otokih Sant'Elena, Certosa in Sant'Erasmo ter na Li-du. Tornado je v mestu na vodi divjal med dopoldansko nevihto, ki je na nasadih paradižnika, bučk in paprike na Sant'Erasmu povzročil za več milijonov evrov škode. Na tem otoku beležijo precejšnjo škodo na nepremičninah, in sicer na hišah in podjetniških halah. Civilna zaščita je sporočila, da je na otoku Certosa padlo več sto dreves. Huje poškodovanih ni bilo, pa tudi restavrirane zgodovinske palače niso utrpele škode. Nevihta pa je zelo poškodovala klošter in povsem uničila del restavracije. Zračni vrtinec je v dobrem delu lagune obračal plovila, tako da je bilo za pristaniško kapitanijo in gasilce obilo dela. Na otoku Sant'Elena, kjer je marina, se je več deset plovil po nasilnem tornadu znašlo na kupu, padlo pa je tudi nekaj kontejnerjev. V enega od teh se je med neurjem skrilo petnajst otrok, starih devet in deset let, obiskovalcev jadralskega tečaja. Otroci naposled niso našli izhoda iz kontejnerja, ker je vrata zastrlo vejevje. Rešili so jih člani jadralnega kluba in gasilci, enega od otrok so odpeljali na zdravljenje zaradi odrgnine na glavi. 6 Sreda, 13. junija 2012 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L faks 040 7786339 trst@primorski.it vreme - Včeraj dopoldne v dolinski in miljski občini Take toče še niso videli V desetih minutah razdejala Dolgo krono - Poškodovane trte, oljke, vrtovi ter avtomobili Na Kolonkovcu težka preizkušnja za radič in solato - Kriva je nevihtna super celica V dolinski in miljski občini ter tudi v Bazovici so včeraj ob 10. uri prisostvovali zimskim prizorom, ko je vaške ulice in zemljišča v pičlih desetih minutah pobelila toča. Pet centimetrov ledu je recimo prekrilo nogometno igrišče v Dolini. Če je bil pogled na kupe belih kroglic za nekatere domačine lahko še zabaven, so marsikoga razjezile, saj so poškodovale večje število avtomobilov, parkiranih na odprtem (tudi v industrijski coni pri Domju), poleg tega pa je toča zamašila več žlebov. Kmetom pa so včeraj dopoldne dobesedno lile solze po obrazih. »Tako močne toče še nisem videl v 35 letih,« je v svoji kleti povedal vinogradnik Robi Ota iz Boljunca, z njim pa sta se strinjala Euro Parovel in Rado Kocjan-čič. Devetdeset let stari domačini takega pojava prav tako ne pomnijo. Med 7. in 10. uro je temperatura padla z 22 na 13 stopinj. Toča, ki je nenadoma privihrala iz morja in zajela Dolino Glinšči-ce, je največ škode povzročila na Dolgi kroni, v Mačkoljah in na dolinski obali. Po Pa-rovelovih besedah je škoda na Dolgi kroni stoodstotna, češ da je na 20 hektarjih vinogradov in 30 hektarjih oljčnikov verjetno uničila vse grozdje in oljke. Ocene bodo točnejše v prihodnjih dneh, ko bodo na trtah in oljkah razvidne poškodbe. Vinogradniki bodo poškodovane trte poškropili z bakrom, da bi preprečili glivične bolezni. »Škode je za dve leti. V desetih minutah je šlo vse k vragu, lomilo je cele veje,« je pripovedoval Robi Ota. V Bregu na tako močno točo niso navajeni, saj so tovrstni pojavi bolj pogosti na Krasu, predvsem pa v nižinah in predalpskem svetu. V Boljuncu in okolici je kvečjemu padala sodra v obliki manjših zrn, medtem ko so bile tokratne ledene kroglice po velikosti primerljive z evrskimi kovanci, nekatere pa celo večje. Kmetje pa seveda niso zavarovani. »Trenutno imamo samo kozarec vina, da se potolažimo,« je dejal Rado Kocjančič, ki ima vinograde na Dolgi kroni, k sreči pa tudi pri Domju, v Ricmanjah in Pre-benegu, kjer so bile posledice neurja skromne. Včeraj je ocenil, da je škoda na njegovih vinogradih od 50 do 80-odstotna. Po Paro-velovih besedah je toča vsaj delno prizanesla območju Lazareta. Vinogradniki so vsekakor dobro razpoloženi, čeprav jih zdaj čaka mnogo dela ter precej manj grozdja. Da o oljkah ne govorimo, čeprav bo škoda v oljčnih nasadih jasnejša v prihodnjih dneh. »Vino pa letos bo,« je zagotovil Parovel. Ota je pojasnil, da so vinogradniki kot mravljice, ki sproti spravljajo svoj proizvod. »Redni stroški pa ostajajo ob omejeni količini pridelka nespremenjeni,« je pristavil Kocjančič. Res pa je, da bi imela toča čez dva ali tri tedne, ko bo grozdje večje, veliko hujše posledice. V Mačkoljah je toča poleg trt in oljk poškodovala tudi več vozil, med drugim tudi avtomobil Danijela Novaka. »Najhujše je bilo na vrhu vasi in seveda na Dolgi kroni, medtem ko je proti Križpoti toča prenehala,« je povedal Novak. Na vrhu vasi je stolklo trte, vrtove in avtomobile, nekatere ceste pa so bile več ur poplavljene. Na njivah na Kolonkovcu je bila škoda po besedah Kristjana Debelisa ogromna. Povedal je, da se je toča znesla nad solato in ra-dičem, verjetno pa je poškodovala še marsikaj. »Zaradi obilnega blata si še nismo ogledali vseh zemljišč,« je dejal. Lani je bilo toče na Kolonkovcu samo za vzorec, takšne kot včeraj pa tudi Debelis še ni videl. V Trstu in na Krasu je bilo precej manj težav, točo so opazili le v nekaterih predmestnih predelih, kot je Sv. Ivan. Na Krasu je močno deževalo, tako kot v mestu so ponekod nastale večje luže na cestah. Možno je, da je včerajšnje krajevno neuqe nekako povezano z zračnim vrtincem, ki je zajel Benetke. Odgovorni urednik portala Slomedia Darko Bradassi, ki je doma iz Boljunca, je razložil, da so v naše kraje že več več fotografij na www.primorski.eu Škoda v vinogradih v Mačkoljah (obe sliki Kroma) ter snežno bela Kosovelova ulica v Bazovici (zgoraj desno, foto Dario Metlika) dni pritekali zelo topli jugozahodni tokovi, zrak je bil zelo vlažen in temperatura visoka, kar povečuje energijo. Omenjeni tokovi so prišli v stik z mrzlim zrakom, ki se je spustil proti Alpam in delno pronical do nas. »Stik je povzročil veliko nestanovitnost, iz katere je nastala avtonomna nevihtna super celica, ki se sama generira,« je dejal Bradassi. Ta pojav je v naših krajih zelo redek, v tem primeru je nevihta zajela južni del tržaške pokrajine in slovensko obalo ter delno tudi hrvaško Istro. Toča je iznad morja prešla preko obale v notranjost, od Portoroža in Pirana do Postojne. Aljoša Fonda pristaniško poveljstvo - Predstavili poletne dejavnosti Varno morje 2012 Previdnost in spoštovanje pravil Novinarjem so predstavili, katero je najprimernejše ravnanje na plaži in v morju - Stroga določila za kopalce in voznike vodnih skuterjev, deskarje in druge - Modra številka 1530 za nevarnost na morju Srečanja so se udeležili tudi reševalni psi in njihovi vodniki ter openski dijaki kroma »Ko govorimo o morju, moramo upoštevati predvsem eno poglavitno normo, to je previdnost!« Poveljnik tržaškega pristaniškega poveljstva, admiral Antonio Basile je bil zelo jasen: pred nami je poletna sezona, ki od vsakega izmed nas zahteva spoštovanje določil in seveda kanček zdrave pameti. Ko bo končno le posijalo sonce, se bodo na tržaške »plaže« zgrnili kopalci, na morju pa se bo povečalo število čolnov, vodnih skuter-jev, vodnih sani ali deskarjev, tako da bo tržaško pristaniško poveljstvo okrepilo nadzor nad 130 kilometrov dolgim obalnim pasom Furlanije-Julij-ske krajine. Tudi letos bo namreč stekla pobuda Varno morje 2012 (Mare sicuro 2012), ki predvideva okrepljen nadzor v kopališčih, pomorskem prometu in nasploh obalnih dejavnostih. Varnostni ukrepi naj bi prispevali k varnejšemu kopanju in zmanjšanju števila nesreč na morju. Včerajšnjega tiskovnega srečanja so se udeležili tudi nižješolci openske International School, ki so z zanimanjem sledili tudi prikazu reševanja s psi. Novinarjem pa so predstavniki pristaniškega poveljstva nazorno predstavili, katero je najprimernejše ravnanje tako na plaži kot v morju. Kopanju je namenjen morski pas do 200 metrov od plaže, kar pomeni, da so v tem pasu prepovedani plovba, de- skanje z morskimi sanmi, sidranje, pa tudi športni in poklicni ribolov ter nizko letenje. Seveda pa imajo tudi kopalci nekaj omejitev: kdor prekorači »varnih« 200 metrov, mora na svojo prisotnost opozo- riti z belo-rdečo bojo, ki jo navadno uporabljajo potapljači. Naj zabeležimo tudi, da je kopanje prepovedano v pristaniščih, v Miramarskem morskem rezervatu, pri morskih gojiščih, ob izlivih rek in ka- ter tam, kjer je s tablo izrecno določeno. Po novem naj bi odslej vsa kopališča razpolagala s posebnim prostorom za reševanje oz. za nudenje takojšnje zdravniške pomoči. Posebnim določilom pa bodo morali slediti tudi vozniki vodnih skuterjev oz. sani ter vodni smučarji, ki bodo morali nujno razpolagati s potrdilom o usposobljenosti za vodenje plovila ter pri sebi imeti vso opremo (med drugim varnostni pas in jopič). Kitanje je dovoljeno s 16. letom starosti (obvezna je tudi čelada), medtem ko je za jadranje na deski dovoljena starost nekoliko nižja, to je 14 let. Po podatkih, ki so nam jih včeraj posredovali, so vzdolž obale dežele FJK v lanskem letu priskočili na pomoč 162 osebam v težavah (v Trstu 54 osebam) in rešili 65 plovil, ki so se znašle v zagati (16 v Trstu). V okviru nadzora nad plovbo in nad ribolovom so posegli 13.096 krat (v Trstu 6950 krat), izdali so 175 glob (v Trstu 73) zaradi nespoštova-nja varnosti morskega prometa, 36 prekrškov pa so celo prijavili sodnim oblastem (v Trstu 14). Morda je primerno, da si zabeležimo modro številko, ki jo velja zavrteti v primeru nevarnosti na morju - to je 1530. Dodatne in podrobne informacije pa so vsekakor na voljo na spletni strani www.trieste.guardiacostiera.it. (sas) / TRST Četrtek, 14. junija 2012 7 CERKEV - Burno dogajanje okoli škofijskega tednika Vita nuova Po polemiki še mrk spleta zaradi »ekonomskega varčevanja« Nadškof Crepaldi: Leta 2010 je bila uredniška linija časopisa daleč od cerkvenega nauka Od pretekle sobote spletna stran tržaškega škofijskega tednika Vita nuova ni več na voljo: če uporabnik spleta vtipka naslov tednika www.vitanuova-trieste.it, se neposredno poveže s spletno stranjo Škofije Trst www.diocesi.trie-ste.it. Kot izhaja iz včerajšnjega skopega tiskovnega sporočila upravnega sveta in uredništva tednika, je bila stran zaprta zaradi ekonomskega varčevanja v luči težnje, da se doseže proračunsko ravnovesje. Vsako drugo tolmačenje je neresnično in zavajajoče, pismo škofa in nadškofa msgr. Giampaola Crepaldija odgovornemu uredniku tednika Štefanu Fontani, o katerem se toliko govori, pa je na razpolago na spletni strani tržaške škofije. Tako sporočilo, ki se navezuje na najnovejšo polemiko, v kateri so se v zadnjih tednih kot protagonisti znašli nadškof Crepaldi, škofijski tednik in italijanski tržaški dnevnik Il Piccolo. Do slednje je prišlo, potem ko je Piccolo pisal o novi pobudi msgr. Crepaldija, ki je župnike pozval, naj ne vračajo neprodanih izvodov škofijskega tednika, ampak naj poskrbijo za prodajo vseh kopij. Odločitev je dnevnik povezal z dom- Msgr. Giampaolo Crepaldi kroma nevno slabim finančnim položajem časopisa, kjer so se leta 2010 v primerjavi z letom prej prihodki znižali za nekaj tisoč evrov. Piccolo je dal prostor tudi nekaterim kritičnim ocenam dogajanja, ki so jih dali neimenovani duhovniki, ki so izrazili tudi kritiko na račun sedanje linije škofijskega tednika, kar je msgr. Crepaldija spravilo v nejevoljo, tako da je napisal pismo uredniku Fonta-ni, v katerem je Piccolovo pisanje označil za pristransko, kritike na račun tednika za neosnovane, obnašanje neimenovanih duhovnikov pa za zelo hudo, saj je po njegovih besedah oblatilo celotno duhovščino. Predvsem pa je nadškof Crepaldi v svojem pismu poudaril, kako je ob Fontanovem prevzemu vodenja Vite nuove časopis bremenil izredno hud proračunski deficit, obenem ga je zaznamovala uredniška linija, ki je bila daleč od nauka Katoliške cerkve in potreb po pravilnem pastoralnem odnosu s svetom, sedanja linija pa ni ne desničarska, ne levičarska in niti sredinska, ampak je »linija škofa in Cerkve, ki jo vodijo zakoniti pastirji na podlagi tradicionalnega nauka,« kjer urednik odgovarja škofu, kot mora veljati v vsakem razmerju med založnikom in urednikom. Odločitev o pozivu duhovnikom, naj ne vračajo neprodanih izvodov, pa je utemeljil s stališčem, da je Vita nuo-va škofijski tednik in je zato prav, da ga vsi udje tržaške Cerkve, v prvi vrsti župnije, imajo za svojega ter da si prevzamejo obvezo in odgovornost iz vere, da se na tak način škofov glas in zdrava katoliška kultura širita in delata dobro. Nadškofove besede je tržaški italijanski dnevnik ocenil kot kritiko na račun delovanja prejšnjega škofa msgr. Ev-gena Ravignanija, saj, če je res, da odgovorni urednik škofijskega časopisa glede linije odgovarja škofu, pomeni, da je bila tudi takratna linija škofije daleč od cerkvenega nauka. Tako so očitno menili pri Piccolu, kjer so svojo tezo skušali podkrepiti s kritičnimi izjavami nekaterih vidnih krajevnih katoliških osebnosti, ki so sodelovali z nekdanjim škofom, kot so npr. bivši direktor Karitas Mario Ravalico, politika Franco Co-dega in Silvano Magnelli, predsednica združenja Acli Erica Mastrociani ter bivši predsednik Katoliške akcije Duilio Mariani in bivši član škofijskega ekonomskega sveta Antonio Sodaro. Vse omenjene je tržaška škofija v tiskovnem sporočilu obtožila, da so pripomogli k manevru Piccola, katerega cilj je sra-motenje tržaške Cerkve in se s svojimi nepremišljenimi izjavami niso obotavljali pri instrumentalizaciji osebe bivšega škofa msgr. Ravignanija. Na koncu je mrknila tudi spletna stran tednika Vita nuova, pri čemer je Piccolo kot možen razlog zaprtja namignil na morebitno željo, da bi vsebina škofovega pisma ne prišla do rimskih krogov Italijanske škofovske konference. A pismo je zdaj objavljeno na spletni strani škofije, polemik pa verjetno ne bo tako kmalu konec. ŠOLSTVO - Včeraj začetek državnega izpita na nižjih srednjih šolah Mala matura za 124 kandidatov Včeraj pisali nalogo iz slovenščine -18. junija vsedržavna preizkušnja - 20. junija začetek državnega izpita na višjih srednjih šolah Včeraj zjutraj se je s prvo pisno nalogo iz slovenščine začel državni izpit za 124 kandidatov tretjega letnika slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Letos opravlja izpit 47 malih maturantov na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela (29 na openskem sedežu in 18 na proseški podružnici), 18 kandidatov je na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini, 21 kandidatov na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini, 27 na NSŠ Sv. Cirila in Metoda (11 na svetoivanskem sedežu in 16 na kati-narski podružnici) ter 11 na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Letos je pisnih nalog kar šest: poleg že omenjene iz slovenščine bodo v prihodnjih dneh kandidati pisali naloge iz italijanščine, matematike, prvega in drugega tujega jezika, 18. junija pa bo prišla v poštev še vsedržavna preizkušnja Invalsi. Po opravljenem pisnem delu bodo prišla na vrsto še ustna izpraševanja. Prihodnji teden, točneje v sredo, 20. junija, pa se bo začel državni izpit za 117 dijakov petega letnika višje srednje šole, ki bodo prav tako pisali prvo nalogo iz slovenščine, kateri bosta sledili še druga naloga, iz predmetov, ki so specifični za posamezne učne smeri in tretja, ki jo sestavijo ma-turitetne komisije, vsebuje pa vprašanja iz več predmetov, ki so jih obravnavali v petem letniku. Tudi v tem primeru bo pisnemu delu sledil ustni. Tako je bilo včeraj na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu kroma OBČINA TRST - Odgovor na zahtevo Sama Pahorja IMU: za slovenske obrazce je odgovorna družba Esatto Prošnje glede obrazcev v slovenskem jeziku je treba nasloviti na urade, ki so pristojni za različna področja. Za plačilo davka na nepremičnine IMU je pristojna družba Esatto in se je torej potrebno obrniti na njene urade. To je zapisano v pismu, ki ga je občinska uprava odposlala prof. Samu Pahorju. Ta je namreč z dopisoma iz 16. in 17. maja predlagal, da se pošlje dvojezične obrazce vsem prebivalcem v tržaški občini, obenem pa dodal, da so obrazci F24 že na razpolago v prevedeni obliki. Nekateri prebivalci v tržaški občini so namreč prejeli obrazce na dom tudi v slovenščini. Sicer nam je Pahor včeraj povedal, da je Občina Trst odgovorila s 3-tedensko zamudo. To povzroča »nevšečnosti«, pravi Pahor, in je torej dejanje »izven zakona«. Občina Trst je v odgovoru zapisala, da je vedno na voljo za pojasnila in obvestila ter da se je potrebno glede izvajanja zaščitnega zakona v tem specifičnem primeru obrniti na urade družbe Esatto na Trgu Sansovino št. 2 od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Za morebitna sporočila in prošnje so na razpolago tudi faks št. 0403223700, brezplačna tel. št. 800800880 in elektronska pošta esatto@esatto- spa.it. V omenjenih uradih lahko vsak občan, ki si to želi in predloži ustrezno prošnjo, prejme vso dokumentacijo v zvezi z davkom IMU v slovenskem jeziku v skladu z določili veljavnega zaščitnega zakona, še piše v sporočilu Občine Trst. CEROVLJE - Danes ob 18. uri Nagradni večer literarnega natečaja Grmada v pristanu Mladi za prihodnost (Trst - Gorica) sporočajo, da bo podelitev nagrad literarnega natečaja Grmada v pristanu, ob 20. obletnici Republike Slovenije danes ob 18.uri v turistični kmetiji Hermada v Cerovljah. Na večer so vabljeni viš-ješolci iz Trsta in Gorice. Nagradni večer zaključuje tudi sezono Mladih za prihodnost, ki so zadovoljni z opravljenim delom tudi ob natečaju, ko je bilo sodelovanje s komisijo, ki je pregledala vsa dela in jih ocenila, zelo dobro in spodbudno za bodoče izvedbe natečaja. Program slavnostnega večera predvideva najprej uvodno besedo organizatorjev, nato glasbeni utrinek, ki zaenkrat ostaja še skrivnost, osrednji del večera pa se bo pričel z govorom častnega gosta in častnega člana skupine Mladi za prihodnost pisatelja Borisa Pahorja. Večer bo popestrilo branje odlomkov del šestih imenovanih dijakov za nagrade, kateremu bo sledilo nagrajevanje. Ta bo tudi ključni trenutek večera, kjer bo seveda glavni akter sam pisatelj Boris Pahor, ki bo podelil obe prvi nagradi, torej prvo za bienij in prvo za trienij. Komisarji bodo nato podelili drugo in tretjo nagrado. Slavnostnemu delu srečanja bo sledil prigrizek s pristno domačo kapljico v turistični kmetiji. Mladi za Prihodnost vabijo dijake, njihove profesorje, ravnatelje in družine ter mlade nasploh, naj se udeležijo slavnostnega večera ob prvi izvedbi literarnega natečaja Grmada v pristanu. FIOM CGIL o krizi kovinarstva Pokrajinsko tajništvo kovinarskega sindikata FIOM CGIL prireja danes v Ul. delle Torri na vogalu z Ul. San Laz-zaro med 16. uro in 17.30 javno zborovanje o krizi kovinarskega sektorja v tržaški pokrajini, ki je po mnenju sindikata izredno zaskrbljujoča, še dodatno pa jo bosta poslabšala novi zakonski osnutek o reformi trga dela ter pomanjkanje primernih industrijskih politik na krajevni in vsedržavni ravni. San Martino al Campo: predstavitev socialne bilance Združenje San Martino al Campo, ki ga je svojčas ustanovil duhovnik Mario Vatta in se posveča prvenstveno odvisnikom in brezdomcem, bo danes v dvorani Costantinides Muzeja Sartorio ob 11. uri predstavilo svojo socialno bilanco za obdobje 2010-2011 z naslovom »Vrednost« solidarnosti. Legambiente o NEK Okoljevarstvena organizacija Legambiente prireja ob prvi obletnici zmage na referendumu o vodi in jedrski energiji danes v dvorani Centra za prostovoljno delo v Ul. sv. Frančiška 2 ob 18. uri srečanje o tveganju, ki ga predstavljajo Nuklearna elektrarna Krško (NEK) in načrti za njeno podvojitev, pa tudi o kampanji »civilne pokorščine« za vodo kot javno dobrino. Razstava o Lucasu Cranachu V zgodovinskem muzeju Miramar-skega gradu bodo danes ob 12. uri odprli razstavo Tako sladko je trpljenje: ljubezen v treh mojstrovinah Lucasa Cranacha starejšega, s katero se bo začel projekt Potovanje v Italijo - mojstrovine iz svetovnih muzejev, ki ga prirejata ministrstvo za kulturne dobrine in združenje Alef. Razstava bo na ogled od jutri do 30. oktobra. Nobile podpredsednik liberalnih socialistov Na zadnji seji na sedežu v Ul. Cologna 13 so tržaški liberalni socialisti za podpredsednika soglasno izvolili Raffaeleja Nobileja, ki prihaja na mesto preminulega Giampaola Anneseja. Predsednik ostaja Alessandro Perelli. Voznika tovornjaka ukradla gorivo, policija ju je prijela Vse se je zgodilo v pičlih tridesetih minutah. Romunska voznika tovornjaka sta v ponedeljek ob zori na avtocestnem počivališču pri Gonarsu pretočila plinsko olje iz tankerja portugalskega tovornjaka v svojega. Portugalec, ki je spal v svojem vozilu, se je zaradi sumljivega hrupa prebudil, skozi okno pa zagledal tatova. Prvi Romun je sedel za volanom hladilnega tovornjaka, drugi pa je v tanker točil Portugalče-vo gorivo. Ko sta ugotovila, da ju le-ta opazuje, sta pobegnila. Portugalski voznik pa si je pravočasno izpisal številko evidenčne tablice tovornega vozila. Poklical je policijo, videmska prometna policija pa je takoj obvestila tržaško mejno policijo, saj je bil romunski tovornjak na poti proti Trstu in najverjetneje Sloveniji. Vozilo so ustavili na Fernetičih, kjer so ga preiskali in našli črpalko, primerno za krajo goriva. 55-letnega A. D. in 27-letnega G. D. C. so kazensko ovadili na prostosti. Ukradla sta 40 litrov plinskega olja. Spomin na padle pod jugoslovansko upravo V okviru praznovanj ob 67-letnici odhoda jugoslovanskih sil iz Trsta sta Unija Istranov in Lega Nazionale včeraj dopoldne položili venec v veži tržaške kvesture v spomin na ugrabljene in padle med 40-dnevno jugoslovansko upravo. Navzoči so bili kvestor Giuseppe Padulano, predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota ter predstavniki krajevnih uprav in državnega združenja policistov. Po slovesnosti je bilo v Trstu na vrsti še nekaj spominskih trenutkov, venec pa so položili tudi pri obeležju na policijski šoli pri Sv. Ivanu. 8 Četrtek, 14. junija 2012 TRST / ŠOLA - Za učence COŠ M. Samse in I .Trinka od Domja in iz Ricmanj Šolsko leto se nadaljuje s prijetnim poglabljanjem slovenskega jezika v Piranu Že drugo leto naši učenci 2., 3., 4. in 5. razreda poglabljajo znanje slovenskega jezika na raznih področjih. Jezikovni teden je obogaten z različnimi dejavnostmi. Spoznavamo mesto Piran in njegove posebnosti. Omembe vreden je Tartinijev trg, ki ponosno krasi središče mestnega jedra in nosi ime po slavnem violinistu Giuseppeju Tartiniju, ki je ime Piran ponesel v svet. Na hribu nad mestom je stolna cerkev sv. Jurija, zaščitnika Pirana. Od tod se razprostira pogled na Piran. V daljavi smo videli mesto Trst. Obiskali smo akvarij in se sprehodili po mestnem jedru. V ulici Otona Župančiča je nova mestna knjižnica. Tam nas je prijazno sprejela gospa Nada. Deležni smo bili čudovite knjižne urice. Približali smo se otroški književnosti in bogastvu naše kulturne dediščine. Z zanimanjem smo prebrali kratek odlomek v Braillovi pisavi. Preostali del obiska pa smo posvetili raznolikemu delovanju knjižnice. Na koncu pa smo se z veseljem prebirali revije in knjige. Nekaj časa bomo v tem tednu posvetili tudi angleškemu jeziku. Bogatili bomo besedni zaklad z glasbo, filmom in animacijo. Z učiteljico Marjetko smo se podali v svet glasbe in petja. Segli smo v naše ljudsko zakladnico in se naučili nove pesmi. Čaka nas prav izjemen teden. Pred nami so še jezikovna likovna, gledališka in športna delavnica. Ogledali si bomo potapljaški muzej in s posebno ladjo su-baquatik odkrivali skrivnosti našega morskega dna. Ta počitniški teden šole je za nas res pomemben. Unescova šola Cirila Kosmača nam nudi možnost izobraževanja v matični domovini. Naši učenci spo- znavajo sovrstnike in z njimi delijo dan ter preživijo zanimive učne urice. Bogatijo znanje slovenskega jezika in utrjujejo vezi prijateljstva. Zahvaljujemo se vodstvu šole, učiteljem, šolskim kuharjem in še posebno profesorju Dominku Krtu, ki poskrbi za pester jezikovno-počitniški teden. (ep) DSI - Knjižni novosti na ponedeljkovem večeru Pogled na medvojni čas V gosteh avtorja dr. Mira Cencič in mag. Renato Podbersič ter Jože Možina Trije gostje, dve knjižni novosti in ena skupna tema: čas med obema vojnama na Primorskem. O tem je tekla beseda v Društvu slovenskih izobražencev v ponedeljek zvečer, ko je Ivo Jevnikar predstavil dr. Miro Cencič, mag. Renata Podbersiča in Jožeta Mo-žino. Obe predstavljeni knjigi, tako Cencičina Primorska sredina v primežu bratomorne vojne kot Revolucionarno nasilje na Primorskem, Goriška in Vipavska 1941-1945 Renata Pod-bersiča, govorita o temni plati zgodovine Primorske. Prvo je izdala Slovenska matica v Ljubljani, druga pa je izšla pri Študijskem centru za narodno spravo. Dr. Mira Cencič je spregovorila o svoji knjigi in obrazložila, kako je sploh začela raziskovati to neznano zgodovinsko področje. Ob raziskovanju TIGR-a je naletela na skupino ljudi, ki so jo poimenovali goriška sredina. To so bili krščanski socialci, ki so delovali kot tajna organizacija in organizirali gibanje tajne enotnosti. Že aprila leta 1941 so dali pobudo za gibanje narodne enotnosti, da bi se uprli okupatorju. Mesec pozneje pa so si laiki Josip Rustja, Rado Bednarik, Anton Vuk ter duhovniki Ciril Sedej, Anton Rutar in drugi zamislili organiza- cijo in pripravljali plakate o enotnem vseslovenskem uporu. V gibanju so bili večinoma duhovniki, ki so sodelovali z vsemi, da bi preprečili hujše zlo, bratomorno vojno. Bili so kritični do ljubljanskih strank, OF pa so kritizirali zaradi prevelikih žrtev. Goriška sredina je začela ustanavljati slovenska društva, šole, kulturne ustanove, pisati časopise in razvijati narodno zavest brez spopadov, njeni pripadniki pa so bili označeni kot narodni izdajalci. Mira Cencič je primorsko sredino označila kot skupino narodno nekompro-mitiranih, moralno čistih ljudi, ki so bili proti okupatorju in proti komunizmu, a za narodno enotnost, prav zaradi tega tudi pod stalno kontrolo VOS-a in OZNE. Mag. Renato Podbersič je predstavil zbirko Revolucionarno nasilje Študijskega centra za narodno spravo kot rezultat obsežnega raziskovalnega projekta, katerega cilj je celovit prikaz revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno na Slovenskem. V prvi knjigi zbirke je dr. Damjan Hančič obdelal širše kamniško območje, druga knjiga pa obravnava revolucionarno nasilje na Goriškem. Podbersičeva knjiga prinaša analizo razmer na Primorskem pred italijansko okupacijo in 0nušr„_ Zaigrajmo skupaj na Proseku m S Danes 13.6.2012 ob 20.00 uri na dvorišču Rajonskega Sveta za Zahodni Kras nastopata Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in Godbeno društvo Prosek V sodelovanju z Rajonskim Svetom za Zahodni Kras in Jusarskim odborom Prosek V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku Včeraj danes Danes, SREDA, 13. junija 2012 ANTON Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 15.12 Jutri, ČETRTEK, 14. junija 2012 VASILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1002,0 mb pada, vlaga 81-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C. [I] Lekarne Predavatelji in poslušalci na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev kroma med njo, italijansko in pozneje nemško okupacijsko politiko, delovanje Komunistične partije Slovenije, partizanskih in drugih enot, ki so med vojno izvajale nasilje predvsem nad civilnim prebivalstvom. Obenem so v knjigi zbrani glavni dokumenti, ki pričajo o nasilju, pričevanja posameznikov, na koncu pa tudi poimenski seznam pobitih s strani partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno, ki šteje 366 žrtev. Seznam žal ni dokončen, nastal pa je na podlagi arhivskih dokumentov iz Ljubljane in Nove Gorice. V nabito polni Peterlinovi dvorani, kar potrjuje zanimanje za velikokrat zamolčano dogajanje med drugo svetovno vojno, je Jože Možina obnovil vsebino Podbersičeve knjige, ki razgalja mit o primorskem gibanju. Na Primorskem se je namreč ljudstvo množično odzvalo za domoljubno gibanje. Bili so politično neopredeljeni, Slovenci in konec. Kdor je takrat izstopil iz partije, so ga izolirali in nato likvidirali, kdor pa ni hotel pristopiti, so o njem razširili mnenje, da ni vreden oziroma dober Slovenec. Večer se je zaključil z debato o tem, kako ne poznamo svoje preteklosti, ki je nismo še razčistili po sedemdesetih letih in zakaj smo tako neuki. (met) Do sobote, 16. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino pričakuješ?«; 16.30, 18.30, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.45 »Možje v črnem 3«; 15.30, 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 15.00, 17.15 »Pupijeva D. (sin-hro.)«; 19.10, 21.20 »Jekleno nebo«; 19.25 »21 Jump Street«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 19.00 »Poletna zaroka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Mol-to forte incredibilmente vicino«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Bella e la Bestia«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.15, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.00, 22.00 »Marilyn«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.30 »La Bella e la Bestia 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Molto forte incredibil-mente vicino«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Killer Elite«. H Šolske vesti OŠ VIRGIL ŠČEK sporoča, da bo v ponedeljek, 18. junija, šolska maša ob 10. uri in podeljevanje spričeval med 11. in 12. uro v šolskih prostorih. SLOV.I.K. - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-13 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. september. M Izleti AMBASCIATORI - 16.45, 18.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Marilyn«. CINECITY - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00, 20.00, 22.15 »M.I.B. Men in Black 3«; 16.20, 18.40, 21.00 »M.I.B. Men in Black 3 -3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The dark shadow«; 17.00, 19.00 »Lorax«; 16.20 »Lorax 3D«; 21.30 »Killer Elite«; 18.15, 20.15, 22.15 »Viaggio in paradiso«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Project X - Una festa che spacca«. FELLINI - 16.20, 19.10, 20.30 »Silent Souls«; 17.40, 22.00 »Viaggio in paradiso«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Love and secrets«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La mia vita è uno zoo«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Edward e Wallis - Il mio regno per una donna«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cosmopolis«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »21 Jump Street: Mladenič v modrem«; 19.00, 20.50 »Diktator«; 19.10 »Moj teden z Marilyn«; 19.30 »Talisman«; 21.10 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 16.50 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko VINCENCIJEVA KONFERENCA IN KLUB PRIJATELJSTVA vabita na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje v torek, 19. junija. Program: Sv. maša na Brezjah, kosilo, oddih oz. sprehod z ogledom zanimivosti ob Blejskem jezeru. Prijave na tel. št. 040-225468 (Vera) ali 040-820986 (Alojzija). OTROŠKI PEVSKI ZBOR »Friderik Baraga« organizira v soboto, 30. junija, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran in Medvejo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. SKD VIGRED prireja v sredo, 27. junija, izlet v Kekčevo deželo in Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Informacije in rezervacije na tel. št.: 040-200865, 380-3584580, tajni- stvo@skdvigred.org. Loterija 12. junija 2012 Bari 31 15 59 40 85 Cagliari 7 65 74 23 54 Firence 26 51 54 14 45 Genova 2 3 21 49 7 Milan 63 11 28 74 38 Neapelj 70 48 21 3 39 Palermo 58 78 5 30 90 Rim 8 64 63 72 38 Turin 45 13 22 23 48 Benetke 20 57 84 56 50 Nazionale 87 61 44 68 16 Super Enalotto Št. 70 20 30 47 69 77 83 jolly 86 Nagradni sklad 2.047.032,95 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 5.588.974,65 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 51.175,83 € 845 dobitnikov s 4 točkami 367,13 € 34.056 dobitnikov s 3 točkami 18,12 € Superstar 17 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnika s 4 točkami 36.713,00 € 193 dobitnikov s 3 točkami 1.812,00 € 3.514 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.354 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 49.924 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Četrtek, 14. junija 2012 9 H Čestitke V nedeljo smo zvedeli, da je že 50 let minilo odkar je ENZO prvič na procesiji zaigral. Trebenski godbeniki mu iskreno čestitamo! Tako na- prejh Ü3 Obvestila MLADINSKA SKUPINA MLADI ZA PRIHODNOST obvešča, da bo nagrajevanje ob zaključku literarnega natečaja »Grmada v Pristanu, ob 20. obletnici Republike Slovenije« danes, 13. junija, od 18. ure dalje v agritur-izmu v Cerovljah (št. 1/o). Vabimo vse udeležence, starše, prijatelje, dijake, profesorje in ravnatelje. Ob zaključku bo sledila družabnost in prigrizek s profesorjem in pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo tudi podelil nagrade. OBČINA DOLINA obvešča, da do 15. junija poteka (vsak dan 10.00-12.00; danes, 13. junija tudi 15.00-17.00) vpisovanje v občinska poletna centra. Od 18. do 29. junija (2 izmeni; 7.30-17.00): športni kamp nogometa/odbojke/košarke (od 6 do 14 let), ki bo deloval pri občinskem športnem centru S. Klab-jan v Dolini v konvenciji z A.Š.D. Breg; od 2. do 27. julija (4 izmene; 7.3017.00): tradicionalni poletni center, ki je oddan v zakup Združenju Slovenski dijaški dom in bo deloval v prostorih COŠ M. Samsa in telovadnice Nižje srednje šole F. Tomizza šolskega centra pri Domju (od 3 do 11 let). Obrazci in podrobnosti o vpisovanju: www.sandorligo-dolina.it; tel. št. 0408329 281/239 (Urad za izobrazbo in šolske storitve); e-pošta: scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. SKUPNOST SAN MARTINO AL CAMPO bo predstavila svoje socialno poročilo za bienij 2010-11 danes, 13. junija, ob 11. uri v prostorih Muzeja Sartorio, L.go Papa Giovanni XXII, 1. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 13. junija, ob 10. uri na zadnjo Kavo s knjigo v sezoni. Gostja srečanja bo prof. Marija Pirje-vec. Z njo se bosta pogovarjali Loredana Umek in Nadia Roncelli. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo organizirala srečanja z občani na tematiko javnih del po vaseh in novega davka IMU: danes, 13. junija, v srenjski hiši v Mačkoljah ob 19. uri in v srenjski hiši v Prebenegu ob 20.30; 15. junija v društvenih prostorih v Gročani ob 19. uri in v Babni hiši v Ri-cmanjih ob 20.30; 18. junija v Sprejemnem centru v Boljuncu ob 20. uri; 19. junija v Dolini, v društveni dvorani V. Vodnik ob 20. uri. ŠC MELANIE KLEIN sklicuje redni občni zbor, ki bo danes, 13. junija, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni vsi člani! SKD VESNA v sodelovanju z ZSKD in Rajonskim svetom za Zahodni Kras vabi na Kriški teden. Otvoritev: Utrip narave - fotografska razstava Helene Volpi, pokušnja vin kriških vinogradnikov in lounge glasba z DJ-jem 14. junija ob 20.30 v Ljudskem domu; Rum'n Kocacola magični kabaret - nastopajo Vikj, Eva in Tanja 16. junija ob 21.00 v domu A. Sirka; Na zdravje maestro - Kriški poklon Aleksandru Vodopivcu, nastopajo MePZ Rdeča zvezda in MoPZ Vesna (dir. Rado Mi-lič) z glasbenim presenečenjem 21. junija ob 21.00 v agriturizmu (Križ 262 Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ - v primeru slabega vremena v domu A. Sirka); Kresna noč - Li Giullambri, žonglerji iz Spilimberga 23. junija pri Procesiji ob 21.30, sledi svetoivanski kres (odpade v primeru slabega vremena). SPDT prireja tečaj nordijske hoje v četrtek, 14. junija, od 17.30 do 19.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 17.15. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. 20-LETNICA MATURE LICEJ F. PREŠEREN - maturanti l. 1992, realčani in klasiki, se bomo zbrali na večerji v soboto, 16. junija, da preverimo svojo zrelost! Prijavite se čim prej na pre-seren.matura1992@gmail.com ali na tel. 329-8012528. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 15. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v »domu Brdina« na Opčinah, Proseška ulica 109, 17. redni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. SKD SLOVENEC vabi vse, ki so sodelovali na 42. Prazniku vina na »Likof«, ki bo v petek, 15. junija, od 20.30 dalje v Hribenci. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo v petek, 15. in v ponedeljek, 18. junija, zaprt zaradi selitve svojega sedeža. Od torka, 19. junija, bo inštitut ponovno deloval na novem sedežu v Ul. Beccaria 6 v Trstu, 4. nadstropje. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor v petek, 15. junija, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Se priporočamo za čim številnejšo udeležbo članov, ker bo potekala volitev novega odbora. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v petek, 15. junija, zaprt. ZSKD vabi člane na srečanje društev ob zaključku sezone »Med iskrenimi ljudmi«, ki bo v petek, 15. junija, ob 19. uri na notranjem dvorišču Tržaške knjigarne v Trstu. Aperitiv bo začinila Tina Renar z glasbeno točko. DAVČNI URAD OBČINE DOLINA sporoča, da bodo konec meseca vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Info: www.sandorligo-dolina.it Občinski davčni urad bo do 16. junija vsak dan na razpolago za informacije z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 8.30-10.30, ponedeljek 14.30-16.00. DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 38. šagro v Prapro-tu: 16. junija - turnir v briškoli, extempore, ples z ansamblom Happy Day; 17. junija - turnir v skrlah za 15. memorial Doljak Radovan, tekma v košnji, ples z ansamblom Alter Ego; 23. junija - turnir v briškoli, ples z ansambli Alter Ego in Ne Bojsega; 24. junija - nastop plesne, pevske in glasbene skupine ŠKD Vigred, ples z ansamblom Kraški Ovčarji. ŠD PRIMOREC organizira v soboto, 16. in v nedeljo, 17. junija, ter 23. in 24. junija Športni praznik ob nogometnem igrišču »na Griži« v Trebčah. Ob glasbi bodo delovali dobro založeni kioski. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ pri Sv. Ivanu v Trstu prireja v nedeljo, 17. junija, etnografsko razstavo. Vse, ki hranijo doma stare predmete vabimo, da bi nam jih posodili za to priložnost. Informacije na tel. št.: 040-572770 med 19. in 20. uro. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA vabi na pohod v nedeljo, 17. junija. Dobimo se na stari avtobusni postaji v Sežani, od koder bodo ob 9. uri krenili z avtomobili do Zagorja pri Knežaku. Ob 9.30 sledi ogled makete Pivške kotline, nato na razgledno točko Silentabor. Po prehojenih 11 km zaključek pri gradu Kalec. Informacije na tel. 041-350713 (Ludvik Husu). NAVODILA ZA PLAČILO DAVKA IMU V ZGONIKU: Davčni urad Občine Zgonik sporoča, da bodo vsi davkoplačevalci prejeli na dom informacije za plačilo davka IMU. Davkoplačevalci bodo morali sami izračunati znesek. Na občinski spletni strani www.co-mune.sgonico.ts.it je na voljo programska oprema za avtomatično iz-računanje davka in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 18. junija na razpolago za informacije davka IMU z naslednjim urnikom: torek, četrtek, sobota od 9.00 do 13.00. POLETNE DOGODIVŠČINE z ribo Bi-bo: še zadnja prosta mesta za polet- ne dogodivščine na Opčinah v tednih od 18. do 22. junija in od 25. do 29. junija! Vabljeni otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Na sporedu naravoslovne, športne, umetniške in druge delavnice na temo vode ter vsakodnevno plavanje v bližnjem bazenu. Za info in vpis pokličite na št. 347-8386109 (Biserka). SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur - tečaj namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Pridobi se potrdilo, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: 100 ur - tečaj namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih sektor zanima. Pričetek: v ponedeljek, 18. junija. Tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov in omogoča koriščenje subvencij. Informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. V KULTURNEM DRUŠTVU V BARKO-VLJAH - Ul. Bonafata 6, bo kreativna angleško-likovna delavnica od 18. do 22. junija, od 9. do 13. ure. Vodila jo bosta Mikael Bark in Dajana Kočevar. Vpis in informacije na tel. št. 03458249941 ali 040-415797. AŠD POLET vljudno vabi na 44. redni letni občni zbor ki bo v sredo, 20. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ul. na Opči-nah. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure do 22. junija; od 18. do 29. junija, od 2. do 13. julija in od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. KMEČKA ZVEZA vabi na meddeželni praznik upokojencev FJK in Veneta, ki ga prireja vsedržavno združenje upokojencev ANP v nedeljo, 24. junija, ob 9.30 s posvetom v goriškem avditoriju, Ul. Roma 9, na temo: 2012 - Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ob 12.30 skupno kosilo. Vpis in informacije: Kmečka zveza Trst, Gorica in Čedad. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 9. do 16. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje v anagrafskem uradu do torka, 26. junija. Urnik: od torka do petka 8.3012.15, ob sredah tudi 14.30-16.45. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 29. junija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ZSKD prireja v sodelovanju z OŠ Vu-zenica, Slovensko prosvetno zvezo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Kulturnim prosvetnim društvom Slovenski dom 42. mednarodno likovno kolonijo, namenjeno mladim ustvarjalcem med 11. in 15. letom. Kolonija se odvija od 19. do 25. avgusta na Gradini v Doberdobu. Število mest je omejeno, rok prijave 30. junij. Informacije ali prijave na 040- 635626, 0481-531495, www.zskd.eu, info@zskd.org. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 8.00 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. INTERCAMPUS 2012 - ZSKD v sodelovanju z JSKD prireja v okviru 8. Intercampusa koncerte: v petek, 20. julija, ob 15.45 v Kobilarni Lipica, v soboto, 21. julija, ob 21. uri na gradu sv. Justa v Trstu v okviru niza poletnih prireditev Trieste estate v organizaciji Občine Trst (v primeru dežja v Prosvetnem domu na Opčinah) in zaključni v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru (v primeru dežja v koprski Taverni). Mladinski orkester Intercampus vodi dirigent Nejc Sukljan. Prost vstop. Rezervacije in info: ZSKD, tel.: 040-635626, in-fo@zskd.eu, www.zskd.eu 13 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku« na dvorišču Rajonskega Sveta za Zahodni Kras. Danes, 13. junija, ob 20.00 nastopata Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in Godbeno društvo Prosek. V soboto, 16. junija, ob 20.30 nastopa Goriški pihalni orkester Nova Gorica. V primeru slabega vremena bosta koncerta v Kulturnem domu na Proseku. SKD PRIMOREC prireja v okviru pobude vzhodnokraških kulturnih društev Prešerno skupaj in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst zaključno pobudo letošnje sezone Tisoč in en večer pod zvezdami v četrtek, 14. junija, ob 20.30 na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. S trebušnimi plesi in novo plesno zvrst tribal fusion se bodo predstavile plesalke Kulturno plesnega društva Moonsun iz Kopra pod vodstvom mentorice Sanje Lo-vrečič. V primeru slabega vremena bo pobuda v četrtek, 21. junija, ob 20.30. SKD V. VODNIK vabi v petek, 15. junija, ob 21.00 v Šanco na 3. Junijski večer. Nastopil bo MoPZ V. Vodnik. V primeru slabega vremena bo večer v društvenih prostorih. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. KONCERT MEPZ LOJZE BRATUŽ: Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na koncert Hvalite gospodovo ime, ki ga bo oblikoval MePZ Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja v soboto, 16. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Op-činah. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi na koncert hrvaške klape Opatija v soboto, 16. junija, ob 20.30 na odprtem prostoru ob srenjski hiši v Gročani. Pobuda spada v sklop poletnih prireditev Prešerno skupaj slovenskih kulturnih društev vzhodnega Krasa. Toplo vabljeni! DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 17. junija, ob 17. uri v Marijin dom pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) na prireditev »Na uokno pušelc, na vrata krancel!« - pri Sv. Ivanu nekoč in danes (režija L. Gec). Zvrstila se bodo razmišljanja in spomini domačink in domačinov, dokumentarec P. Ru-deža in nastop kitarista I. Starca. Etnografski kotiček sta pripravila M. Pa-sarit in M. Canciani. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizetti-jeva 3, na okroglo mizo »Fašistična taborišča za Slovence«. Ob izidu slovenskega prevoda študije Carla Spar-taca Capogreca »I campi del duce« bodo spregovorili prevajalka zgodovinarka Nevenka Troha, pisatelj Boris Pahor, strokovnjak za taborišče v Višku Ferruccio Tassin, časnikar Ivo Jevnikar in avtor. Začetek ob 20.30. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT, Skd Vigred, KD Rdeča zvezda in MK Pro-sek Kontovel organizirajo v sredo, 20. junija, koncert za Emergency v Pra- protu. Odprtje kioskov ob 18. uri. Nastopajo razne plesne in glasbene skupine. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). 0 Mali oglasi DELOVNA, POŠTENA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot hišna pomočnica, najraje v dolinski občini. Tel. št. 3395605221, v večernih urah. KUPIM HIŠO z vrtom na Krasu ali v Bregu, primerno za 5-člansko družino. Tel. 347-1663324. LJUBITELJU ŽIVALI podarimo simpatično mucko in prikupnega muckota. Tel. št.: 040-213701. PRODAM 6-hektolitrski vlečni atomizer na kardan znamke irco, v dobrem stanju. Tel. št. 329-7260688. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967. PRODAM SKUTER honda PS 125, 7.000 km, modre barve, vedno v garaži, po ugodni ceni, letnik 2007. Tel. 334-3539564. PRODAM SKUTER yamaha xerox 50 cc, bele in modre barve, prevoženih 5.000 km, vedno v garaži, letnik 2009 (oktober), Tel. št. 347-1312619. PRODAM STANOVANJE pri sv. Ivanu: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica z oknom, balkon, v 4. nadstropju z dvigalom in s centralnim ogrevanjem. Cena 105.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 333-2866351. PRODAM prikolico LB za prevoz čolna, nosilnost 1.000 kg. Tel. št. 3485913170. UGODNO PRODAM odlično ohranjeno lončeno peč modre barve, model carinzia de biasi s klopjo. Tel. 3289633243. V CENTRU MILJ prodajam v 3. in zadnjem nadstropju popolnoma prenovljeno stanovanje z vidnimi tramovi; 47. kv. m.: vhod, dnevna soba, opremljena kuhinja, spalnica in kopalnica s tušem. Tel. št. 348-3667766. [W Osmice BORIS IN MARGARET sta odprla osmi-co na Katinari pri Nadliškovih. DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabita na obisk. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. 040-225305. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Toplo vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel. št.: 0402296058. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-228451. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št.: 040-200782. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. Prispevki V spomin na drago Marijo Racman vd. Petaros daruje Olga Družina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Borštu. V spomin na rojstna dneva staršev daruje Marija Stopper-Križmančič 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Amalijo Marzi-Renčelj daruje Marija Stopper-Križmančič 20,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Dimitrija Prašlja darujejo Stojan, Elena, Irina in Daniel 50,00 evrov za združenje AGMEN. Ob tem težkem trenutku sočustvujemo s prof. Irene Pecchiar vsi na liceju F. Prešeren 1 0 Sreda, 13. junija 2012 TRST koncert brucea springsteena na stadionu rocco - Tri ure in 20 minut navdušujočega rocka Bruce se je razdal »The Boss« ni razočaral trideset tisoč privržencev, ki so prihiteli od vsepovsod / Tržaški stadion Rocco ni še nikoli videl toliko ljudi v objemu svojih varnih tribun. Prišli so od vseh koncev, skoraj polovica jih je prišla iz sosednje Avstrije in drugih držav južno vzhodne Evrope (Trst jim je z dunajskim nastopom 12. julija najbližji, Bruce se jim bo moral prej ko slej oddolžiti s koncertom na Balkanu) in dodobra, čeprav ne prav povsem napolnili tržaško nogometno areno. Ob 21.17 smo iz mogočnih zvočnikov zaslišali note Morricone-jeve Nekoč je bilo v Ameriki in že so se izpod odra prikazali odrski tehniki, spremni glasbeniki, zatem člani E street benda in, tradicionalno s kitaro na hrbtu, The Boss - Bruce Springsteen. Žvižganje in vriskanje tride-settisočglave množice se je verjetno slišalo po vsem Trstu. Približno tisoč dni nazaj je v osemdeset kilometrov oddaljenem Vidmu pozdravil množico s furlanskim mandi Udin. Taka razdalja je za Američane tako zanemarljiva, da je v Trstu pozdravil kar z mandi Trieste (sicer se je slabo uro kasneje popravil z bolj običajnim ciao), Dobrovece Croatia, kako ste? (kot smo že včeraj zapisali) in že so, tako kot v Firencah, močno zadone-le prve note hita Badlands, ene med njegovimi najbolj priljubljenimi in petimi skladbami. Zaključni refren v zadnji kitici, enostavni ooh, uuoooohh večdesettisočglave množice sega na vsakem koncertu prav do kosti. Petje publike je preglasilo tudi ne prav posrečeno ozvočenje, ki pa so ga izkušeni tehniki v kratkem času popravili. Povedati je treba, da je del zvočne aparature dospel v Trst v poznih jutranjih urah kar iz Firenc in žal ni bilo dovolj časa za brezhiben sound check. Neprijetno odmevanje na tribunah je kaj kmalu prepustilo prostor tisočim wattom jakega ozvočenja, ki se je verjetno včasih približalo tudi stotim decibelom. V Trstu je Springsteen začel kot večer prej v Firencah. Po drugem hitu No surrender je ponudil triptih skladb iz letošnjega albuma Wrecking ball in sicer uspešnico We take care of our own, naslovno skladbo albuma in Death to my hometown. Springsteen je socialni rock kantavtor preprostih ljudi. Vse njegove skladbe, tudi tiste bolj sproščene in romantične odražajo pozornost do aktualnih perečih tem, lepih in slabih trenutkov vsakdana tiste ameriške working class, ki jo že dvajset in več let stiskajo po eni strani azijska konkurenca po drugi pa požrešnost in nečimrnost finančnikov Wall Streeta. Njegov zadnji album je močno socialno obarvan, gospodarska kriza in posledice zvenijo iz vseh kitic. Sledila je pesem My city of ruins, napisana po tragediji 11. septembra, ki jo je Boss podaljšal s solo prispevki pihalnega dela in jo izrabil za predstavitev glasbenikov. V dokaj razumljivi italijanščini je povedal, da je žena Patty Scialfa, ki je sicer večkrat na odru z možem, tokrat ostala z otroki, a da toplo pozdravlja vse prisotne. E street band sestavljajo dolgoletni sodelavci Little Steven in Nils Lofgren na kitarah, bobnar Max Weinbeg, basist Gary Tallentin klaviaturist Roy Bittan, novejša člana violinistka in pevka Scoozie Tyrrell in klaviaturist Charlie Giordano: globoko vrzel je zapustil »big man« (Springsteen je nekajkrat ponovil »manca qualcuno«), saksofonist Clarence Clemmons, na mesto katerega je Bruce poklical mladega Clemmonsove-ga nečaka Jake-ja, ki se je izkazal kot dober in obetavni glasbenik. Boss je znan tudi po tem, da se izbor skladb razlikuje od nastopa do nastopa. Tako je z naslednjim hitom Down-bound train zapustil spored koncerta v Firencah. Zatem se je z daljšim posegom v italijanščini spomnil, da živimo v trenutkih, ko v njegovi domovini ljudje izgubljajo delo in se isto dogaja tudi v Italiji, vrh tega je tudi potres prispeval svoje: vsem ljudem, ki se borijo za obstoj in bodočnost je Springsteen ponudil najbolj občuten prizor zadnjega albuma, globoko Jack of all trades. Šestčlanski pihalni del benda je pokazal svoje sposobnosti z naslednjo skladbo, uspešnico sedemdesetih let Spirit in the night. In že je bil čas za z močnim rockom obarvan trenutek: Youngstown, zgodbe o izgubljenem delu v rudniškem okolišu z odličnim duetom na kitarah Bruca in Nils Lofgren, ter, kot pred tremi leti v Vidmu, sosledje Murder incorporated in Johnny 99. Z bolj poskočnim ritmom pesmi Working on the highway se je Bruce še bolj približal publiki, s katero se je na dolgo in široko rokoval, ravno tako je v naslednji Shackled and drawn z izvrstno soul pevko Cindy Mizelle. Ljudje se na koncertu veselijo, v Trstu so po dnevnem dežju nestrpno čakali tudi na suh večer. Sončnih žarkov je bilo kar bore malo, zato pa je publiko segrelo izvajanje vesele Waiting on a sunny day, v sklopu katere je Bruce iz prvih vrst potegnil na oder dvanajstletnega Tržačana Federica De Stauberja, ki je z Bossom zapel dve kitici omenjenega hita. Soul tempo je zaznamoval tudi naslednji skupek pesmi Apollo medley, med katerim je za kratek ples privabil na oder petnajstletno dekle, ki - glej čudo - je bila Sofia, sestra prej omenjenega Fe- derica!!!! Kaj se lahko eni sami družini dogodi na enem koncertu ... Čas za kozarec vode in že po prvih notah je očaran stadion v reli- Milanu in Firencah je bis nadaljeval še s hiti Bobby Jean, Hungry heart in Seven night to rock. Že najmanj 25 let punce iz prvih vrst nestrpno ča- Ljubitelji so Springsteenov nastop pričakali v vedrem razpoloženju kroma giozni tišini sledil izvajanju slavne The River, kateri je sledila prav tako znana Because the night, katerima sta sledila še The rising in We are alive. Redni del koncertnega nastopa je Springsteen zaključil z dvema standardoma, po petintridesetih letih še vedno z izrednim veseljem sprejetima Thunder road in Ro-salita, ki ju je na apeninskem polotoku zaigral samo v Trstu. Skupinski pozdrav, gasilska slika, niti minuta pavze in ...ste pripravljeni? ... začel se je dolgi bis. Born in the USA (Vietnamski pekel je sedemnajstletnemu Bru-ceu odnesel najboljšega prijatelja) je vžgal trideset tisoč prisotnih, luči so se začele počasi prižigati medtem ko je publiko Boss spomnil, da oni na odru, a tudi vsi na igrišču in tribunah so ... rojeni za tek. Born to run je skladba, s katero je leta 1975 zadel prvič v polno. Podobno kot v kajo na pesem Dancing in the dark, med katero Bruce izbere eno izmed njih za daljši ples na odru. Tradicijo je vedno bolj odprt in človeški triin-šestdeset letni glasbenik na zadnjih koncertih še bolj popestril. Tako je v ponedeljek v Trstu najprej iz prve vrste pobral fanta, ki si je zaželel ples s Scoozie, nato punco, ki si je zaželela Nils Lofgrena, potem pa še enega fanta, ki je skočil do že omenjene soul pevke in končno še punco zase. Žarometi so že pol ure razsvetljevali tržaški Rocco, ko smo prepoznali prve note zaključne skladbe. Ko je Springsteen bil dvajsetletni dečko, je napisal Tenth Avenue Freeze Out, hit, ki bo kmalu zabeležil štirideset-letnico. Rock sedemdesetih let, med katerim je za minuto ustavil glasbo in pozval publiko k skupnemu ploskanju v spomin na prijatelja in spremljevalca Clarencea Clemmonsa. Občuteno in hvalevredno. Po treh urah in dvajsetih minutah je bilo torej (žal) konec največje glasbene prireditve, ki jih je Trst kdaj videl. Organizacija je bila zelo dobra in vse je potekalo brez večjih težav. Posebna zahvala gre organizatorjem Azaleje, seveda največjemu tržaškemu fanu Bossa, županu Robertu Co-soliniju (to je bil njegov že 46. Spring-steenov koncert), ki je domačemu nastopu sledil kar s pit-a pod odrom, kot se za pravega oboževalca spodobi. AWS / TRST Četrtek, 14. junija 2012 1 1 OBČINA TRST - Ocena župana Roberta Cosolinija dan po koncertu Springsteen, mesto se je odlično odrezalo Uresničile so se sanje«- »Organizacija je bila učinkovita » Minilo je dvanajst ur od tržaškega koncerta Brucea Springsteena in župan Roberto Cosolini je še nosil na sebi »spominek« z nočne predstave: okrog zapestja leve roke je imel še pritrjen rožnati trakec, svojevrstno vstopnico za vhod na travnik tik pod odrom. »Ni mi uspelo biti med prvimi, a prebil sem se do dveh metrov od odra. Bili smo vsi stisnjeni, a bilo je edinstveno,« je ocenil gotovo največji tržaški privrženec ameriškega Bossa. Dan po koncertu je bil čas obračuna. »Mislim, da je bil večer magičen. Izreden. Springsteena v živo dobro poznam, je verjetno zadnji rocker, ki zmore tako predstavo.« Prvi občan se je zaustavil tudi ob odzivu mesta: »Uspeh občinstva je bil izreden. Mesto se je odlično odrezalo. Izkazalo se je kot zelo gostoljubno, opravljeni so bili dobri posli. Priznali so nam veliko, učinkovito organizacijo. Prometnih zastojev ni bilo, prav tako ni bilo križa s parkiranji, v tem pogledu smo opravili nekakšen čudež.« Cosolini je med koncertom, tik pod odrom kolegici Primorskih novic Maji Pertič izjavil, da »so se uresničile sanje.« »To so bile, kako bi rekel, dvoplastne sanje. Pripeljati v moje mesto takega per-formerja, kot je Springsteen, je magično. Kot župan pa sem zadovoljen, ker nam je uspelo privabiti v Trst 23-24 tisoč ljudi iz Župan Roberto Cosolini (desno) je bil nadvse zadovoljen nad koncertom kroma drugih krajev, kar postavlja naše mesto kot možno prizorišče drugih podobnih glasbenih in sploh kulturnih predstav. Dokazali smo, da smo tega zmožni.« Katere pa so prihodnje sanje, ki jih namerava uresničiti kot župan? Cosoli-ni je odgovoril pošteno: »Ne vem, ne vem. Dovolite mi, da še nekaj trenutkov podoživljam to, kar smo magičnega preživeli preteklo noč, potem pa bomo pomislili na drugo.« Časa za uživanje pa ni bilo mnogo. Po ameriškem zvezdniku, ga je na pod-večer čakalo srečanje s tržaško »kraljico zvezd«, jubilantko Margherito Hack. M.K. kroma OBČINA TRST - Danes ob 18. uri koncert na Velikem trgu Redarji praznujejo 150 let V letu 2011 nekaj manj smrtnih prometnih nesreč - Veliko voznikov »pozabi« plačati zavarovanje Danes ob 18. uri bo na Velikem trgu koncert ob 150. obletnici ustanovitve tržaške občinske policije, Občina Trst pa vabi na prireditev vse občane. Mestni redarji so začeli delovati 13. junija 1862. »Odtlej se je veliko spremenilo, cilji pa so še vedno isti: stati ljudem ob strani in predvsem pomagati najbolj potrebnim,« je na včerajšnji predstavitvi povedala tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki je pristojna za občinsko policijo. Slovesnost ne bo razkošna, in sicer iz spoštovanja do žrtev potresa v Emiliji-Romagni in vseh, ki trpijo zaradi gospodarske krize. Veliki trg bo danes gostil koncert orkestrov zagrebške, koroške in tržaške občinske policije. 20. in 21. junija pa bosta na vrsti dneva odprtih vrat, ko bodo občani lahko vstopili v urade občinske policije (organizirali bodo tudi vodene oglede). Medtem so redarji obnovili svojo spletno stran. Poveljnik Sergio Abbate je na včerajšnji predstavitvi podal obračun za leto 2011. Pogost prekršek je neopravljeni obvezni tehnični pregled vozila, saj so redarji zaradi tega napisali 620 glob. Še več, 835, pa je bilo glob zoper voznike, ki so za volanom klepetali po telefonu. Redarji so našteli tudi 85 kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 48 primerov opustitve pomoči po prometnih nesrečah, 477 pa je bilo glob zaradi zapadlega zavarovanja (v primerjavi z letom 2010 se je število teh primerov podvojilo). Redarji so v enem letu odvzeli 294 vozniških dovoljenj ter izvedli 872 ogledov v gradbenem sektorju, 977 kontrol v trgovinah in javnih lokalih ter 47 v domovih za ostarele. Obravnavali so 2015 prometnih nesreč (šest smrtnih, medtem ko jih je bilo v letu 2010 devet), ki so še vedno najpogostejši vzrok smrti za mlade pod 30. letom starosti. Operativno komunikacijski center občinske policije je v letu dni prejel 14.000 klicev, redarji pa so v skupnem izkupičku obiskovali 12.200 ur izpopolnjevalnih tečajev (letni porast znaša celih 50 odstotkov). Tržaški občinski policisti pa so glede na državno povprečje dokaj visoko izobraženi. Sergio Abbate in Fabiana Martini TRŽAŠKA KNJIGARNA - Danes Marija Pirjevec na kavi s knjigo Z današnjo literarno kavo v Tržaški knjigarni se zaključuje druga sezona sredinih srečanj ob kavi, ki se je uspešno začela lani jeseni. Tedenska srečanja so gostila nad trideset gostov in vsakič privabila lepo število zvestih obiskovalcev. Sezono je obogatil tudi izredni dogodek, saj so organizatorji, Tržaška knjigarna ter založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska, novembra priredili izlet v Ljubljano z obiskom slovenskega knjižnega sejma. Gostja današnjega srečanja ob kavi bo prof. Marija Pirjevec, dolgoletna profesorica za slovenski jezik in literaturo na Filozofski fakulteti Tržaške univerze, večletna predstojnica Inštituta za slovansko filologijo in predavateljica na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu, kjer je formirala vrsto izkušenih prevajalcev. Prof. Pirjevec je avtorica nad sto strokovnih člankov s področja slovenske literature, urednica več zbornikov, beril in antologij, prevajalka in avtorica več knjižnih monografij. Njene raziskave segajo v območje slovenske literature in kulturne zgodovine, narečnega pesništva slovenskega zahoda, še posebej pa je dragoceno njeno delo na področju okrivanja stikov med italijanskim in slovenskim slovstvom. Profesorico Marijo Pirjevec je letos predsednik Republike Slovenije Danilo Türk odlikoval z redom za zasluge. Srečanje ob kavi v Tržaški knjigarni se bo začelo ob 10. uri. Z gostjo se bosta pogovarjali Loredana Umek in Nadia Roncelli. STADION ROCCO - Bruce Springsteen Na koncertu ••• Trst je naš! Z leve Saša, Čedo (z majico Trst je naš!) in Robert mk Na tržaškem koncertu Brucea Springsteena je bil prisoten tudi ... Trst je naš! Vpisni obliki, seveda. Na svoji rdeči majici s Titovim portretom ga je na stadion Nereo Rocco »prinesel« Čedomir Bučar, Bossov privrženec iz Sevnice blizu Krškega, sicer »pol Primorec«, kot je sam sebe geografsko poimenoval. »Moji predniki, tako po očetovi kot po mamini strani, prihajajo s Primorske,« je začel pripovedovati družinsko zgodbo, tesno povezano s polpreteklo zgodovino ljudi iz naših krajev. Mamin oče Milan Vatovec se je rodil v Trstu leta 1922, »prav takrat, ko je fašizem prevzel oblast,« je podčrtal. Njegova mama, Kristina Zornada je bila iz Milj. Ko je bil »nono Milan« star sedem let, se je družina - predfašističnim pritiskom - preselila v Logatec in ostala nato v takratni Jugoslaviji. Očetova mama Marija Mižigoj pa je bila iz Plešivega na Goriškem. »Skoncevi« so jim pravili po domače tam v goriških Brdih. Tudi mamina družina se je pred fašizmom izselila v Jugoslavijo, primorska kri pa se še pretaka v žilah vnuka Čedomirja, turističnega vodnika in izvedenca za filmske produkcije, predvsem za lokacije: »Leva roka producenta,« je svoj poklic poenostavil Čedo. S tem imenom je znan v družbi, ki se je v ponedeljek pripeljala iz Slovenije na koncert. Saša, farmacevt iz Prek- murja, živi le kakih 500 metrov od meje z Madžarsko; Robert je mestni svetnik v Murski Soboti, Saša pa mu napoveduje svetlo politično bodočnost (župana ali kaj podobnega ...). Tudi rdeča majica s Titom in napisom Trst je naš! ima svojo zgodbo. Čedo jo je prvič oblekel 1. maja 2004, v noči, ko je Slovenija stopila v Evropsko unijo. Proslavljal je v Ljubljani. Potem pa: »Oblečem jo vsakič, ko se podam v Italijo.« Izziv? »Ne, preprosto pričevanje. Ali ni bila edina prava slovenska obala tista tržaška, odBarkovelj do Štivana?« Ko bi ga slišal Bruno Volpi Lisjak, bi mu za-klical: »Bravo!« Doslej ni imel nobenih težav z razkazovanjem rdeče majice v Italiji. »Predvidevam, da fašisti ne znajo brati,« je bila njegova kar malce drzna poanta. Čedo, Saša, Robert in njihovi slovenski prijatelji so se - pred odhodom na stadion - ustavili v baru nasproti vhoda na tribuno Colaussi. Napis na vratih je opozarjal, da je od 18. ure dalje prepovedana prodaja alkoholnih pijač. Odlok iz javne varnosti je izdala tržaška občinska uprava. Možno pa je bilo točenje pijač z manj kot 5 odstotka alkohola. Tako so si lahko slovenski fantje vendarle privoščili pivo. Popiti ga je bilo treba pred vhodom, saj pločevink ni bilo dovoljeno ponesti na koncert. M.K. PREFEKTURA - Margherita Hack praznuje 90 let Čestitali slavljenki Predsednik republike Giorgio Napolitano jo je odlikoval s častnim nazivom Vitez velikega križa Margherita Hack ob prefektu Alessandru Giacchettiju s »presenečenjem s Kvirinala« -nenapovedanim odlikovanjem predsednika republike kroma V organizaciji tržaškega astronomskega observatorija so včeraj priredili na tržaški pre-fekturi uradni sprejem ob 90. rojstnem dnevu znane astrofizičarke Margherite Hack. Znanstvenica je po rodu iz Firenc, že 48 let pa živi in dela v Trstu. Tu je vodila astronomski observatorij, med letoma 1964 in 1992 pa je poučevala na tržaški univerzi. Včeraj so ji čestitali prefekt Alessandro Giacchetti, župan Roberto Cosolini, rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni, direktor observatorija Stefano Borgani, predsednik državnega inštituta za astrofiziko Giovanni Bignami in drugi. Pisno ji je voščil tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki ji je ob tej priložnosti podelil red za zasluge Italijanske republike Vitez velikega križa. 1 2 Sreda' 13- juniJa 2012 KULTURA / JUTRI OB 18.30 PREDSTAVITEV V AVDITORIJU NEKDANJE GLAVNE RIBARNIC Mario Mag« Narodna in študijska knjižnica ter Inštitut za etnologijo sta fotoreporterja Na Maria Magajno se spomnim pogosto. Največkrat, ko vzamem v roke digitalnifotoaparat za priložnostni posnetek. Aktiviraš kamero, v hipu dobiš podatke in elektronski nasvet za optimalnofo-tografijo, pogledaš na mali zaslon in pritisneš. Če posnetek ni uspel po želji, narediš drugega ali pa dva in več. Brez stroškov. Ta banalni postopek, ki ga lahko narediš tudi s preprostim te-lefončkom, je seveda vse prej kot dovolj za dobro fotografijo. Za to moraš imeti talent, veselje, poseben odnos do življenja, celo strast. Vse to je imel naš Mario Magajna. V njegovem času, ki se zdi šele predvčerajšnjim, a je glede na napredek tehnike že predpretekla zgodovina, je bila fotografija (tudi novinarstvo) nekaj drugega. Novinarsko delo je bilo manj podvrženo hlastanju za novico, več je bilo časa za premislek, odnosi so bili bolj neposredno človeški. In Mario je bil človek v polnem pomenu besede. Prav tista njegova velika človečnost, ki se je vsi spominjamo, je bila temeljna podlaga za njegovo delo fotoreporterja. Doma je bil povsod, prisoten ob vsaki priložnosti, da nisi mogel razumeti, kako je to sploh mogoče. On in fotoaparat (nekdaj plemeniti rolleiflex, potem za tisti čas novejša in zaradi intenzivne rabe ob-tolčena konica) sta bila eno, fotografiranje je bilo zanj življenjski stil. Tako je nastalo celo premoženje fotografskih utrinkov, zapuščina, ki ji ni para. Dejansko je to fotodokumentacija nekaj povojnih desetletij našega življenja, na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Res je digitalnafotografija je ustvarila nešteto možnosti in še naprej odpira nove poti. A zdi se, da temelj fotoreporterskega dela ostaja isti: videti in ujeti trenutek življenja, preden gre mimo; naj bodo to srečne otroške oči, z življenjsko izkušnjo prežeta resignacija starca, pomladansko brstenje, kmet na polju ali množica na demonstraciji. Mario je imel dar, da je znal življenje videti z mnogimi očmi. Vse, kar je ujel v kamero, priča ne le o tem, kako je včasih bilo, temveč tudi o tem, kakšen je bil on sam: rad je imel življenje v njegovih tisočerih odtenkih, znal je beležiti občutke in dogajanja. Ni naključje, da je bil med našimi ljudmi priljubljen kot malokdo. Dušan Udovič V avtorski mapi Maria Ma-gajne je ob desetih črno-belih posnetkih tudi esej fotografinje in novinarke Mete Krese, ki ga v celoti objavljamo. »Nekateri mi rečejo, da sem poet.« Bob Dylan »Tvoj prostor je gotovo turinski drevored, gosposki in skromen, pomladen in poleten, miren, zaupen in širen, kjer je nastajala tvoja poezija. Snov je prihajala iz različnih krajev, ampak tu je našla svojo obliko,« je dejal pesnik, pisatelj in publicist Cesare Pavese. Prostor Maria Magajne so bile tržaške ulice, hrupne in prazne, vzvišene in ponižne, vznemirljive in zaspane, a poezijo, tako težko ulovljivo poezijo, je našel tudi v slovenskih vaseh, ki obkrožajo mesto na skrajnem severovzhodu Italije. Bil je strasten fotoreporter, vedno v areni življenja, sredi dogajanja, kot je zapisal v svojo beležko, ker ti ne sme uiti noben dogodek, ki je vreden posnetka. »Če pri tem nisi tenkočuten ali če čakaš, da ti bo vse 'padlo z neba', je bolje, da se opredeliš za kak drug poklic.« Zato se je vedno imel zgolj za fotoreporterja. Niso ga zanimale razstave, njegov medij je bil dnevni tisk. Tržaški Primorski dnevnik pravzaprav. Prepoznavanje poezije v svojih fotografijah je prepustil drugim. Po vodi brodi. Hlače ima zavihane. V rokah drži koso in gra-blje, na ramenih ima prazen koš. Gleda nas. Brez presenečenja, brez zanimanja, le jasno nam pokaže, da nas je opazil. To je vse. Nič usodnega, pa vendar nas fotografija ujame. Globoko seže v nas s svojo pripovedjo: mogoče jo izzove skoraj prečiščena krščanska ikonografija, mogoče estetski perfek-cionizem ali pa zgolj zgodovinskost trenutka. Pravzaprav so vsi elementi že tako idealno sestavljeni, da bi se lahko mirno zgodilo, da bi v fotografijo podvomili. Pa tega ne naredimo. Fotografiji verjamemo, pa ne zgolj zato, ker poznamo avtorja, njegovo obrtniško znanje, njegovo poštenost do kraja ter ljudi, in če si dovolimo nekoliko patetičnosti, tudi ljubezni, ki ga je vezala na te kraje. Intuicija, intuicija za izbiro pravega trenutka je tista, s katero Magajna preseže naše zanimanje za vi-zualnost. Podoba se usede v naš spomin za vedno. Postane del naše umišljene preteklosti, po kateri hrepenimo, pa čeprav je nismo nikoli doživeli. Zgodi se tisto, o čemer piše John Berger: presežena je raba med zasebno in javno rabo fotografije. S tem, ko mi živi prevzamemo preteklost nase, fotografija dobi nazaj živi kontekst. In to spet govori o tem, da se Mario Ma-gajna ni imel za reporterja vsega preostalega sveta, pač pa je bil zapisovalec tistih, ki so vmešani v fotografirane dogodke. Razlika je bistvena, je prepričan John Berger. Spomnimo se samo koščevega pogleda. Fotografijo razširi na čisto liriko. kdanjega. V objektiv je ujel nje hruja, princa Sihanuka, Claud te, pa tudi ljudi, ki mogoče v ž zelo usodnega za svet. Primož pertoar Maria Magajne nastaja fotoreporterstva, v burnem o vljanja porušenih ravnovesij ii nega mulja, ki ga je svetovni sp gajna je bil politično opredelje porterjev tistega časa. »Bil sem venec sem za naše ljudi napra sno stališče, ki pa ga ne pogo temveč tudi zavezanost neki id sebe in fotografiral v prid skup pričan, da tako vsebinsko moč nekdo, ki je tudi sam sodelova tem je treba poudariti, da je b tehnika na taki stopnji, da bi SKLAD ALBINA BUBNIČA in Ma Fotografs Na temo »Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v n V spomin na dolgoletnega novinarja Primorskega dnevnika ter neutrudnega iskalca resnice o grozotah Rižarne Albina Bubniča (1915-1978), ki je veliko prizadevanj in poklicnega dela posvetil zlasti zamejskemu šolstvu, pa tudi skrbi za ohranjevanje slovenskega jezika v zamejstvu, so njegovi kolegi leta 1980 ustanovili sklad z njegovim imenom. Sklad, ki živi od prostovoljnih prispevkov posameznikov, razpisuje že leta natečaje, da bi spodbudil pri mladih zanimanje za teme, o katerih je pisal Bubnič z veliko vnemo in ljubeznijo. Te raziskave prispevajo k temu, da se mladi naučijo iskati vire, poslušati pričevanja, urejati gradivo, ga analizirati in povezovati. 16. novembra 2011 je bilo sklenjeno, da bo Sklad nosil ime tudi po fotografu, fotoreporterju in publicistu Primorskega dnevnika Mariu Magajni (1916-2007). Sklenjeno je bilo tudi, da se v letu 2012, ko poteka 5. obletnica Magajnove smrti, razpiše prvi fotografski natečaj za Nagrado Maria Magajne na temo Pozabljeni kotički in človekovi sledovi v naših krajih ... v objektivu mladega fotoreporterja. Udeleženci natečaja lah- / KULTURA Sreda, 13. junija 2012 1 3 E (SALONE DEGLI INCANTI) NA TRŽAŠKEM NABREŽJU ljna v mapi i počastila z avtorsko mapo - V njej je 10 fotografij Telovadci, ribiči, kosci, otroci ... Mario Magaj-na je v svoj fotografski objektiv ujel velik del povojnega življenja v naših krajih. Delček tega življenjskega utripa bo odslej zbran tudi v avtorski mapi, ki jo pokojnemu tržaškemu fotografu, dolgoletnemu fotoreporterju Primorskega dnevnika, posvečata Narodna in študijska knjižnica ter Inštitut za etnologijo. V njej je deset Ma-gajnovih črno-belih posnetkov, ki jih posnel med letoma 1947 in 1952, esej fotografinje in novinarke Mete Krese ter biografija tržaškega fotoreporterja; s prijaznim privoljenjem izdajatelja objavljamo celotno vsebino mape. Avtorsko mapo fotografa Maria Magajne bosta NŠK in Inštitut za etnologijo izročila pomembnejšim umetnostno-zgodovinskim institucijam v Italiji in Sloveniji; med mehanizme, ki pripomorejo k razpoznavnosti nekega avtorja in njegovega opusa, sodi namreč navzočnost njegovih del v najpomembnejših arhivih in muzejih. In velika umetniška in dokumentacijska vrednost ter sporočilnost Ma-gajnovih posnetkov si to razpoznavnost nedvomno zaslužijo. Mapo, ki je izšla v petdesetih oštevilčenih izvodih, si bodo po predhodnem naročilu lahko zagotovili tudi zasebniki. Njena prva javna predstavitev bo jutri, 14. junija, ob 18.30 v avditoriju nekdanje glavne ribarnice (Salone degli Incanti) na tržaškem nabrežju. Večer bosta oplemenitila flavtista Sara Bembi in Carlo Venier, gojenca Glasbene matice iz razreda prof. Erike Slama. Mario Magajna je bil več kot pol stoletja predan dokumentarni in fotoreporterski fotografiji. Njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj fotoreporter Edi Šel-haus je zapisal, da se lahko le redko katero mesto pohvali s tako vsebinsko bogatim fotoarhivom, kot ga je za Trst pripravil njegov neutrudni kolega. V tem času je zaslovel predvsem zaradi objav v Primorskem dnevniku kot kronist vsega, kar se je dogajalo na Tržaškem. Pomembnega in vsa-mu ljubega Tita, Naserja, Ne- 10 Cardinale, Catarino Valen-iivljenju niso naredili nič tako Lampič meni, da je železni re-l »v heroičnem času povojnega bdobju postopnega vzposta-i vnovičnega sesedanja stolet->opad dvignil na površje.« Man, pač v maniri velikih fotoren navaden reporter in kot Slo-vil, kar sem mogel.« Zelo ja-juje zgolj pripadnost poklicu, eji, zaradi katere je pozabil na nosti. Tudi Šelhaus je bil prečne posnetke lahko napravi le l v odporniškem gibanju. »Ob 11 to čas, ko je bila fotografska se moral za dober dokumen- tarni posnetek približati kraju dogajanja in tvegati glavo.« Ampak lirika, lirika je tista, ki nas je pritegnila pri ponovnem pregledovanju izjemnega fotografskega arhiva Maria Magajne. Zaradi liričnosti so večne tudi tiste njegove fotografije, pri katerih fotograf ni bil ujet v zgodovinskost trenutka. Ian Jeffrey piše, da so bili najbolj lirični, in pravzaprav tudi najbolj celoviti v povojni fotografiji, ki je postavljala v ospredje človeka, švicarski fotografi: Werner Bischof, Gottard Schuh, Paul Senn, Jakob Tuggener in Emil Schultess. Še posebej Bischof, ki je fotografiral na svetovnih žariščih najhujših katastrof vse do leta 1954, ko je izgubil življenje v prometni nesreči v Peruju, je vedno, kamorkoli je šel, pa če so bile razmere še tako grozne, zaznal tista posebna znamenja človečnosti, zaradi katerih njegova fotografija deluje kot iluzija, kot da podoba ni osnovana na resničnosti. Njegove fotografije so izčiščenost vsega, za čemer so stremeli vse od 20. let prejšnjega stoletja tisti fotografi, ki so fotografijo izrabili za idejo humanosti. Našel je kulmi-nacijo veseljačenja pri skupini madžarskih kmetov v vaški gostilni, izraze popolne predanosti pri šintoističnih vernikih, idiliko pri kmečkih opravilih v Kambodži ali Peruju. Med koscem Maria Magajne in flavtistom Wernerja Bischofa (Flavtist blizu Cuzca v Peruju 1954) je majhen razkorak: pri Magajni je upodobljen subjekt moški, pri Bisc-hofu otrok. Pri moškem opazimo orodje, pri otroku glasbilo. Orodje čaka na svojo vlogo, glasbilo jo že izpolnjuje. Prvi fotograf je zapažen, drugi ne. Pri Bischofu zaznamo častitljiv, skoraj naiven realizem, ki se pri Magajni ne izide gladko (le kdo stoji s koso in grabljami v vodi?). A liričnost, tista čista liričnost podobe, ki nas podre z enim mahom, je enako močna na obeh fotografijah. Fotografije Wernerja Bishofa izkazujejo, če ostanemo pri Jeffreyu, idealizirano zanimanje za človeka, očiščeno dvomov v neenakost družbe, daleč od lokalnih dogodkov, ki so pritegnili Andreja Kertesza in francosko šolo. Bili so poznavalci majhnih nepomembnih dogodkov, ki bi drugače šli v pozabo, odkrivali so prav nič veličastne prostore, srečevali so se z družbeno realnostjo in prepustili kritično retoriko svojim nepomembnim junakom. In sem nekje bi lahko uvrstili tudi Marija Magajno. Njegove najboljše fotografije imajo socialno moč. Z njimi vstopa v poezijo, njegovi ljudje postanejo trubadurji lokalnih dogodkov, gledalci pazljivi poslušalci in prav zato tudi boljši poznavalci družbenega okolja, ki sega preko meja, v katerih se je gibal fotoreporter Mario Magajna. Meta Krese Mario Magajna (Maganja) Trst 1916 - 2007 Otroška leta je preživel v Križu do selitve z družino v Trst leta 1927. Prvi fotoaparat je dobil v roke že kot otrok, v fotografijo pa se je poglobil v odbodju 1930-1939, ko je delal v laboratoriju tržaškega podjetja Fotoradiottica. Med drugo svetovno vojno je v glavni tržaški bolnišnici fotografiral pomembnejše operacije in razvijal rentgenske plošče na rentgenološkem oddelku. Kot bol-niščnični fotograf je bil vključen tudi v celico Osvobodilne fronte. Leta 1944je posnel zavezniško bombardiranje Trsta in maja 1945 prihod jugoslovanskih partizanov v Trst. Takrat je tudi začel sodelovati s Primorskim dnevnikom, kjer se je leta 1946 zaposlil kot fotoreporter. Upokojil se je leta 1977, a je z dnevnikom sodeloval še do leta 1993. V osebnem fotoarhivu se je nabralo približno 300.000 posnetkov, od katerih je objavljenih približno 50.000. Fotoarhiv je Magajna zaupal Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Ob teh posnetkih je nastalo tudi več tisoč diapozitivov, ki jih je avtor prinesel s svojih številnih potovanj po svetu. Njegove fotografije so objavljali številni časopisi. Mario Magajna je prvič razstavljal v Trstu in sicer v galeriji Scorpione leta 1951. Odtlej se je zvrstilo več razstav, npr. v Vidmu, Melbournu, Novem Mestu in Ljubljani. Sodeloval je tudi na skupinskih preglednih razstavah. Za svoje delo je Mario Magajna prejel osem pomembnejših priznanj, med temi tudi Tomšičevo nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo in red viteza za zasluge italijanske republike. Leta 2003 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Darujte za sklad odčitaj in poveži se www.primorski.eu Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ ARIA MAGAJNE ter PD ki natečaj taših krajih... v objektivu mladega fotoreporterja« ko fotografirajo manj znane ali nepoznane naravne zanimivosti in posebnosti, sledove človekove prisotnosti v naravi in posege vanjo, tako v preteklosti kot tudi danes. Komisija pričakuje, da bodo imele fotografije mladih sporočilnost, predvsem pa spominsko, dokumentarno ali etnološko vrednost. Zanimive iztočnice lahko predstavljajo najdeni predmeti, ki jih danes ne uporabljamo več (predvsem taki, ki so jih ljudje uporabljali pri opravljanju poklica), pozabljeni kraji ali zgradbe, ki so imele nekdaj v družbi svojo vlogo in pomen, nekdanji in današnji poklici ter človek pri delu nasploh. Naslov natečaja ponuja še veliko drugih možnosti za razvoj teme, zato potencialni udeleženci niso vezani na navedene predloge. Dovoljena je uporaba tako barvne kot črno-bele tehnike. Fotomontaža in prekomerna digitalna obdelava nista dovoljeni. Razpis je namenjen mladim do 25. leta starosti, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s fotografsko dejavnostjo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.primorski.eu (povezava na vrhu strani) oz. po elektronski pošti bubnicmagajna@primorski.eu. 1 4 Četrtek, 262. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it gorica - Deželni odbornik Riccardi o delovanju podjetij ATER Računi se ne izidejo zaradi nizkih najemnin V obnovljeno poslopje v Ulici Mazzini se je včeraj vselilo dvanajst družin Pri podjetjih za teritorialne gradnje ATER se računi ne izidejo zaradi nizkih najemnin, zato bo potrebna reforma stanovanjske politike, ki bi še naprej omogočala nudenje pomoči družinam v stiski. »Dežela ne bo več dolgo mogla posojati denarja podjetjem ATER, ki imajo sedaj trideset let časa, da odplačajo prejeta posojila, ki pa jih s svojimi najemninami ne uspejo kriti. Zato je treba racionalizirati delovanje podjetij za stanovanjske gradnje. Gre za zahtevno nalogo, ki se je hočemo lotiti ravno s pomočjo vodstev podjetij ATER, znotraj katerih se je z leti nabral izjemen kapital znanja in izkušenj,« je poudaril deželni odbornik Riccardo Riccardi med včerajšnjo svečanostjo v Ulici Mazzini v Gorici, kjer so oddali novim najemnikom dvanajst stanovanj, ki jih je obnovilo ravno goriško podjetje ATER. Riccardi pojasnjuje, da bodo ravno danes v prvi deželni komisiji vzeli v pretres osnutek deželnega zakona o delovanju podjetij ATER. »Doslej je bila v naši deželi stanovanjska politika uspešna, vendar so se zdaj časi popolnoma spremenili: v družbi narašča povpraševanje po socialnih stanovanjih, po katerih vse bolj sprašuje tudi srednji sloj, javne uprave pa razpolagajo z vedno manj denarja,« razlaga Riccardi. Po njegovih besedah je v osnutku zakona predvidenih 10 milijonov evrov pomoči za nakup prvega stanovanja, dodatnih osem milijonov pa je namenjenih zasebnim neprofitnim stanovanjem. Riccardi vsekakor zagotovlja, da bodo morala podjetja ATER tudi v bodoče pomagati družinam, ki res potrebujejo pomoč, teh pa je tudi na Goriškem kar nekaj. Na čakalni listi podjetja ATER iz goriške pokrajine je kar 1500 družin, v prihodnjih dveh do treh letih pa naj bi bilo obnovljenih in oddanih 400 stanovanj, s čemer naj bi vsaj delno krili povpraševanje. »Se spominjate, kakšno je bilo to poslopje pred leti? Prava razvalina. In kakšna je bila Ulica Mazzini? Polna lukenj. Pred leti se je ovrednotenje ulice začelo z obnovo palače De Bassa, za kar je poskrbela Trgovinska zbornica, nato smo bili na vrsti mi s popravilom pločnikov in cestišča ter z ureditvijo peš cone, na koncu pa je k lepšemu videzu prispevalo še podjetje ATER z obnovo tega poslopja,« je povedal Romoli na včerajšnji svečanosti, na kateri je bil prisoten tudi njegov predhodnik Gaetano Va-lenti. Ravno ko je on leta 2003 županoval mestu, se je občina dogovorila s podjetjem ATER, ki je za 516.000 evrov odkupilo poslopje in se obvezalo, da ga bo obnovilo. Poslopje je bilo zgrajeno v osemnajstem stoletju in je spadalo v kompleks županstva; en del poslopja je bil v lasti rodbine Lenassi, potomci pa so ga leta 1955 prodali goriški občini. Obnovitveni poseg je zadeval tudi zgodovinsko hišo Bardusco, pri čemer se še mora zaključiti prenova lože, ki gleda na trg pred stolnico. Prenova poslopja je skupno stala 4.080.000 evrov. V njem so pridobili devetnajst stanovanj, ki merijo od 42 do 63 kvadratnih metrov. »Po prvih dvanajstih stanovanjih bomo v kratkem oddali še pre- ostalih sedem,« napoveduje Zandegiacomo in pojasnjuje, da znaša povprečna najemnina za socialno stanovanje 120 evrov. Goriško podjetje ATER skupno upravlja s 4.600 stanovanji; v njih živi deset odstotkov prebivalcev iz goriške pokrajine, kar potrjuje izredno pomembno vlogo, ki jo odigrava podjetje ATER na teritoriju. (dr) Obnovljeno stanovanje v Ulici Mazzini (levo); notranje dvorišče (zgoraj) bumbaca V Gorici je dvakrat padala toča GORIŠKA Zrna toče kot lešniki Nad goriško pokrajino se je včeraj popoldne razbesnelo močno neurje, zvečer pa je sijalo sonce. Na Trži-škem je nekaj drobnih zrn toče padlo okrog 14. ure, Gorica je bila na vrsti nekaj po 16. uri, nato pa še enkrat kmalu po 17. uri. V Gorici so bila ledena zrna debela kot lešniki; toča je padala le nekaj minut, ponekod pa je za sabo pustila nekaj škode na pločevini avtomobilov. Briški kmetje so divjanje nevihte spremljali z veliko mero zaskrbljenosti, saj se izredno dobro spominjajo lanskega neurja, ko je toča sredi julija popolnoma uničila vinograde na Plešivem in v njegovi okolici. Včerajšnjo škodo so kmetje začeli ocenjevati pod večer; po prvih podatkih zgleda, da naj bi bila škoda omejena, vendar je še prezgodaj za njeno dokončno oceno. Gasilci so popoldne morali poseči v Zagraju, kjer je močan sunek vetra podrl drevo, ki je padlo na stransko cesto. gorica - Med včerajšnjo predajo stanovanj v Ulici Mazzini Ganjeni ob prevzemu ključev Med stanovalci so tudi upokojenci, starši samohranilci, ločenci in mladi - Navdušenja ni kazal edino mestni črpalkar Mlada družina v pričakovanju na ključe stanovanj bumbaca Ko so jim včeraj izročili ključe novih stanovanj, so bili tako ganjeni, da so s težavo izrekli nekaj zahvalnih besed. Med najemniki stanovanj podjetja ATER v Ulici Mazzini so upokojenci, starši samohranilci, ločenci in mladi, ki so več let čakali na novi dom. Potem ko so dobili ključe, so stekli do svojih novih stanovanj, si jih z nasmeškom na ustih ogledali in že razmišljali, kako bodo vanje namestili pohištvo. Posebno navdušen je bil otrok, ki bo odslej stanoval na prvem nadstropju. Komaj je vstopil v stanovanje, je na stežaj odprl okno in si z vrha ogledal Ulico Mazzini. Edini, ki včeraj ni kazal velikega navdušenja nad novim stanovanjem, je bil Fabio Zanetti, lastnik bencinske črpalke na koncu Tržaške ulice. »Naj bo jasno, hvaležen sem podjetju ATER, da mi je dalo na razpolago stanovanje. Po drugi strani nisem nikoli pričakoval, da bom potreboval tako obliko socialne pomoči. Preko 25 let sem podjetnik in trgovec, na žalost pa se v zadnjih letih s svojo bencinsko črpalko ne uspem več preživljati, zaslužek je prenizek,« pravi Zanetti in pojasnjuje, da je prošnjo za socialno stanovanje vložil leta 2009, ko se je ločil od žene. Do socialnega stanovanja ima pravico zaradi nizkih dohodkov. »Za lansko leto sem prijavil samo 9.400 evrov, čeprav delam dvanajst ur na dan in šest dni na teden,« priznava Zanetti, ki v prodaji goriva ne vidi velikih perspektiv. Razlika v ceni s Slovenijo je spet previsoka, da bi Goriča-ni polnili rezervoarje ob mestnih črpalkah. (dr) sovodnje - Zasebne gradnje Vpis v kataster tudi za nadstreške in lope Za gradnjo nadstreškov in lop za orodje, ki razpolagajo z dvajsetimi kvadratnimi metri pokritih površin oz. z dvajsetimi kubičnimi metri prostornine, je treba na občini izpolniti predvideni obrazec. Načrt oz. izjava o začetku del DIA v tem primeru nista potrebna, saj gre za posege, pri katerih se je treba držati določil zasebne gradnje (v ital. »edilizia privata«). Ob zaključku gradnje pa je treba nadstrešek oz. lopo za orodje vsekakor vpisati v katastrske knjige, kot nam je včeraj razložil vodja tehničnega urada sovodenjske občine Paolo Noni-no, ki je s svojim pojasnilom dopolnil naše nedeljsko pisanje na to temo. Po njegovih besedah je postopek drugačen za poslopja, ki presegajo dvajset kvadratnih metrov pokritih površin. V tem primeru mora lastnik pripraviti načrt, v občinskem tehničnem uradu pa mora vložiti tudi izjavo o začetku del DIA. Noni-no pojasnjuje, da so omenjena določila v veljavi že več let, v preteklosti pa so ljudje še zlasti nadstreške gradili, ne da bi poskrbeli za njihov vpis v katastrske knjige, kot določa zakon. Obrazec za prijavo zasebnih gradenj je na razpolago tudi na spletni strani sovodenjske občine. Lopa za orodje v sovodenjski občini bumbaca gorica - Brussa o zdravstvu »Deželna vlada krči, • v • miži« Bolnišnici v Gorici in Tržiču kmalu brez deželnega statusa »Deželna vlada krči zdravstvene storitve na Goriškem in ukinja goriško zdravstveno podjetje, med tem pa desna sredina iz goriške pokrajine z županom Ettorejem Romolijem na čelu miži.« Tako poudarja deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki opozarja, da je že deželni zdravstveni načrt iz leta 2010 predvideval postopno krčenje zdravstvenih storitev v goriški pokrajini. »Ze takrat so določili, da bo zdravstveni sistem iz goriške pokrajine marginalnega pomena, saj so krčili delovanje oddelkov medicine za delo, čeprav na Tržiškem pogosto prihaja do nesreč in poškodb. Poleg tega niso ničesar naredili, da bi v Tržiču omogočili odprtje središča za zdravljenje azbestnih bolezni, kar smo pred enim letom v deželnem svetu zahtevali z resolucijo. Poleg tega bolnišnici v Gorici in Tržiču ne bosta več imeli deželnega statusa,« pravi Brussa; po njegovih besedah predstavniki goriške desne sredine niso ničesar naredili, da bi preprečili nadaljnje krčenje zdravstvenih storitev na Goriškem, ki bo na deželni ravni najbolj oškodovano. »Reforma bo oškodovala tiste, ki največ stavijo na kakovost, nikakor pa se ne bo dotaknila drugih splošnih interesov. V Vidmu in Trstu bodo še naprej imeli vsak svoj kardiokirurški oddelek in univerzitetno kliniko, čeprav bi si tega dežela z 1.300.000 prebivalci ne bi mogla privoščiti,« zaključuje Franco Brussa. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. junija 2012 15 števerjan - Obletnica selitve in poimenovanja po Alojzu Gradniku Šola z življenjsko energijo kakor pred tridesetimi leti Otroci so prikazali šolanje svojih babic in dedkov, preteklosti so dodali še svojo sedanjost V števerjanski osnovni šoli je bil 29. maj prazničen dan, prireditve, ki so jo za to priložnost organizirali, sta se zato udeležili tudi ravnateljica Elizabeta Kovic ter županja in hkrati podravnateljica Franka Padovan. Pred tridesetimi leti so se namreč tedanji osnovnošolci preselili v novo šolsko poslopje, šola pa je dobila ime po briškem pesniku Alojzu Gradniku, ki je v svoji pesmi »Brda« tako zapisal: »Še naša tu glasi se govorica, / še svojemu so rodu srca verna, / še čitajo tu pesmi se Prešerna.« Časi so se spremenili, toda v Štever-janu in na tamkajšnji šoli je skrb za slovenski jezik in kulturo še vedno zelo občutena. Osnovnošolci so na zaključni prireditvi to tudi dokazali. Najprej so se na odru pojavili otroci iz vrtca Kekec, ki so na živahen in iznajdljiv način obrazložili raznovrstna motorna vozila ter nastop popestrili s pesmimi, izštevankami, ugankami in petjem. Za njimi so na oder prišli osnovnošolci ter starše, babice, dedke, tete in strice popeljali v pretekli čas, ko so oni obiskovali osnovno šolo. Učenci četrtega in petega razreda so med letom zbirali pričevanja svojih babic in dedkov, ki so jim pripovedovali o svojem šolanju. Razmere so bile tedaj povsem drugačne od današnjih. V šolo so hodili peš, med poletjem bosonogi, med zimo pa z lesenimi coklami. Ko so bile temperature zelo nizke, so noge obvezali s krpami. Pot je bila za nekatere dolga. Knjig in zvezkov so imeli zelo malo. Na klopeh so imeli črnilnik, iz katerega se je črnilo rado izlilo. Razredi so bili številni, učilnice pa majhne, zato so nekateri morali obiskovati šolo v popoldanskem času. Časa za domače naloge in učenje ni bilo veliko, saj so pomagali doma na kmetiji. V nadaljevanju prireditve so k preteklosti dodali še sedanjost, saj so učenci prvih treh razredov publiki razkrili, kaj vse so v šolskem letu spoznali, doživeli, izkusili in se naučili, svoje poročanje pa so popestrili s slikami in fotografijami. Da ne bi bilo navzočim dolgčas, so sredi »pridiganja« še zaplesali - pripravila jih je učiteljica Martina Ser-ban - in tudi z mimiko pripovedovali o življenju v šoli. Zapeli so nekaj pesmi iz narodne zakladnice in še povedali, da si pričakujejo, da jim bodo čez trideset let njihovi otroci in vnuki pripovedovali o tem, kako je bila šola nekoč. Po zasluženem aplavzu je spregovorila županja in poudarila, da predstavlja šola najbolj trdno podlago za vsako vaško skupnost, zato ji občinska uprava posveča veliko pozornost in zagotavlja ustrezno podporo. Poudariti velja, da šola danes, pred tridesetimi leti in čez trideset let je, je bila in bo prostor, kjer se učimo prav vsi - otroci, starši in učitelji. Tu so drobni koraki lahko veliki dosežki, v šolo sprejemajo male korenjake in se v šoli trudijo, da jo zapustijo čim bolje opremljeni za življenje. Ob letošnjem jubileju zaslužijo strokovni in ostali delavci števerjanske šole, a tudi občina in ravnateljstvo, čestitke zaradi uspešno prehojene poti. K temu naj dodamo upanje, da bo prenovljena šola čez trideset let še vedno živo središče briške vasi. (sg) Na odru so se najprej pojavili otroci iz vrtca, ki so obrazložili raznovrstna motorna vozila ter nastop popestrili s pesmimi, z izštevankami, ugankami in s petjem. Za njimi so na oder prišli osnovnošolci ter starše, babice, dedke, tete in strice pospremili v pretekli čas gorica Pričakujejo 600 športnikov in rekreativcev Na športnem igrišču ob višješolskem zavodu Pacassi v Gorici bo od 15. do 24. junija potekala prireditev SPORTinGO, na kateri pričakujejo udeležbo 600 športnikov in rekreativcev vseh starosti. Prireditev se bo pričela v petek, 15. junija, ko bo za glasbo poskrbel Kamineemme DJ, poleg njega pa bo nastopil še Giorgio Prezioso. V soboto, 16. junija, bo na vrsti Vacca DJ. Nedelja, 17. junija, bo v celoti posvečena fitnesu, obiskovalci se bodo lahko preizkusili v pilatesu, zumbi, stepu in drugih aktivnostih. V torek, 19. junija, se bo začel ženski in moški košarkarski turnir. Še isti večer bo študentski žur s peno. V petek, 22. junija, se bodo pomerili odbojkarski in košarkarski veterani, 23. in 24. junija pa bo vrhunec s turnirji odbojke, košarke in nogometa. Prireditelji se zgledujejo po podobnih turnirjih, ki jih že leta prirejajo v Fojdi in Barnasu. Med prireditvijo se bo šport prepletal z glasbo, zato pa prireditelji zagotavljajo, da bo zabave in veselega vzdušja na pretek. gorica-doberdob - Na slovenskih nižjih srednjih šolah »Mala matura« z zamikom Državni izpit se zaradi številnih skupnih profesorjev na nižji srednji šoli Ivan Trinko začenja danes, v Doberdobu pa jutri Zaradi številnih skupnih profesorjev se bo »mala matura« za učence tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici začela danes, za doberdobske tretješolce pa jutri. Doberdobski »mali maturantje« bodo danes po 9.30 izvedeli, ali so bili pri-puščeni k zaključnemu izpitu, medtem ko bodo izide za prvi in drugi razred doberd-obske nižje srednje šole razobesili jutri. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko so izide razobesili že včeraj, spričevala pa bodo učencem izročili 20. junija med 10. in 12. uro. Isti dan bodo spričevala dobili tudi učenci osnovnih šol, ki spadajo pod goriško Večstopenjsko šolo; osnovnošolci bodo spričevalo dobili vsak v svoji šoli. V nadaljevanju objavljamo izide na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. 1.A: Tijana Borič, Virginia Braini, Pa-trik Cingerli, Davide Copetti, Manuel Giu-stizieri, Petra Gomiscek, Silvia Ivancic, Vo-lodymyr Karpyuk, Kevin Kerpan, Matija Marassi, Matija Marinčič, Maia Mileta, Elian Mucci, Jakob Peric, Greta Primosig, Enrico Rozic, Sara Serplini, Peter Soban, Elia Tercic, Robin Viler. 1.B: Thomas Acconcia, Giorgia Barbo, Jan Batagelj, Petra Bauzon, Tine Ben-sa, Thomas Deganutti, Mitja Di Giovan-na, Tommaso Ferfoglia, Stefania Giunta, Pietro Grauner, Katja Komjanc, Lorenzo Marussi, Lucrezia Mores, Luka Paljk, Di-mitri Pavletic, Marco Piccirillo, Andrej Rustja, Lara Skorjanc, Valentina Terpin, Davide Tomsic. 1.C: Nicolas Boscarol, Elia Chimen-ti, Tomas Cudiz, Ariel Robert Custrin, Ema-nuel De Caro, Gregor Devetak, Mitja De-vetak, Ferdinando Frandolic, Aleksander Gergolet, Jana Juren, Valentina Kosic, Samuele Mian, Veronika Onesti, Niccolo Os-so, Ilaria Pacori, Mitja Pahor, Ismael Princi, Katja Tercic, Alex Terpin, Nika Tomsič. 2.A: Arturo Bevilacqua, Monica Bre-gant, Sara Bric, Danijel Bukovec, Luca Co-ciancig, Elia Deiuri, Jan Devetak, Sara Ker-njus, Elia Lakovic, Sara Maniacco, Sofia Michelon, Janez Petejan, Manuel Piovesa-na, Nicolas Ezequiel Piva, Evelyn Robazza, Beatrice Rosolin, Sofia Semolič, Veronica Sirok, Samuel Vitale. 2.B: Mattia Barone, Maria Sofia Ca-stello, Matteo De Rose, Lorenzo Devetak, Martina Falcicchia, Vesna Furlan, Nikolaj Hlede, Erika Kosic, Miha Kovic, Elisa Lu-cioli, Elia Lutman, Tessa Marchi, Matteo Markovič, Alberto Medeot, Ilaria Medve-dich, Kaja Paulin, Giulio Rigonat, Sebastian Zamaro; en dijak ni izdelal. 2.C: Dejan Bacicchi, Jasmin Butkovic, Veronica Conti, Sara Del Pino, Alexander Faganel, Simon Florenin, Matija Malic, Sara Marvin, Francesco Pahor, Giorgio Palu-caj, Dimitri Petejan, Iris Petruz, Gaja Sar-doč, Dragana Todoran, Ivan Vinciguerra. V 3.A je bilo pripuščenih k državnemu izpitu vseh 21 dijakov; v 3.B je bilo pripuščenih 20 dijakov, en dijak ni bil pri-puščen; v 3.C je bilo pripuščenih vseh 21 dijakov. Izidi na nižji srednji šoli Ivan Trinko bumbaca Zaključna prireditev v vrtcu Sonček gorica - Zaključna prireditev vrtca Sonček Živ-žav sredi trav Večina otrok iz tretjega letnika bo jeseni obiskovala osnovni šoli Oton Župančič v Gorici in Fran Erjavec v Štandrežu Na dvorišču vrtca Sonček v Ulici Max Fabiani v Gorici se je prejšnji petek zbralo res veliko število staršev in sorodnikov, da bi si ogledalo zaključno prireditev z naslovom Živ-žav sredi trav. Na prijetno okrašeni plošči ob šolski stavbi so po pozdravu vodje vrtca, vzgojiteljice Vesne Cargnel, veselo in razposajeno zaplesale žabe, čuki, pikapolonice in murenčki. Vsi skupaj so se nato zavrteli ob melodiji znane Terezinke. Sledile so priljubljene himne medvedkov in zajčkov - tako se namreč imenujeta dva oddelka v vrtcu Sonček, nato še nova himna vrtca, ki obsega kar tri pesmi in jo otroci zelo radi plešejo ter zaključijo z besedami: »Mi smo vaši mali sončki, vaša sreča, vaš nasmeh. Mi smo Pikice in Tončki, iskrice v očeh«. Na koncu se je zvrstilo še slovo od otrok zadnjega letnika. Teh, ki bodo konec junija zapustili vrtec in se jeseni pre-sedli v šolske klopi, je letos rekordno število - 24. Večinoma bodo obiskovali osnovni šoli Oton Župančič v Gorici in Fran Erjavec v Štandrežu, nekaj pa jih bo šolanje nadaljevalo v Sloveniji. Vzgojiteljici Mojca Školaris v slovenščini in Annama-rija Kodrič v italijanščini sta se predšolskim otrokom zahvalili za sodelovanje pri Bralni znački. Otroci so namreč doma prebirali pravljice, seveda ob pomoči staršev, ki so se zelo potrudili, posebno ti- sti, ki slovenščine ne dobro poznajo. Vzgojiteljice so nato nagradile vse »velike« z bralnim Ostržkom in s kolajno ter sliko v spomin na vrtec Sonček. Predstavnika staršev Stefano Bensa in Stefano Alfano sta se vzgojiteljicam zahvalila. Njima pa gre pohvala, saj je od danes šolsko dvorišče obogateno z novo gugalnico. Za konec so še enkrat pod vodstvom vzgojiteljice Katerine Ferletič, ki je poskrbela za besedilo in koreografijo, in ob pomoči šolske sodelavke Sare Renna, ki je bila zadolžena za glasbo, v slovo zaplesali Rom pom pom še ne gremo domov. Večer se je zaključil ob veselem kramljanju v parku, ki obkroža vrtec. 1 6 Četrtek, 14. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-NOVA GORICA - Čezmejna krvodajalska akcija Trg Evrope-Transalpina naj bo trg krvodajalcev Pričakujejo tudi prostovoljce iz Avstrije in Hrvaške - Predsednik Napolitano pokrovitelj Na Trgu Evrope - Transalpini bo v soboto potekala druga čezmejna krvodajalska akcija, katere pobudnika sta novo-goriški Rdeči križ in goriško prostovoljno društvo krvodajalcev. Odvzem krvi bo potekal med 8. in 12. uro, letos pričakujejo tudi krvodajalce iz Avstrije in Hrvaške, saj so si organizatorji lani zadali cilj, da razširijo meje akcije in da zanjo navdušijo mlade generacije. Vzporedno s tem bo na Trgu Evrope - Transalpini v organizaciji občine Gorica, novogoriškega Mladinskega centra in s pomočjo goriškega središča Punto giovani potekal še drugi festival prostovoljcev brez meja: udeležilo se ga bo šest prostovoljnih organizacij iz Slovenije in štiri iz Italije. Druga čezmejna krvodajalska akcija bo potekala pod visokim pokroviteljstvom italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. »Trg Evrope je simbol padca meje med Slovenijo in Italijo. Ker tudi prosto-voljstvo in krvodajalstvo ne poznata me- AJDOVŠČINA Primorje z upravo S stečajnim postopkom še nič Iz ajdovskega Primorja so včeraj sporočili, da je bil na ponedeljkovi skupščini družbe imenovan nov upravni odbor, ki se je že sestal na konstitutivni seji. Dosedanji član Štefan Činč je bil imenovan za predsednika upravnega odbora, glavni izvršni direktor je Robert Brajdih, namestnik predsednika in član upravnega odbora pa Zvone Likar. V stavkovnem odboru medtem apelirajo na novo-goriško okrožno sodišče, da čim prej izda sklep o začetku stečajnega postopka za matično družbo Pri-morje. Kot je znano, je stavkovni odbor Primorja na okrožnem sodišču v Novi Gorici v začetku junija vložil predlog za stečaj podjetja. Predlogu je bil priložen dokument o insolventnosti, ki ga je podpisal tudi takrat edini preostali član uprave Primorja Činč. Predlog za stečaj so v imenu zaposlenih podali tudi za hčerinski podjetji Primorje Avto Servis in Primorje Inštalacije. »Okrožno sodišče ima potem tri dni časa, da posamezno zadevo predloži okrožnemu sodniku. Ravno danes smo dobili sklep o dopolnitvi predloga za začetek stečajnega postopka za Primorje Avto Servis in Primorje Inštalacije, kjer je skupaj 20 zaposlenih. Kar nas pa najbolj skrbi, je to, da takega sklepa nismo dobili tudi za matično družbo Primorje, kjer je 700 zaposlenih,« je včeraj povedal Damjan Volf, vodja stavkovnega odbora v Primorju in izvršni sekretar KS 90. »Na okrožno sodišče zato apeliramo, da to stori v najkrajšem možnem času, da torej opredeli, ali je predlog za stečaj za ta tri podjetja vzdržen, zato da se zaposleni lahko čim prej prijavijo na zavod za zaposlovanje. Naša želja je, da se ta zgodba v juniju konča, torej da se v začetku julija zaposleni lahko začnejo prijavljati na zavod za zaposlovanje,« je dodal Volf. (km) ja, je ta trg kot nalašč za to simboliko. Pravzaprav si želimo, da bi ta trg nekako postal trg krvodajalcev,« je včeraj poudaril Aleš Markočič, sekretar novogoriškega Rdečega križa. V slovenskem merilu so lani zabeležili več kot 115.000 odvzemov krvi, na Goriškem 3014. »V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Rdeči križ mora kot glavni organizator poskrbeti, da dnevno kri daruje vsaj 400 krvodajalcev, tako je zagotovljena preskrba,« je dodal Markočič, Patrizia Zampi, predsednica goriškega prostovoljnega društva krvodajalcev Remo Uria Mulloni, pa je dodala, da ima njihovo združenje med 1750 vpisanimi člani 1200 aktivnih, 600 pa je takih, ki so pripravljeni darovati kri. Na Trgu Evrope - Transalpini organizatorji pričakujejo okoli 50 krvodajalcev, lani so uspeli opraviti 40 odvzemov krvi. Odvzem bo potekal v sodelovanju transfuzijskih oddelkov šempetrske in goriške bolnišnice. Kri, ki jo bodo zbrali letos, bo uporabljena za potrebe slovenskih bolnišnic, medtem ko je lani zbrana kri ostala v Italiji. Ob 11. uri se bodo na dogodku oglasili predstavniki občinskih oblasti, ob 12. uri pa bo goriško društvo krvodajalcev nagradilo risbe učencev goriških osnovnih šol. Človekoljubno akcijo, ki bo priložnost za srečanje med ustanovami, zdravniki splošne medicine in prostovoljnimi društvi, med drugim podpirata obe sosednji občini, goriška pokrajina, Mladinski center in Punto giovani iz Gorice. (km) Predstavniki institucij na lanski čezmejni krvodajalski akciji bumbaca ŠEMPETER PRI GORICI - Tehnološki park In Prime V štirih etažah bodo nastanjena inovativno-tehnološka podjetja Nova stavba foto k.m. Včeraj so v Šempetru v sklopu podjetja Iskra Avtoelektrika odprli novozgrajeno enoto Tehnološkega parka In Prime. V štirih etažah se nahaja 2.550 kvadratnih metrov površin, namenjenih razvojno-ra-ziskovalni dejavnosti, laboratorijem, prototipni proizvodnji in proizvodnji malih serij s poudarkom na elektroniki. V novem objektu bodo prostor dobila tudi nova ino-vativno-tehnološka podjetja. Vrednost šempetrske enote, ki je ena od štirih enot tehnološkega parka In Prime, je 3 milijone evrov. »Z izgradnjo bo omogočena zaposlitev večjega števila visoko izobraženega, predvsem tehničnega kadra, posredno pa tudi novih proizvodnih delovnih mest tako v Iskri Avtoelektriki kot v širšem okolju,« so prepričani v omenjenem šempetrskem podjetju. V letu 2008 je bil v Goriški regiji zasnovano gospodarsko središče In Prime z vizijo razviti to regijo v vodilno regijo Evrope na področju obvladovanja energije, naprednih materialov in tehnologij za trajnostni razvoj. V projekt In Prime so povezana štiri primorska podjetja: Hidria iz Spodnje Idrije, anhovski salonit, ajdovsko Primorje in šempetrska Iskra Avtoelektri-ka. Po besedah Almire Pirih, direktorice družbe In Prime, so zgrajene že vse štiri enote, do konca meseca bodo vse imele tudi že uporabno dovoljenje. V njih se bo nahajal tako tehnološki center posameznih podjetij kot tudi nova inovativna podjetja. Skratka, do konca julija bodo zaživele vse enote v sklopu omenjenih podjetij. Projekt Tehnološki park In Prime je bil odobren na javnem razpisu Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije konec leta 2008. Njegova celotna vrednost je bila ocenjena na približno 24,8 milijonov evrov. Zanj so bila pridobljena evropska sredstva v maksimalni višini 10 milijonov evrov. Projekt tako delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Tehnološki park je zasnovan mrežno, tako je lociran na štirih lokacijah v goriški regiji - v Ajdovščini, Anhovem, Spodnji Idriji in Šempetru pri Gorici. Skupno gre za približno 10.000 kvadratnih metrov poslovnih površin. (km) O dnevniku nocoj v Selcah Po sinočnjem prvem srečanju v domu Andreja Budala v Štandrežu bo o Primorskem dnevniku, o njegovih finančnih težavah in zlasti o njegovi vlogi tekla beseda nocoj ob 20.30 na sedežu Združenja staršev otrok romjanske šole v Selcah. Prisotna bosta odgovorni urednik Dušan Udovič in predstavnik uprave Zadruge Primorski dnevnik Tomaž Ban; to bo tudi priložnost za včlanjevanje v zadrugo. Naslednji srečanji na isto temo bosta v torek, 19. junija, ob 20. uri na sedežu društva Kremenjak v Jamljah in v četrtek, 21. junija, ob 20. uri pri društvu Danica na Vrhu. Podbersič predstavlja knjigo Krožek Anton Gregorčič prireja predstavitev knjige »Revolucionarno nasilje na Primorskem - Goriška in Vipavska 1941-1945« zgodovinarja mlajše generacije Renata Podbersiča. Predstavitev bo jutri, 14. junija, in ne v petek, kot je bilo sprva napovedano. Z začetkom ob 20. uri bo potekala pod lipami pri Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; poleg avtorja bo o knjigi govoril novinar in zgodovinar Jože Možina, povezovala bo Erika Jazbar. Razstava vina in rib v Tržiču V Tržiču se danes začenja Razstava vina in rib, ki se z letošnjim letom vrača k svojim začetkom: ne bo več le Praznik vina oz. ljudska šagra, temveč Razstava vina in rib, kar pomeni kakovostni skok v ponudbi, ki bo zaobjela tudi igre, glasbo, konferenco, gimkano in tombolo. Posebno mesto bo imela oznaka Tipicamente friulano. Petdnevno prireditev z udeležbo 21 vinarskih podjetij, ki bodo svoje stojnice namestila v središčnih ulicah Tržiča, prireja združenje Pro Loco. Svečano se bo začela danes ob 18.30 na Trgu Republike, kjer je prireditveni prostor uredil konzorcij trgovcev VivaCentro. Bianchini in Sosol pred občino GORICA SEL za trombolizo in čezmejno zdravstvo Goriški občinski svetnik Svobode Ekologije Levice Livio Bianchini in njegov strankin somišljenik Marjan Sosol sta v ponedeljek ponovno uprizorila enega izmed svojih protestov, zato da opozorita na krčenje storitev v goriškem zdravstvu. Tokrat sta Bianchini in Sosol z velikima plakatoma protestirala na trgu pred županstvom in od pristojnih oblasti zahtevala, naj se tudi v Gorici zagotovi zdravljenje s trombolizo in naj se ustanovi čezmejni zdravstveni okoliš. PODGORA - Na sedežu društva o slovenskih pionirjih letalstva Paglavca poživili z Rusjanoma Vili Prinčič: Preseneča, da mestne oblasti niso znale dati letališču novega zagona - Barbara Uršič: Naša želja je, da bo podgorski dom ponovno zaživel Ob koncu minulega tedna so na sedežu društva Paglavec posvetili večer bratoma Rusjan, pionirjema slovenskega letalstva. Po nekaj letih mrtvila so si pri podgorskem društvu zavihali rokave, pomladili odbor in sklenili, da bodo kulturni in družbeni utrip v vasi poživili s prireditvami najrazličnejše narave. Med te sodi tudi večer o bratih Rusjan, ki je priklical lepo skupino krajanov. V goste je prišel Vili Prinčič, dober poznavalec in pozoren raziskovalec bližnje preteklosti s poudarkom na doprinosu Slovencev k vsestranski rasti Goriške. Pod to poglavje spadajo tudi prizadevanja Edvarda in Jožeta Rusjana, ki sta v le- Vili Prinčič v Podgori bumbaca talstvu videla prihodnost in sta bila med prvimi na našem koncu Evrope, ki jima je uspelo poleteti z letalom lastne zasnove in izdelave. To se je dogajalo pred nekaj več kot sto leti. Po njuni zaslugi se je Gorica vpisala v zgodovino začetkov letalstva. Goriško letališče je torej eno najstarejših v Evropi in zato preseneča, da je bilo toliko let zanemarjeno in da mu mestne oblasti niso znale dati novega zagona. O tem je pred pozorno publiko govoril Prinčič, ki je besede podkrepil s fotografijami. V nadaljevanju je predstavil svojo knjigo »V sinjo brezkončnost«, ki je posvečena bratoma Rusjan in je izšla pred nekaj meseci, obenem pa dokumentira tu- di napore maloštevilnih navdušencev, ki imajo zaslugo, da je brata Rusjan spoznala širša javnost, zlasti neslovenska. Prisotne je uvodoma pozdravila predsednica društva Paglavec, Barbara Uršič, ki je izrazila zlasti željo, da bi podgorski dom ponovno zaživel ter postal kraj druženja in kulturnega udejstvova-nja Podgorcev in prebivalcev okoliških vasi. Nekaj priložnostnih pesmi je zapela vokalna skupina Sraka pod vodstvom Matjaža Remca. Pevci so se tudi spomnili, da so decembra 2004 s pesmijo počastili slovesnost ob odkritju spominske plošče na hiši v Ulici Cappella v Gorici, v kateri sta živela brata Rusjan. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 13. junija 2012 17 dK Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče »GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI« prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijskem domu A. Gregorčič v Štandrežu: v petek, 15. junija, ob 20.45 »Ali ženske kdaj odnehajo« Edite Frančeškin v režiji Edite Frančeškin, nastopa kulturno društvo Domovina - OSP. V soboto, 16. junija, ob 20.45 »Zbeži od žene« Raya Cooneya v režiji Jožeta Hrovata, nastopa prosvetno društvo Štandrež. Lastniki gledališkega abonmaja Štandrež 2011 si bodo lahko ogledali brezplačno eno izmed predstav. Ob slabem vremenu bodo predstave v župnijski dvorani Anton Gregorčič. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 19. junija, ob 20.30 gledališka predstava Pina Rovereda »Parole allo specchio«; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Lorax«; 20.00 - 22.00 »Marilyn«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 - 21.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 -22.15 »Project X - Una festa che spac-ca«. Dvorana 2: 17.45 »Lorax«; 20.00 -22.00 »Marylin«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.30 »La Bella e la Bestia« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mol-to forte incredibilmente vicino«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Killer Elite«. fî Razstave delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Co-ronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.0013.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.0013.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri bodo ponujali brezplačne vodene obiske, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.0019.00, ob sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. M Koncerti POLETNA MUZEJSKA NOČ bo potekala v soboto, 16. junija. Zbirke Goriškega muzeja bodo na ta dan odprte po naslednjih urnikih: Grad Kromberk od 16. do 22. ure, muzejska zbirka Kolodvor od 13. do 24. ure, muzejska zbirka Ajdovščina od 13. do 22. ure, grad Dobrovo od 13. do 22. ure. Vstop v muzejske zbirke je prost. Vsako polno uro bodo organizirana strokovna vodstva. DRUSTVO ARS vabi v galerijo na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave z naslovom »Svetovni popotnik pripoveduje, dr. Andrej Kobal (1899-1988)«; do 20. junija po urniku knjigarne. V GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču bo v petek, 15. junija, ob 18.30 odprtje razstave likovnih del Maria Pallija. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na ogled razstave akvarelov Bože Bucik in Jožka Markiča z naslovom »Pri farni cerkvi«; do 25. junija ob nedeljah 9.00-17.30, ob sobotah in praznikih 14.00-17.00, ostale dneve po dogovoru na tel. 003865-3304020. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled fotografska razstava z naslovom »Svetišče na Sveti Gori. Med zgodovino in podobami« v organizaciji kulturnega centra Lojze Bratuž in posoškega fotografskega krožka (Circolo fotografico isontino); do 29. junija ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava z naslovom »Diversarte«; do 30. junija od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.00-18.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver- ŠTANDREŽ ROCK FESTIVAL 2012 v organizaciji KD Oton Zupančič bo potekal v soboto, 16. junija, od 16.30 dalje v domu Andreja Budala v Štandrežu. SNOVANJA 2012: »Glasbeni mozaik« bo v parku dvorca Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici v petek, 15. junija, ob 20.30; nastopali bodo izbrani solisti in komorne skupine iz razredov klasične in ele-krične kitare ob spremljavi šolskega orkestra Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta v torek, 19. junija, ob 20. uri v zasedbi Ensemble Adore nastopili flavtistki Ana Černic in Doris Kodelja. 9 Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OK VAL IN ZSŠDI organizirata v do-berdobski telovadnici ter na zunanjem igrišču dvotedenski športni kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 18., do petka 22. junija, druga pa od ponedeljka, 25., do petka 29. junija, od 8. do 13 ure. Kamp je namenjen dekletom in fantom med 6. in 15. letom starosti; informacije in vpisovanje: okval@virgilio.it ali tel. 328-4133974 (Tjaša). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150 ur tečaja za pridobitev potrdila, ki omogoča koriščenje prispevkov, namenjenih kmetijski dejavnosti (program za razvoj podeželja 2007/2013, ukrep 112). Tečaj je namenjen polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki jih sektor zanima. Tečaj stane 300 evrov. Pričetek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.org. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: tečaj usposablja za vodenje kmečkih turizmov, hkrati omogoča koriščenje subvencij, predvidenih po deželnem zakonu 25/1996. Tečaj je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Tečaj traja 100 ur in stane 200 eurov.Pričetek v ponedeljek, 18. junija; informacije in prijave: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.org. KUHARSKI TEČAJ V GORICI »Sladice, prave dobrote!« bo potekal 16., 23. in 30. junija (od 9. do 14. ure), prijave sprejemajo do 13. junija. Na razpolago so prosta vpisna mesta; informacije: Ad formandum, tel. 0481-81826, epošta: go@adformandum.org, www.adformandum.org. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA organizira lutkovni teden v So-vodnjah s poletnim tečajem za osnovnošolske otroke pod mentorstvom študentk Karen Ulian in Ivane Milič. Zbirališče v sovodenjskem župnišču vsak dan od ponedeljka, 18., do petka, 22. junija, od 7.45 do 13. ure. Zaključni nastop bo v ponedeljek, 25. junija, na kresovanju na Largi na Vrhu; informacije in vpisovanje čimprej, ker je število mest omejeno, po tel. 3388229940 (Karen Ulian) ali 3202129284 (Katia Tomsič). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2012-2013; tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu. Od 18. do 29. junija brezplačne lekcije instrumentov za nove vpise s predhodno rezervacijo. MLADINSKI DOM prireja poletno središče »Poletni izzivi« do 22. junija (za petošolce in srednješolce), zeleni teden v Zabnicah, od 25. do 29. junija (za srednješolce), pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2.oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik, povezan z izletom v zanimiv kraj. Kateri kraj bodo člani obiskali, bo društvo sporočilo pozneje. Srečanje bo v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481- 884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KRUT vabi ob 150-letnici rojstva umetnika Gustava Klimta na izlet na Dunaj: na programu ogled mesta in obeh razstav enega najpomembnejših avstrijskih sodobnih umetnikov od 13. do 15. julija. Program izleta, pojasnila in prijave v pisarni v Trstu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it ali v pisarni v Gorici, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. SPDG organizira v soboto, 16. junija, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB na Sv. Lovrenc pri Predjami. Predstavitev izleta bo v četrtek, 14. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v soboto, 16. junija, ob 7.30 na parkirišču Rdeče hiše v Gorici. Dolžina proge približno 35 km., obvezna čelada; informacije po tel. 3288292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. □ Obvestila AŠZ MLADOST išče osebo za prostovoljno upravljanje in vzdrževanje (s povračilom stroškov) nogometnega igrišča v Doberdobu; informacije po tel. 328-8274010 ali 340-9329906 (v večernih urah). ACI IZ GORICE sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. junija, ob 9. uri v prvem in v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju v Hotelu In-ternazionale na Tržaški ul. 173 (Ul. Trieste) v Gorici. IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Videmske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonoma-tu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. PET TISOČINK ZA SOCIALO: sovo-denjska županja Alenka Florenin sporoča vsem davkoplačevalcem, ki bivajo na občinskem teritoriju, da se lahko pri davčni prijavi vpiše 5 tisočink tudi za socialno skrbstvo v pristojnosti občine tako, da se na ustreznem mestu napiše »Socialna dejavnost ob-cine Sovodnje ob Soči« ali v italijanščini »Attivita Sociali del Comune di Savogna d'Isonzo«. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sprejema prispevke v spomin na Silvana Kerševa-na na tekočem računu bančnega zavoda Banca di Cividale v Ulici Kugy v Gorici (IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225, SWIFT CIVIIT2C). USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažo-retsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). ŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 3. turnir prijateljstva v soboto, 16. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 17. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. OBČINA SOVODNJE vabi udeležence na razstavi vin, olja, kruha in gubance, da prinesejo svoje izdelke 16. junija do 17. ure na sedež društva Vipava na Peči. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja redni letni občni zbor volilnega značaja v petek, 22. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Potekal bo na društvenem sedežu v Prvomajski ulici 20 v Jamljah. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). 0 Prireditve GORIŠKA POKRAJINA organizira v sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice, združenji UDI, Da Donna a Donna, SOS Rosa in Femminilmente, goriško državno knjižnico ter občino Gradišče srečanje z naslovom »Il giar-dino degli incontri« na temo problema nasilja nad ženskami. V petek, 15. junija, od 18. do 20. ure bo na dvorišču palače Torriani v Ul. Ciotti 49 v Gradišču predstavitev knjige Sandra Bellassaia »L'invenzione della virilita. Politica e immaginario maschile nell'Italia contemporanea«. Na ogled bo tudi razstava fotografij Loredane Prinčič, članice fotokluba Skupina 75 z naslovom »Ženske brez obraza«. V SPOMIN NA PROF. BEKARJA se bodo danes, 13. junija, ob 17.30 na dan njegove smrti nekdanji dijaki srečali ob glavnem vhodu goriškega pokopališča in se nato odpravili do njegovega groba, kjer bo kratka spominska slovesnost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja po vaseh in društvih javna srečanja o Primorskem dnevniku z naslovom »Kakšna usoda nas čaka?«. Danes, 13. junija, ob 20.30 bo srečanje na sedežu Združenja staršev romjanske šole v Selcah, Ul. Monte Cosic 20, kjer bosta dnevnik zastopala odgovorni urednik Dušan Udovič in predstavnik Zadruge Primorski dnevnik Tomaž Ban; v torek, 19. junija, ob 20. uri bo srečanje na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, v četrtek, 21. junija, ob 20. uri pa še na sedežu društva Danica na Vrhu. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 14. junija, ob 18. uri posebno »Srečanje z avtorji«, na katerem bo častni gost tržaški pesnik, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Na srečanju bo predstavljen dokumentarec »Come una vela ... logora di tempo« (»Razvijem od časa sprano jadro«) v režiji Tatjane Rojc in v produkciji RTV Slovenija. 2. GREGORČIČEVI DNEVI z naslovom »Nepretrgana pesem« bodo v organizaciji goriškega literarnega kluba Govorica v sodelovanju s KS Gradišče potekali v Kulturnem domu Gradišče nad Prvačino, v spominskem parku Simona Gregorčiča in Jožefa Tominca: v petek, 15. junija, ob 20. uri bo predstavitev knjig Radivoja Pahorja, Darinke Kozinc, Vide Mokrin-Pauer, Maje Smole-Djordjevic. »BRANJA NA KORZU« v organizaciji knjigarne Ubik, državne knjižnice in občinske uprave bodo potekala pred kavarno Al Venezia na Korzu Verdi 82 v Gorici: v soboto, 16. junija, ob 18. uri Giacomo Scattolini in Tullio Bu-gari s knjigo »Jugoschegge - Storie e scatti di guerra e di pace« (sodeluje novinar Igor Devetak). JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: 16. junija, bo na prireditvenem prostoru na Peči program z razstavami kruha, vina, olja in gubance, 17. junija pa bo ob 18.30 osrednja slovesnost v Kulturnem domu v Sovodnjah z nastopom pevske skupine Danica, med 20. uro in 20.30 se bo dogajanje preselilo na Peč, kjer bosta kotalkarska revija in nastop plesalcev AŠKD Vipava. Na pobudo krvodajalcev bo 16. in 17. junija na Peči na ogled krvodajalsko vozilo skupine Spiraglio; 18. junija bo v Rupi razstava letal-modelčkov in predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V sinjo brez-končnost«; 24. junija bo praznovanje 40-letnice društva ribičev Vipava, 25. junija kresovanje na Largi na Vrhu in lutkovna predstava. Od 4. do 22. junija bo na nogometnem igrišču turnir v malem nogometu, od 18. do 22. junija turnir za veterane. Od 25. do 29. junija bo v telovadnici odbojkarski turnir. KRESNA NOČ V SELCAH v organizaciji društev Jadro in Tržič bo v petek, 22. junija, od 20. ure dalje. Do 21. ure bodo potekale igre za otroke, nato bo sledil program z glasbenimi skupinami, nagrajevanje najlepših vencev in ob noči vžig kresa. Ob slabem vremenu prireditev odpade. Mali oglasi DAJ EM V NAJ EM stanovanje v mirnem kraju v bližini centra Gorice, samostojni vhod, garaža za dva avta in shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov. V DOBERDOBU dajamo na razpolago travnik na 12.000 kv. metrih za košnjo in odnašanje trave; tel. 347-5875297. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Bedo Recupi-to iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.00, Anna Lupieri por. Bon, blagoslov v kapeli glavnega pokopališča in pokop na pokopališču v Moraru. DANES V LOČNIKU: 10.30, Silvana Ta-bacco vd. Bassi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 11.00, Silvana Rosset por. Sandrin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Nirvana Cer-gol vd. Ferilli, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.00, Attilio Cimitan v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU: 11.00, Marcello Candolf (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda' 13- juniJa 2012 APrimorski r dnevnik i «Ifl SKOMINA BO DELIL PRAVICO MED ŠVEDSKO IN ANGLIJO VARŠAVA - Najboljši slovenski nogometni sodnik Damir Skomina, ki je na evropskem prvenstvu odlično opravil delo na tekmi med Dansko in Nizozemsko, bo v drugem krogu prvenstva delil pravico na obračunu skupine D med Švedsko in Anglijo. Tekma bo na sporedu v petek ob 20.45 v Kijevu. Skomina je eden izmed glavnih kandidatov za sojenje velikega finala letošnjega evropskega prvenstva, ki bo 1. julija. HRVAŠKI NAVIJAČI BODO KAZNOVANI NYON - Evropska nogometna zveza je sprožila disciplinski postopek proti hrvaški nogometni zvezi, saj so navijači hrvaške reprezentance na nedeljski tekmi proti Irski prižigali bakle in metali predmete na igrišče. Uefa se bo s primerom podrobneje seznanila v petek, hrvaško zvezo pa po pravilnikih Uefa čaka denarna kazen. Dve bakli sta na omenjeni tekmi zagoreli že kmalu na začetku tekme, štiri pa so zagorele še po zadetku Nikice Jelaviča v 43. minuti. Tudi po tretjem golu Hrvatov je bilo na tribuni videti prižgano baklo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it MOČI SO MERILI ŽE PRED TEKMO VARŠAVA - Po pričakovanjih so večerno tekmo na nogometnem evropskem prvenstvu med Rusijo in Poljsko v Varšavi že zaznamovali navijaški izgredi. Ruski in poljski huligani so se stepli na poti proti stadionu, pretep pa naj bi začeli Poljaki. Mediji poročajo, da je po pretepu nekaj navijačev obležalo na tleh v krvi. Približno 5000 ruskim navijačem naj bi pot do osrednjega nacionalnega stadiona v Varšavi prekrižali poljski huligani, nato pa so začele peti pesti. MILAN MICUSSI Balotelli? »Raje Di Natale« Tržaški trener Milan Micussi je takole ocenil prvi krog uvodne faze evropskega prvenstva: »Je na visoki ravni. Slabih ekip ni. Vse so taktično zrele in dobro fizično pripravljene. Razočarali so me le Portugalci, ki so se branili 80 minut in so šele po golu Nemčije začeli napadati. Premalo za ekipo, ki se želi uvrstiti v četrtfinale. Nekaj več sem pričakoval tudi od Anglije. Francija je igrala bolje.« Koga bi pohvalili? Rusija je na prvi tekmi dokazala, da je dobra ekipa. Ostal pa bi previden in bi jih rad videl še na dveh preostalih tekmah. Dobro bi ocenil tudi nastop ukrajinske reprezentance. Ukrajinci so kot gostitelji igrali s srcem in taktično zelo zrelo. Tudi Švedi so se potrudili, toda Ševčenko ter soigralci so bili boljši. Kaj pa Italija? Italija je proti Španiji igrala eno boljših tekem v zadnjih desetih letih. Prandellijevi varovanci so se dobro upirali močni Španiji in bi lahko na koncu tudi zmagali. Bili so mi všeč, ker se niso zaprli v obrambo. Pohvalil bi nastop Cassana. Kako pa bo jutri proti Hrvaški? Hrvaška ni slaba ekipa, vseeno pa so »azzurri« boljši in bi morali zmagati. Tekma proti Hrvaški bo vsekakor odločilna za Italijo. Balotelli ali Di Natale? Kot kaže, naj bi se Pran-delli odločil za Balotellija. Jaz bi ga pustil na klopi, saj ni koristen na ekipo. Je pač solist, čeprav je velik talent. Bolj zaupam Di Nataleju. Kdo so vaši favoriti? V prvi vrsti sta Nemčija in Španija. Ne bi še izključil Nizozemske, ki pa se mora zbrati, in celo Francije, ki ima dobro moštvo. Ali bo Micussi v novi sezoni znova treniral kako ekipo? Pogajal sem se z neko ekipo v elitni ligi. Ni pa prišlo do dogovora. (jng) SKUPINA A - O napredovanj^bo odločalo zadnje kolo Rusi in Čehi v prednosti Češka premagala Grčijo, Rusi in Poljaki neodločeno - Toda Poljska in Grčija z zmagama v zadnjem kolu lahko vse postavita na glavo Poljska - Rusija 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Dzagoev (37.), 1:1 Blaszczykowski (57.). Poljska: Tyton, Boenisch, Perquis, Piszczek, Wasilewski, Blaszczykowski, Dudka (od 73. Mierzejewski), Murawski, Obraniak (od 90. Brožek), Polanski (od 85. Matuszczyk), Lewandowski. Rusija: Malafejev, Anjukov, Berezucki, Ignjaševič, Žirkov, Denisov, Dzagojev (od 80. Izmajlov), Širokov, Zirjanov, Aršavin, Keržakov (od 70. Pavljučenko). VROCLAV - Grška nogometna reprezentanca je uvodno tekmo Eura odigrala proti gostiteljici Poljski, s katero se je razšla z remijem (1:1), medtem ko so Čehi visoko z 1:4 izgubili proti Rusom. Zanje je tako danes igrala le zmaga, ki so si jo prigarali na igrišču. Tekma, ki so jo mnogi že pred začetkom označili za nezanimivo, se je začela v izjemnem tempu. Čehi so ostro stopili na žogo in povedli že v 3. minuti in dosegli četrti najhitrejši zadetek v zgodovini evropskih prvenstev. Po lepi podaji Tomaša Hubschmana je grškega vratarja Kostasa Chalkiasa premagal Peter Jiraček. Ko se gledalci še niso nehali veseliti prvega zadetka, se je v mreži Grkov znašel še drugi. Po prodoru in podaji Theodorja Gebreselassieja je na 2:0 za Čehe povišal Vaclav Pilar. Čehi so bili še naprej zelo dejavni; v 19. minuti je Pilar z razdalje meril le kakšne pol metra mimo Chalkiasove desne vratnice. Grški vratar je moral že dobri dve minuti pozneje zaradi poškodbe z igrišča, med vratnici pa je stopil Michalis Sifakis. Ritem je nekoliko padel, malo pred polčasom (41. minuta) je češkega vratarja Petra Čecha premagal Giorgos Fota-kis, a je šlo za nedovoljen položaj. Drugi polčas so Čehi začeli brez kapetana Tomaša Rosickyja, ki si je po prvih informacijah poškodoval stopalo. Po odmoru so grški nogometaši zaigrali precej bolje kot v prvem polčasu. Že po sedmih minutah igre so po hudi napaki Čecha znižali zaostanek, ko je za 2:1 v 53. minuti prazno mrežo zatresel Fanis Gekas. Nekdanji evropski prva- Spopad med Rusijo in Poljsko je bil izredno borben, neodločen rezultat pa veliko bolj kot domačinom ustreza Rusom ansa ki so se prebudili in si priigrali še nekaj priložnosti, močno so pritisnili tik pred koncem, a so se češki nogometaši uspešno ubranili in osvojili vse tri točke. Na drugi tekmi v skupini pa se je Poljska v Varšavi z Rusijo razšla z neodločenim izidom 1:1 (0:1). Ruse je v vodstvo v 37. minuti popeljal s tremi zadetki za zdaj prvi strelec prvenstva Alan Dzagojev, medtem ko je izid na 1:1 v 57. minuti poravnal Jakub Blaszczykowski. Poljaki so začeli izredno ambiciozno in v prvih dvajsetih minutah nekajkrat ogrozili ruskega vratarja Malafejeva. Toda s časom so se »zbudili« tudi Rusi, ki so postajali vse bolj nevarni in v 39, minuti je Alan Dzagojev premagal Tytona in tako dosegel že svoj tretji zadetek na tem EP. V drugem polčasu je bilo srečanje še naprej zanimivo, Poljakom pa je le uspelo izenačiti s čudovitim golom Blaszczykowskega. Ritem je nato nekoliko padel, čeprav sta obe ekipi imeli priložnosti za zmago. Sreča Ševčenka v nesreči Ukrajinski nogometni zvezdnik Andrej Ševčenko, z dvema goloma na Euru junak uvodne zmage Ukrajincev nad Švedi (2:1), je bil po vrnitvi domov s tekme vpleten v lažjo prometno nesrečo, a jo je odnesel nepoškodovan.V avtomobil znamke Porsche, za volanom katerega je sedel Ševčenko, se je od zadaj zaletelo drugo vozilo, medtem ko je nekdanji napadalec Milana in Chealseja stal pri rdeči luči pred prehodom za pešce. Grčija - Češka 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 Jiraček (3.), 0:2 Pilar (6.), 1:2 Gekas (53.). Grčija: Chalkias (od 23. Sifakis), Maniatis, K. Papadopulos, Torosidis, Holebas, Karagunis, Fotakis (od 46. Gekas), Kacuranis, Fortunis (od 71. Mitroglu), Samaras, Salpingidis. Češka: Čech, Gebreselassie, M. Kadlec, Sivok, Limbersky, Rosicky (od 46. Kolar, od 90. Rajtoral), Plašil, Pilar, Hubschman, Jiraček, Baroš (od 64. Pekhart). Prandelli se ni odločil KRAKOV - Italijanski selektor Cesare Prandelli razmišlja, katere napadalce bo poslal v »ogenj« na jutrišnji tekmi proti Hrvaški. V »pole positionu« sta Cassano in Balotelli, čeprav bi slednjemu lahko pobral mesto bolj prodorni Di Natale. Za Nizozemce odločilno HARKOV - Nocojšnja poslastica (ob 20.45) bo Nemčija in Nizozemska. »Oranžni«, ki so na prvi tekmi nepričakovano izgubili proti Danski, morajo danes zmagati, če se želijo uvrstiti v če-trtfinale. Nizozemski selektor Bert van Marwijk bo v obrambi znova imel na razpolago zanesljivega Jorisa Mathijsna. Ob 18. uri se bosta pomerili še Danska in Portugalska. ANKETA SPLETNEGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Favoriti so Nemci in tudi Rusi Včeraj se je začel drugi krog prvega dela evropskega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini. Favoriti doslej niso upravičili te vloge. Nizozemska je izgubila proti Danski, Španija je igrala neodločeno proti Italiji. Zmagala je le Nemčija. Kaj pa menijo naši spletni bralci? Odgovori na anketo »Kdo bo evropski prvak?« so bili precej raznoliki. Največ »privržencev« ima Nemčija (27 odstotkov). Na drugem mestu je precej presenetljivo ruska »zborna-ja komanda«. 16 odstotkov anketirancev vidi Rusijo na evropskem nogometnem prestolu. Na tretjem mestu je Nizozemska (15 %), branilec naslova Španija pa je celo na četrtem mestu. Za zmago Italije pa se je opredelilo 13 odstotkov anketirancev. 11 odstotkov računa tudi na presenečenje v stilu Grčije 2004. »Žoga je pač okrogla,« je najljubši odgovor nogometašev na vprašanja novinarjev. Kdo bo evropski nogometni prvak? Španija Nemčija Nizozemska Italija Anglija Rusija Drugi 15% (23) 27% (36) 15% (24) 13% (20)1 (6) 16% (25) 11% (18) -J www.primorski.eu Skupina A Skupina B 2 1 1 0 5:2 4 2 1 0 1 3:5 3 2 0 2 0 2:2 2 2 0 1 1 2:3 1 Rusija Češka Poljska Grčija Izidi: Varšava: Poljska - Grčija 1:1; Vroclav: Rusija - Češka 4:1; Vroclav: Grčija - Češka 1:2; Varšava: Poljska - Rusija 1:1. Sobota, 16.junij: 20.45 Varšava: Grčija - Rusija; 20.45 Vroclav: Češka -Poljska Danska 1 1 0 0 1:0 3 Nemčija 1 1 0 0 1:0 3 Portugalska 1 0 0 1 0:1 0 Nizozemska 1 0 0 1 0:1 0 Izidi: Nizozemska - Danska 0:1, Nemčija -Portugalska 1:0. Danes, 13. junij: 18.00 Lvov: Danska - Portugalska; 20.45 Harkov: Nizozemska - Nemčija. Nedelja, 17. junij: 20.45 Harkov: Portugalska - Nizozemska; 20.45 Lvov: Danska - Nemčija Skupina C Skupina D 1 1 0 0 3:1 3 1 0 1 0 1:1 1 1 0 1 0 1:1 1 1 0 0 1 1:3 0 Hrvaška Italija Španija Irska Izidi: Gdansk: Španija - Italija 1:1; Poznan: Irska - Hrvaška 1:3. Jutri, 14. junij: 18.00 Poznan: Italija - Hrvaška; 20.45 Gdansk: Španija - Irska. Ponedeljek, 18. junij: 20.45 Gdansk: Hrvaška - Španija; 20.45 Poznan: Italija - Irska 1 1 0 0 2:1 3 1 0 1 0 1:1 1 1 0 1 0 1:1 1 1 0 0 1 1:2 0 Ukrajina Anglija Francija Švedska Izidi: Donjeck: Francija - Anglija 1:1; Kijev: Ukrajina - Švedska 2:1. Petek, 15. junij: 18.00 Donjeck: Ukrajina - Francija; 20.45 Kijev: Švedska - Anglija. Torek, 19. junij: 20.45 Kijev: Švedska - Francija; 20.45 Donjeck: Anglija -Ukrajina Četrtfinale, četrtek, 21. junij: 20.45 Varšava: 1. skupine A - 2. skupine B (1). Petek, 22. junij: 20.45 Gdansk: 1. skupine B - 2. skupine A (2). Sobota, 23. junij: 20.45 Donjeck: 1. skupine C - 2. skupina D (3). Nedelja, 24. junij: 20.45 Kijev: 1. skupine D - 2. skupine C (4) Polfinale, sreda, 27. junija: 20.45 Donjeck: zmagovalec ČF 1 - zmagovalec ČF 3 (1). Četrtek, 28. junij: 20.45 Varšava: zmagovalec ČF 2 - zmagovalec ČF 4 (2) Finale (nedelja, 1. julij): 20.45 Kijev: zmagovalec PF 1 - zmagovalec PF 2 / ŠPORT Sreda, 13. junija 2012 19 hokej na ledu - Zmaga Los Angeles Kings Kopitar kralj LOS ANGELES - Los Angeles Kings so prvič v klubski zgodovini od ustanovitve leta 1967 osvojili naj-prestižnejšo hokejsko klubsko lovoriko na svetu. Kot prvi Slovenec je Stanleyjev pokal visoko dvignil v zrak Anže Kopitar (na sliki www.rtvslo.si), ki je v letošnji končnici dal odločilen prispevek pri velikem uspehu kalifornijske hokejske ekipe.Kopitar je v končnici prvenstva, v katero se je s kralji prebil kot komaj osmouvrščeno moštvo po rednem delu, blestel prav v vseh prvinah najhitrejše moštvene igre. Prvo mesto po učinkovitosti sta si na vrhu statistične razpredelnice v končnici razdelila skupaj s soigralcem Dustinom Brownom. Tako Kopitar kot Brown sta zbrala vsak po 20 točk, ko sta vpisala po osem zadetkov in 12 podaj. Štiriindvajsetletni Kopitar je tako v velikem slogu osvojil svoj prvi naslov prvaka v severnoameriškem hokejskem prvenstvu. »Neverjetno, zabavno je bilo iti skozi takšno končnico, žal mi je zate Barry (nekdanji trener LA Kings Barry Melrose, ki mu leta 1993 ni uspelo osvojiti pokala). Res neverjetno, da nam je uspelo pred našimi navijači. Nekateri so dvomili v nas, toda v slačilnici smo vseskozi verjeli, kar je tudi najpomembnejše,« je bil po tekmi zelo zadovoljen Kopitar. V pogovoru za športno televizijo v ZDA ESPN, zraven je kot komentator te mreže sodeloval tudi Melrose, je prvi igralec končnice na sebi nosil zlato krono. Ob tem se je ozrl v preteklost in na prve korake v ligi NHL: «Vrniti se moram sedem let nazaj, ko sem bil izbran na naboru. Zahvaliti se moram takratne- mu direktorju kluba Daveu Taylorju, ker je verjel vame in me je izbral. Vztrajal sem skozi težave, vzpone in padce, trenerske spremembe pri kraljih, še posebej v letošnji sezoni. Zdaj smo na vrhu sveta in občutek je res nekaj neverjetnega.« Kopitar izhaja iz hokejske družine. Njegov oče je nekdanji jugoslovanski in slovenski hokejski reprezen-tant Matjaž Kopitar, sedanji selektor slovenske hokejske reprezentance, sicer pa dolgoletni član hokejskega kluba Acroni Jesenice. Hokej igra tudi brat Gašper. Kopitar se je tako od mladih nog spoznaval veščine hokeja najprej na malem »drsališču« na družinskem vrtu v Hrušici, pot »Hockeywood« ga je vodila prek Podmežakle in švedskega Södertäljeja. Na poti do velikega finala je New Jersey v prvem krogu končnice premagal Florido s 4:3 v zmagah, Phi-ladelphio s 4:1 in prvopostavljene New York Rangers s 4:2. Los Angeles je najprej premagal prve nosilce Vancouver s 4:1, nato drugopostavljeni St. Louis s 4:0, tretje nosilce Phoenix pa s 4:1. Letošnja finalista se doslej še nikoli nista pomerila v končnicah lige NHL. V tej sezoni sta v rednem delu odigrala le dve tekmi, obe je dobil New Jersey; oktobra doma z 2:1 po kazenskih strelih ter nato s 3:0 v gosteh. V velikem finalu je New Jersey padel šele na šesti tekmi, kralji pa so slavili s skupnim izidom 4:2. Kralji so se prvič po letu 1993 prebili v končnico prvenstva, v kateri so nato osvojili tako želeni pokal. »Vse skupaj se mi zdi neresnično. Po tekmi so na dan privrele vsa moja čustva. Najpomembneje je bilo, da smo ohranili samozaupanje in da je vseh 25 igralcev verjelo vase. Mislim, da ne bi mogel biti bolj ponosen na vse fante, kot sem sedaj,« je potem, ko je kot prvi Slovenec dvignil Stanleyjev pokal, po zmagi dejal Kopitar, ki sta mu čestitala tudi slovenski predsednik Danilo Türk in predsednik vlade Janez Janša. košarka - Prva neznanka je odpravljena Trener Popovič še pri Boru Sežanski trener bo še vodil člansko ekipo v deželni C-ligi - Ekipo zapušča dolgoletni kapetan Niko Štokelj, ki copat (baje) še ne obeša na klin namizni tenis Na DP bron Miličeve in Blažinove kroma Igralci in igralke Krasa so letos le prebili led in osvojili prvo kolajno na državnem prvenstvu v Ric-coneju. Na zmagovalni oder sta včeraj stopili veteranki Krasa Sonja Mi-lič in Dragica Blažina, ki sta v ženskih dvojicah v kategoriji over 50 osvojili bron. S kančkom sreče bi se najbrž uvrstili tudi v finale, saj sta v polfinalu proti dvojici Silvestri/Loal-di klonili šele v končnici petega niza, potem ko sta izgubljali že z 2:0. Ostalih vidnejših rezultatov veterani nad 50. letom niso dosegli. Med posameznicami se je iz skupine prebila samo Sonja Milič, vendar je v četrtfinalu klonila proti Susanni Caimi s 3:1, Isabella Tor-renti in Dragica Blažina pa sta obstali v kvalifikacijskih skupinah. Med veterani over 50 pa se iz skupine prav tako nista prebila Robi Milič in Livio Tagliapietra. »Danes (včeraj op.a.) nam res ni šlo od rok, lahko bi osvojili kaj več, vendar napak je bilo preveč,« je pojasnila Mi-ličeva, ki bo z ostalimi danes tekmovala še v mešanih dvojicah. MEMORIAL ŠPACAPAN - Sinoči: Val - Prvačina 2:0 (25:15, 25:22), Prvačina - Fincantieri 2:0 (25:18, 25:18), Fincantieri - Val 0:2 (17:25, 17:25). Danes: Olympia (1. divizija) - Mossa, Mossa - Sloga, Sloga - Olympia. Trener iz Sežane Boban Popovič je pred Borom Radensko vodil Jadran, s katerim je napredoval v državno C-ligo kroma V košarkarskih ekipah je prva neznanka rešena. Člansko ekipo Bor Radensko bo tudi v naslednji sezoni 2012/13 treniral sežanski trener Boban Popovič, ki je po premisleku sprejel ponudbo kluba, da tam ostane še eno sezono. Pri Sv. Ivanu se je v preteklih dveh sezonah, odkar trenira pri Boru, počutil zelo dobro, zato je s svojo izbiro zadovoljen. Obakrat je z ekipo dosegel vse zastavljene cilje: nazadnje je letos še izboljšal lanski rezultat, in sicer osvojil po koncu rednega dela 3. mesto, v končnici pa izpadel v polfinalu proti kasnejšim zmagovalcem lige. »Mislim vsekakor, da ima ekipa še možnost napredovanja, seveda pa bo vse odvisno od sestave ekipe, ki je tačas še neznanka,« nam je povedal 41-letni trener iz Sežane, ki je svojo trenersko pot začel leta 1988 v Sežani. Prav tam se je preizkusil v vseh moških in ženskih mladinskih in članskih prvenstvih, bil je tudi trener članskih ekip (moških in ženskih) v 1. slovenski ligi. V zamejstvu je v devetdesetih letih vodil mladinske ekipe, v sezoni 2004/05 pa je prevzel člansko ekipo Sokola v D-ligi, nato prestopil k Jadranu, s katerim je napredoval tudi v državno C-ligo. Glede igralskega kadra je edina novost slovo dolgoletnega kapetana Nika Štoklja, ki se zaradi službenih obveznosti poslavlja od članske ekipe. V dresu svojega matičnega društva, ki ga ni nikoli zapustil, je odigral približno 400 tekem: prvič še kot mladinec v sezoni 1997/98, ko je Bor napredoval iz D- v C2-ligo, pet sezon pa je igral tudi v državni C-ligi. Košarkarskih copat pa morda še ne bo obesil na klin, saj bi se lahko pridružil ekipi v promocijski ligi, kjer je obveznosti manj: lahko bo nadaljeval z nastopi pri Boru, snubil pa ga je že tudi Sokol. Ostali igralci pa še niso potrdili, ali bodo tudi v naslednji sezoni igrali pri Boru. (V.S.) Danes ob 20.00 v Dolini »gala« tekma Breg - Jadran V okviru tradicionalnega košarkarskega kampa Basketbreg 2012 bo danes ob 20.00 v telovadnici Športnega centra Silvano Klab-jan v Dolini prijateljska tekma med članskima ekipama Brega in Jadrana, poimenovana Sezonska Gala tekma zamejske košarke, saj gre za dvoboj med ob koncu sezone najuspešnejšima ekipama slovenskih društev. Pri Bregu bodo nekatere odsotne (vprašljiv je nastop Samca, IKarica pa je poškodovan) nadomestili »povratnik« Emanuel Richter, ki je lani igral z Bregom, ter mlajši brežani, jadranovci pa bodo nastopili s standardno postavo. Zaradi komaj prestale operacije pa na obisku ne bo slovenskega košarkarskega reprezentanta in ka-petana Olimpije Ljubljana Gorana Jagodnika. kolesarstvo Blaž Furdi, 3. na trofeji ZSŠDI, padel na dopinškem testu DUNAJ - Blaž Furdi, ki je letos na 36. trofeji ZSŠDI osvojil tretje mesto, je bil pozitiven na dopinškem testu. Vodstvo avstrijske kolesarske ekipe Tirol Cycling Team ga je zaradi pozitivnega vzorca A na dopinški kontroli začasno suspendiralo. Kot poroča avstrijska agencija Apa, so pri 24-letnem Furdiju, ki je večkrat nastopil na lonjerski dirki, našli sledi amfe-taminov. »Vodstvo ekipe me je obvestilo, da sem imel pozitiven A vzorec na drugi dirki avstrijskega pokala GP Sportland NO, sam sicer še nisem prejel nobene dokumentacije v povezavi s tem, a vem, da sta bila vzorca, ki so mi ju odvzeli na naslednjih dveh dirkah, negativna. Naredil sem napako, kar priznam, saj sem se teden dni pred dirko, na kateri sem bil pozitiven, udeležil rave partyja, na katerem sem zaužil prepovedano substanco. Dejanje obžalujem, saj nisem pomislil, da bi bil posledično še en teden po tem lahko pozitiven. Opravičujem se vodstvu kluba in sotekmovalcem, saj sem nehote očrnil ime ekipe, ki mi je ponudila priložnost in zaupala vame, s tem, da sem lahko dirkal v njihovem dresu,« pa je pozitiven vzorec komentiral Furdi, ki bi moral z ekipo Tirol nastopiti tudi na bližajoči se dirki Po Sloveniji. Za naš dnevnik je letos po koncu lonjerske dirke izjavil, da se je v avstrijski ekipi počutil dobro in da si želi prestopa v profesionalno ekipo. ODHAJA - Eden najtrofejnejših evropskih košarkarskih trenerjev vseh časov Srb Željko Obradovic je po 13 letih in 23 naslovih zapustil klop Panathina-ikosa. LORENZO ŠE PRI YAMAHI - Vodilni dirkač v motociklističnem razredu motoGP Španec Jorge Lorenzo bo do leta 2014 pogodbeno vezan na Yamaho. ODBOJKA - Včeraj so se deželni odbornik Elio De Anna, predsednik deželne odbojkarske zveze Fuilio Bunello in nekdanji kapetan italijanske izbrane vrste Franco Bertoli pogovarjali o možnosti, da bi Sisleyu - ki ne bo več igral v Bellunu - ponudili novo »zatočišče« v naši deželi, bržkone v Pordenonu. PO ŠVICI - Slovaški kolesar Peter Sagan (Liquigas) je zmagovalec četrte etape dirke po Švici, skupno vodstvo pa je zadržal Portugalec Rui Alberto da Costa (Movistar). BOKS - Za posledicami srčnega zastoja je umrl sloviti kubanski boksar Theo-filo Stevenson, trikratni olimpijski prvak v težki kategoriji. triestina - Danes ob 12. uri zapade rok za prevzem kluba Črni scenarij? Pred desetimi leti, natanko 9. junija 2002, si je Triestina v Lucci zagotovila napredovanje v B-ligo; deset let kasneje pa bi lahko bil usodni dan za bodočnost tržaškega kluba, ki je na igrišču izpadel iz 1. v 2. divizijo. Na sodišču bi lahko Triestina izginila iz sveta profesionalnega nogometa. Ob 12. uri zapade rok za predstavitev ponudb za prevzem globoko zadolženega nogometnega društva. Pred nekaj več kot dvema tednoma se na sodišču ni predstavil noben kupec, tako da je sodnik Sansone postavil nov termin. Bomo videli, ali se bo danes drugače izteklo. Stečajni upravitelj Turazza se ni opredelil: »Poglejte, moja naloga ni biti optimist ali pesimist, imeti ali ne upanje. Do zadnje sekunde bom delal na tem, da se dobi najboljšo možno rešitev in nimam niti časa razmišljati o tem, ali se bo kdo predstavil ali ne.« Jutri (danes, op. av.) je možnih epilogov več: lahko pride do več ponudb, lahko samo ena, lahko pa nobena. V zadnjem primeru, če torej ne bo ponudb, bomo morali odločiti na licu mesta. Upniki in sodnik ter podpisani bodo morali preučiti, kako naprej. V tem primeru bi bilo mogoče podaljšati rok ali smo res pred, v angleščini bi rekli »deadline«, to se pravi končno postajo brez povratka? Rekli smo, da je jutrišnji (današnji) zadnji poskus prodaje s tem sistemom. Na tem stalno delamo in odkrito vam povem, da je nato več možnih scenarijev in še sam ne vem, kateri bo obveljal. Če bo prišlo do ene ali več ponudb, kaj bi se potem zgodilo? Če bi bilo več ponudb, bi morali najprej preučiti, ali so vse v skladu s predvidenim pravilnikom. Če bi bile vse ponudbe sprejemljive, bi morali nato začeti z dražbo in Triestino bi prevzel, kdor bi več ponudil. Logično ves ta postopek ne bi bil potreben, ko bi prišlo do ene same ponudbe. A seveda bi morala biti tudi ta ponudba v skladu s predvidenimi pravili. Problem najbrž predstavljajo tudi pogodbe nekaterih igralcev, ki bi precej bremenile novega gospodarja. Na tem področju novosti ni. Upal sem, da bi lahko že pred rokom sporočil, da smo odpravili tudi to težavo in sem se tudi pogovoril z igralci, da bi ugotovil, katere so njihove potrebe in pogoji. In isto tako sem prosil možne kupce, da bi mi vnaprej poslali zahteve, kar se pogodb igralcev tiče. A prejel nisem ničesar. Mislim vsekakor, da bi moral prvi korak narediti možni kupec. Igralci so vsekakor na tekočem z dogajanjem. Kaj bi se dogodilo, ko bi prišlo do »dokončnega« stečaja? Mene bi čakala še dolga naloga, saj bi moral nadaljevati s stečajnim postopkom in bi moral v bistvu prodati celotno imovino, da bi vsaj delno zadostil zahtevam upnikov. S športnega vidika pa bi obveljal notranji pravilnik nogometne zveze, točneje 52. člen, 10. odstavek. Seveda gospodar novega društva ne bi imel pravice do uporabe sim- bola Triestine, ravno tako do vse imovine. In tudi igralci bi bili prosti, torej tudi celoten mladinski sektor bi propadel. In bi moral odšteti določeno vsoto (glej okvir, op.p) nogometni zvezi, če bi hotel nastopati z nekim novim društvom, ne da bi začel iz 3. AL. Tako da nisem prepričan, da je taka rešitev možna. Vsekakor to ne bi zadevalo več stečajnega upravitelja. (I.F.) 52 člen, 10. odstavek, predvideva: »V primeru, da se ekipa 1. ali 2. divizije ne vpiše v prvenstvo, predsednik FIGC, v sodelovanju s predsednikom LND (državne zveze amaterjev), lahko omogoči mestu, iz katerega prihaja izbrisana ekipa, vpisati moštvo v prvenstvo pod okriljem LND, seveda če nova ekipa zadosti vsem predvidenim pravilom in pogojem. Ko bi se vpis omogočilo v D ali v elitno ligo, bi moralo društvo prispevati FIGC najmanj 300.000 € za D-ligo, oziroma najmanj 100.000 € za elitno ligo. Vsota bi lahko bila tudi višja, če bi tako presodila pristojna komisija, kateri načeljuje predsednik FIGC. 20 Sreda, 13. junija 2012 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Kultura in umetnost med etiko in tržiščem Ace Mermolja *W 55 V Tema, ki jo nameravam obravnavati, ima kot izhodišče razmerje med kulturo, umetnostjo in poezijo ter etiko in tržiščem. Skratka, gre za vprašanje, koliko sta danes kultura v širšem pomenu in umetnost oziroma poezija v osnovi etični težnji, ali pa sta le opredmeteni tržni stvari. K razmišljanju me je najprej spodbudila Darja Betocchi, ki se je v kratkem pismu v Primorskem dnevniku vprašala, kaj je pravzaprav s tem »našim« skupnim slovenskim kulturnim prostorom. Izhajala je iz določenega razočaranja, da je bilo na okrogli mizi v Narodnem domu, kjer je bil govor o kulturi, politiki, o krčenju resursov kulturi ter o globalizaciji, malo ljudi. O tej temi so spregovorili pomembni osrednjeslovenski pisatelji in tržaški avtorji. Očitno nista ne tema in ne govorci pritegnili občinstva. Ob pisanju Darje Betocchi sem pomislil, kolikokrat sem oziroma smo v vlogi založnikov predstavljali v Ljubljani knjige z našega konca pred praznimi stoli. Uspešne so bile le tiste predstavitve, ki so potekale v okviru večjih prireditev, kot je Knjižni sejem. Še bolje je bilo, ko smo se obrnili na kako »interesno« skupino, npr. na krog tržaških Slovencev, ki živi v Ljubljani in se srečuje. Določene knjige je »povleklo« tudi kako znano ljubljansko ime, drugače je bilo prizorišče prazna soba z vratarjem in par radovedneži ali s prijateljskim novinarjem. Sintagma Skupni slovenski kulturni prostor je v svojem bistvu eti-čno-solidarnostna in ne tržna. Očitno ni zelo uspešna in zato bi v odgovor Darji Betocchi strnjeno zapisal: »Tržišče, draga Darja, tržišče!«. Tržišče je v Trstu in tržišče je v Ljubljani. Povsem uspešen pa je bil slovenski večer ob gledališču Basaglia na prostoru nekdanje tržaške umobolnice. Večer je sodil v prireditev O poetico parco združenja Nadir Pro. Na praznično soboto (2. junija) je številno občinstvo obiskalo predstavitev knjige Cirila Zlobca »Lontananze vi-cine«, pesniški večer slovenskih pesnikov in končno predstavitev knjige Alojza Rebule »La vigna dell' imperatrice romana« (Vinograd rimske cesarice). Prav Ciril Zlobec je v svojem posegu načel vprašanje poezije kot etičnega dejanja in poezije kot prerivanja na tržišču. Zlobec je omenil znamenito in po drugi svetovni vojni najuspešnejšo slovensko pesniško zbirko Pesmi štirih (1953). Dejanje je bilo pesniško in obenem etično. Mladi pesniki Ko-vič, Menart, Pavček in Zlobec so vsak s svojim izvirnim pesnikovanjem in s skupno knjigo vpisali v slovensko literaturo in zgodovino nasploh besedo »intimizem«. Pesnikovanje iz človeka kot osebe in individuuma, ki je središče pesmi in družbe, ni bila kaka absolutna novost. V takratnem slovenskem in jugoslovanskem zgodovinskem, kulturnem in političnem kontekstu pa je bilo intimistično pes-njenje dejanje umetniškega in političnega poguma. Zbirka je izšla v obdobju socialnega realizma, kolektivizma, v času ideološke dogme o primatu skupnosti nad posameznikom, države in partije nad bornimi stiskami človeka. Uradni cilj družbe je bila neka utopična kolektivna sreča in ne kaka mala osebna srečica osamljenega človečka. Osamelega bitja v uradnem socializmu pravzaprav sploh ni bilo ... Preobrat štirih pesnikov v posameznikovo intimo je odprl pot pretekli in poznejši književnosti, ki je prihajala in prihaja k nam, kot izraz človeka v svoji samoti, izgubljenosti in v individualnem iskanju drobne vsakodnevne sreče. Pesniško dejanje je osvobodilo kulturo v širšem pomenu, za svobodo v politiki in v novinarstvu je bilo treba čakati še kako desetletje. Cirtil Zlobec je označil dejanje štirih pesnikov kot izrazito poetično in etično. V istem letu, je dodal pesnik, so v Ljubljani izšle morda še kake tri pesniške zbirke. Tržišča ni bilo, bistveno je bilo dejanje. Zlobec se je vrnil v sedanjost in omenil, kako izide v Sloveniji kakih 300 pesniških zbirk letno. Dodal bi, da izide v povprečju 6.500 novih naslovov in da je založb na desetine. Večjih je par, vendar ustvarja knjižno »maso« množica založnikov. O tržišču v smislu profita v Sloveniji ni možno govoriti, vsaj ne na področju književnosti. Zato pa lahko omenimo strašansko gnečo za državne in drugačne podpore, brušenje komolcev za posameznikovo »vidnost« in seveda tekmo za vedno številnejše literarne nagrade, ki dodajejo avtorjem točke in »slavo«. Omenil bi lahko še tek za prevodi v tuje jezike, ki jih Slovenija financira, omogoči izid, večina teh prevodov pa obleži v tujem neznan-stvu. Doma pa pomeni število prevedenih knjig dodatne točke v korist avtorja. Gre za svojevrstno tržišče oziroma za množično tekmo za tulec luči na z igralci natrpanem odru. Deloma sem tudi osebno poskusil razliko, ki jo je omenil Zlobec. V začetku pesnikovanja sem bil deležen določene pozornosti, nato sem drsel na zasenčen rob scene. Lagal bi ko bi pisal, da je stvar prijetna, vendar nisem tako žalosten, da bi se zagnal v »gužvo« in pričel veslati med glavami. Zadovoljen sem s tistimi nekaj bralci, ki jih imam kot pesnik in kot publicist. Vseeno pa lahko zase rečem, da sta moj vzgib za pisanje prej neko veselje in boljša sposobnost pismenega komuniciranja, morda neke vrste intimni »ludi-zem« kot pa izrazito etični »nagon«. Visim nekje med dvema časoma in dvema razlogoma za pisanje in ustvarjanje. Etični ogenj je v meni rahlo tlel, za tržišče pa nisem bil primerno opremljen. Iz tega zelo osebnega zornega kota se lahko vrnem k začetnem vprašanju. Tržna gužva bo spričo sedanje finančne in globalne krize za slovensko kulturo in umetnost vedno manj možna prihodnost, ali pa bo boj še bolj krut in škodljiv za manj predrzne talente. Ne vem, kako bo. Obstajajo pa tehtni razlogi, kot je skrb za človeka in njegovo usodo v vedno bolj brezobzirnem svetu, za ponovno odkrivanje etičnega v literaturi in širše kulturi. Istočasno je potrebno obvarovati določeno dozo »tržišča«', ki zagotavlja, ob prerivanju, tržno demokracijo. Ne bi bilo spodbudno ali pozitivno, ko bi ponovno pričele izhajati letno le kake štiri pesniške zbirke. Vmesni prostor, ki sem ga omenil zase, morda le ni tako slab za neko sploš-nejšo vizijo prihodnosti. Podoben razlog velja za sintag-mo Skupnega slovenskega kulturnega prostora. Utrditi je potrebno izgubljeno etično solidarnost med Slovenci v središču in v periferiji. Obenem pa to ne sme pomeniti nekdanje »tople grede«, ki bi nižala zahtevnost na robu in v zamejstvu prizanesljivo lajšala trud za kakovost. Ni pa zdrav niti aprioren prezir tega, kar ni iz središča. Naj se torej razvijajo skupne prireditve in naj najdejo tako podporo kot občinstvo. Obenem to ne pomeni, da bo vsaka skupna prireditev (mislim na Trst in Ljubljano) vabljiva ali celo obvezna za občinstvo. Skratka, vsaj naj kulturnem in umetniškem področju naj se ohrani svoboda tržišča oplemenitena z etično solidarnostjo in s skupnim prizadevanjem za kakovost. Zadeva se preveč lepo sliši, a je lahko vsaj cilj. gore Slovenski gorski reševalci bodo konec tedna proslavili stoletnico Slovenski gorski reševalci letos praznujejo stoletnico delovanja. V stotih letih so opravili preko 8000 reševanj, samo lani so posredovali več kot 400-krat. Število nesreč se skokovito povečuje, izboljšuje pa se opremljenost planincev, so predstavniki Gorske reševalne zveze Slovenije pojasnili na novinarski konferenci v Kranjski Gori. Kot je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Jani Bele, so lani prvič opravili več kot 400 reševalnih akcij. Eden od vzrokov je v tem, da so bile lani celo leto zelo dobre razmere za hojo v gore. Število posredovanj gorskih reševalcev tako raste zaradi vse večjega obiska gora, pa tudi zaradi športov v gorah, kot je jadralno padalstvo. V zadnjih letih se je močno izboljšala opremljenost planincev. Tako je tudi lani število smrtnih žrtev nesreč v gorah manjše kot leta pred tem, in sicer je v gorah lani v 406 nesrečah umrlo 28 oseb, poškodovanih pa jih je bilo 219. Posebej Bele opaža porast nesreč zaradi telesne nepripravljenosti planincev, ki je velikokrat tudi vzrok padcev in zdrsov. V prvih petih letošnjih mesecih se je v slovenskih gorah zgodilo že 125 nesreč, v katerih je bilo 80 poškodovanih, tri osebe pa so se smrtno ponesrečile. Helikopter je sodeloval v 32 akcijah, z junijem se je začelo tudi dežurstvo na letališču na Brniku, kjer sta za posredovanje pripravljena dežurna ekipa helikopterja, gorskih reševalcev in zdravnika. 20. junija bo po KOROŠKA - Delovanje slovenske cerkve Slomškovo nagrado za angažirano delo dobil mladinski ženski pevski zbor Angels iz Bilčovsa CELOVEC - Mladinski ženski pevski zbor Angels iz dvojezičnega Bilčovsa je prejemnik 2. Slomškove nagrade, ki jo podeljujejo slovenske cerkvene ustanove na Koroškem. Nagrado so konec preteklega tedna po zahvalnem bogoslužju v farni cerkvi v Bilčovsu podelili na posebni slovesnosti in ob navzočnosti številnega občinstva. Nagrado so slovenske cerkvene ustanove na Koroškem poimenovale po škofu Antonu Martinu Slomšku, na-menjaja pa je mladim, ki so še posebej angažirani pri delu v slovenski cerkvi in njenih ustanovah na Koroškem. Najbolj znano dejanje blaženega škofa Antona Martina Slomška je bil zagotovo prenos sedeža Lavantinske škofije s Koroške v Maribor, s katerim je bistveno pripomogel tudi k integraciji Štajerske v slovensko ozemlje. S svojim delovanjem kot duhovnik, pesnik, pisatelj in pedagog pa je vseskozi krepil slovenski živelj tako na verskem kot tudi na posvetnem področju. (I.L.) Dekliški zbor ""Angels" iz Bilčovsa je prejel 2. Slomškovo nagrado za angažirano delo mladih v (slovenski) Cerkvi na Koroškem dolgotrajnih zapletih vendarle odprt tudi heliodrom na Splošni bolnišnici Jesenice. Trenutne razmere v gorah, kjer je na severnih pobočjih še sneg, terjajo previdnost planincev pri izbiri same ture. Na poteh je tudi veliko kamenja, ki se lahko zakotali v dolino, zato je potrebna zelo dobra oprema s varovalno čelado. To sicer v slovenskih gorah uporablja vse več ljudi, kar Bele pripisuje stalnemu opozarjanju s strani GRZS in Planinske zveze Slovenije (PZS) ter policijskim preventivnim akcijam. Preventivni pomen ima tudi nova knjiga Reševanje v gorah Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji 1912-2012, ki je naprodaj od tega tedna. Član uredniškega odbora knjige France Malešič je pojasnil, da so v njej predstavili gorsko reševanje, reševalci pa so zapisali tudi pretresljive zgodbe, s katerimi so se srečali pri svojem delu. V knjigi niso mogli popisati vseh reševanj, ki so jih v sto letih opravili gorski reševalci, je pojasnil strokovni delavec GRZS Dušan Polajnar. Od junija 1912 do konca maja 2012 so opravili 8366 reševanj in iskanj. V vseh nesrečah v sto letih pa je življenje izgubilo 1960 ljudi. Osrednje praznovanje stoletnice gorskega reševanja bo v soboto v Kranjski Gori, kjer bo potekal tudi dan planincev. GRZS in PZS bosta pripravili številne prireditve, opravili pa bodo tudi vajo iz reševanja s sedežnice, iskanje z reševalnimi psi in reševanje z uporabo helikopterjev. GLEDALIŠČE - Poziv 43. teden slovenske drame Kmalu po koncu aprilskega 42. tedna slovenske drame, Prešernovo gledališče Kranj že pripravlja naslednji festival slovenske dramatike. Vabilo gledališčem, skupinam in samostojnim gledališkim ustvarjalcem naj prijavijo svoje predstave v tekmovalni program festivala so že objavili. Kot vsako leto bo tudi na 43. tednu slovenske drame podeljena Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo. Besedilo mora biti namenjeno gledališki uprizoritvi za odraslo občinstvo. Ze drugo leto zapored bodo na Tednu slovenske drame iskali tudi najboljše tekste mladih piscev. Podeljeno bo tudi Grün - Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji, ki ga podeljujejo vsako drugo leto. Nagrade bodo podelili ob zaključku 43. tedna slovenske drame, ki bo predvidoma potekal med 27. marcem in 8. aprilom 2013. / ALPE-JADRAN Sreda, 13. junija 2012 21 koper - Predstavili jubilejni 60. Festival Ljubljana Dunajski filharmoniki za uvod v skoraj 80 zanimivih prireditev Potekal bo od 20. junija do 13. septembra, ko ga bo sklenila predstava Medeja v režiji Tomaža Pandurja KOPER - Festival Ljubljana letos beleži jubilejno 60. izdajo, ki bo med 20. junijem in 13. septembrom ponudila skoraj 80 prireditev. Ob jubileju bo festivalsko dogajanje razširjeno na skoraj tri mesece. Že uvodoma ga bo zaznamoval koncert slovitih Dunajskih filharmonikov, sklenila pa gledališka predstava Medeja v režiji Tomaža Pandurja. Direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek je na včerajšnji novinarski konferenci v Kopru, kamor je ekipa festivala v sodelovanju s Slovenskimi železnicami z vlakom popeljala novinarje in podpornike festivala, dejal, da je letošnja, sicer jubilejna izdaja, pred več izzivi. Poleg tega, da bo potekala v kriznem času, ima pred seboj tudi nalogo, da preseže lanski festival, katerega program je bil po Brle-kovih besedah eden boljših v evropskem merilu. Organizatorji so se večkrat vprašali, kako se lotiti priprav na letošnje poletje in našli odgovor: "Več dela, več prireditev, višja kvaliteta, več publike!" Med večjimi dogodki letošnje izdaje, ki jo spremlja moto Praznujte z nami!, je Brlek poudaril uvodni koncert Dunajskih filharmonikov, ki po njegovem mnenju veljajo za najboljši orkester na svetu. Filhar-moniki bodo pod taktirko priznanega dirigenta Simona Rattlea v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedli dela Brahm-sa, Weberna in Schumanna. Včerajšnjega druženja na vlaku se je udeležil tudi baritonist Jože Vidic, ki bo nastopil v festivalski praizvedbi slovenske opere Ljubezen kapital Janija Goloba ter v dveh ponovitvah v Mariboru in Ljubljani dobro sprejete opere Marija Kogoja Črne maske. Kot podpornik in nastopajoči je Vi-dic dejal, da Festival Ljubljana poleti Ljubljano spremeni v pomembno svetovno prestolnico. Z drugim gostom srečanja Tomažem Domiceljem sta nato v prostorih Mestne občine Koper dvoglasno zapela po-narodelo pesem Slovenskega naroda sin. Domicelj bo sicer eden od nastopajočih na koncertnem poklonu 50-letnici slovenske popevke z naslovom Poletna noč na Kongresnem trgu. V goste festivala prihaja tudi beograjski Atelje 212 s predstavo Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi in Borisom Cavazzo v glavni vlogi ter kar dva muzi-kala. Prvi, Čarovnice iz Eastwicka, je nastal pod okriljem Mestnega gledališča ljubljanskega, drugi, Jesus Christ Superstar, pa v Ljubljano prihaja z West Enda. Med glasbenimi vrhunci sta koncerta violinista Vadima Repina ter skladatelja in pianista Michaela Nymana, pa tudi go- stovanje sopranistke Inve Mula in barito-nista Lea Nuccija na koncertu opernih arij. Dirigent Valerij Gergijev se v Ljubljano vrača z orkestrom Mariinskega gledališča. Na festivalu se bodo z 12-urnim koncertom v Moderni galeriji poklonili 100-le-tnici rojstva Johna Cagea in tudi njegovemu avantgardnemu kolegu Alexandru Calderju. Brlek je poleg številnih dogodkov omenil še tradicionalno mednarodno likovno kolonijo v Križankah in mednarodno glasbeno delavnico za skladatelje, tolkalce, glasbene urednike in producen-te MusMA ter spomnil, da je ob 60. obletnici festivala ob Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli na ogled razstava fotografij Alenke Slavinec. Direktor potniškega prometa Slovenskih železnic Boštjan Koren je vse tiste, ki bi se radi iz drugih krajev Slovenije podali na Festival Ljubljana, pozval, naj se odločijo za vlak. Za vse, ki bodo festivalske vstopnice kupili v Info centrih Slovenskih železnic v Ljubljani, Celju in Mariboru, bo vožnja vlakom za 50 odstotkov cenejša. (STA) Slovite Dunajske filharmonike bo dirigiral Simon Rattle literatura - Pri ugledni založbi Editions Phebus Oktobra nov prevod Bartolovega romana Alamut v francoščino LJUBLJANA - Oktobra bodo pri ugledni založbi Editions Phebus v Parizu izdali nov prevod romana Alamut Vladimirja Bartola, so sporočili iz Založbe Sanje. Roman je v francoščino prevedla Andree Luck-Gaye, ki je decembra lani prejela Lavrinovo diplomo za življenjsko delo posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. Začetna naklada knjige bo 16.500 izvodov, kar je tudi za pariške razmere veliko. To bo Alamutu ponudilo priložnost ponovnega uspeha v Franciji, so zapisali v Založbi Sanje, ki je odobrila nov prevod v francoščino. Bitka za avtorske pravice na francoskih sodiščih je trajala več kot četrt stoletja, je decembra leta 2010 pojasnil sin Vladimirja Bartola, Bojan Bartol. Prizadevanje Založbe Sanje za pridobitev mednarodnih avtorskih pravic je bil velik finančni zalogaj, vendar so si naposled izbojevali med- narodne, tudi filmske, avtorske pravice. Založniške pravice za Zahodno Evropo, ZDA in preostale trge ter sve- tovne filmske pravice ima od leta 1988 francoska založba Editions Phebus. Leta 1988 je namreč roman izšel v Franciji v prevodu Clauda Vin-cenota ter je bil nato preveden v številne jezike. Izšli so tudi nelicenčni prevodi v Egiptu, Libanonu in Iranu. Alamut je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa so svetu začeli odkrivati in ceniti šele pol stoletja pozneje. Odtlej ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja. Do danes je knjiga doživela 23 izdaj v 11 jezikih, so še zapisali na spretnih straneh Založbe Sanje. Luck-Gayeva je Lavrinovo diplomo prejela za svoj prispevek pri posredovanju slovenske književnosti širšemu frankofonskemu jezikovno-kulturnemu območju. Njeni najpomembnejši deli doslej sta prevod Nekropole Borisa Pahorja in zbirka novel Draga Jančarja Joyceov učenec, prevajala pa je tudi Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika in Aleša Debeljaka. zdravje Porast uživanja alkohola v Sloveniji LJUBLJANA - Porast uživanja alkohola beležimo povsod v Sloveniji, predvsem med mladimi, starimi 15 in 16 let, kar je zelo zaskrbljujoče, je za STA pred začetkom konference Problematika alkohola v ljubljanski regiji dejala predstavnica ZZV Tatja Kost-napfel Rihtar. Po njenih besedah je to populacija, na katero se je treba usmeriti predvsem s preventivnim delom. Povedala je še, da se je med letoma 2005 in 2009 v osrednjeslovenski regiji število bolnišničnih obravnav duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola povečalo s 393 na 501. Alkoholna bolezen jeter se je v istih letih znižala, s 176 bolnišničnih obravnav na 149. Na področju Policijske uprave Ljubljana pa se je zmanjšalo število prometnih nesreč, ki so jih povzročili al-koholizirani vozniki. Po besedah Kost-napfel Rihtarjeve je bilo leta 2009 nesreč s smrtnim izidom 16, leta 2011 pa sedem. Nesreč s telesno poškodbo je bilo leta 2009 276, leta 2011 pa 226. Po podatkih Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med srednješolsko mladino staro 15 in 16 let je alkohol med mladimi najbolj razširjena droga. Od leta 1995 do 2007 se je razširjenost pitja alkoholnih pijač med dijaki povečala. Leta 1995 je imela izkušnjo s pitjem alkoholnih pijač 85 odstotkov dijakov, leta 2007 pa že 94 odstotkov. Kot je ob tem izpostavila Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), je tedensko pitje alkohola in opijanje najpogostejše pri mladih z obema nezaposlenima staršema ter pogosteje pri mladostnikih, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Prav tako je pogostejše pri fantih kot dekletih ter pri mladostnikih s podpovprečnim učnim uspehom in med tistimi, ki obiskujejo poklicno šolo. Po podatkih IVZ je v Sloveniji registrirana letna poraba čistega alkohola na odraslega med 10,3 in 13,5 litra. V Sloveniji imamo le pet odstotkov popolnih abstinentov, 70 odstotkov pa jih je zmernih pivcev, kar pomeni, da pijejo pod mejo manj tveganega pitja. Od deset do 20 odstotkov je takih, ki prekoračijo dnevno mejo manj tveganega pitja, pri 11 odstotkih pa že beležijo verjetnost sindroma odvisnosti od alkohola. "Stopnja umrljivosti za posledicami alkohola se sicer povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občin," je še dejala Zorkova. avstrija - Finančne podpore za manjšine sejmi - Med 18. in 23. septembrom Prispevek za slovensko manjšino V Kopru letos prvič že sedemnajst let nespremenjen tudi sejem navtike DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska država, ena najbogatejših v Evropi in na svetu, tudi v letu 2012 ni zvišala finančnih prispevkov za na njenem teritoriju živeče manjšine. Za slovensko manjšino na Koroškem in na Štajerskem to pomeni, da bodo njene ustanove tudi v letošnjem letu prejele enako vsoto kot v zadnjih 17 letih - približno 1,2 milijona evrov. O razdelitvi podpor slovenskim ustanovam, organizacijam in društvom je letos prvič odločala na novo ustanovljena komisija pri uradu zveznega kanclerja, ki zdaj nadomešča narodnostni sosvet za Slovence. Komisija je na svoji seji pretekli teden na Dunaju odobrila predlog za razdelitev podpor slovenskim ustanovam na Loroškem in Štajerskem, pri čemer je, kot je po seji povedal zadnji predsednik sosveta Marjan Sturm, skupna vsota podpor vnovič ostala enaka ... Ko smo že poročali, je poimenski sestav nove komisije, ki je zdaj odločala o razdelitvi podpor, v začetku maja določil kar sam Urad zveznega kanclerja na Komisijo vodi predsednik Zveze slovenskih orgfanizacij Marjan Sturm Dunaju. Nekaterih imenovanih članov nove komisije pri tem niti niso bili vprašali za soglasje - tako je bilo na primer z nekdanjim predsednikom NSKS Matevžem Grilcem, ki je nato sodelovanje v komisiji zavrnil in se tudi seje ni udeležil. Na drugi strani so reprezentativne organizacije kot Enotna lista (EL), Slovenska go- spodarska zveza (SGZ) in Slovenska športna zveza zaprosile za mesto v komisiji in od zveznega kanclerja zahtevale takšno sestavo komisije, ki bi tudi dejansko upoštevala aktualno stanje v manjšini. Omenjene tri organizacije na svoje skupno pismo niso prejele nobenega odgovora. (I.L.) KOPER - V Kopru se med 18. in 23. septembrom obeta največja letošnja sejemska prireditev na Jadranu z imenom Bonaca. Na več kot 25.000 kvadratnih metrih razstavnih površin v samem mestnem središču bodo pod eno streho združili sejme navtike, karavaninga in kampinga, zelene energije in e-mobilnosti ter turizma in opreme, ki se medsebojno dopolnjujejo. Koper se bo tako pridružil Portorožu in Izoli, ki se že več let ponašata s tovrstnima sejemskima dogodkoma. Kot napovedujejo organizatorji, si bo v šestih dneh prireditve mogoče ogledati kar 500 različnih blagovnih znamk domačih in svetovnih razstavljavcev. Približno 100 plovilom na kopnem in v morju se bodo pridružila počitniška vozila, mobilne hiše, šotori in razna kamping oprema. Prav tako si bodo obiskovalci lahko ogledali energetsko neodvisne bivalne objekte, električne avtomobile, motorje in plovila. Obiskovalci bodo električna ter hibridna vozila in plovila v času sejma lahko tudi brezplačno testirali. V preostalih tematskih sklopih sejma se bodo predstavili tudi domači in tuji ponudniki turističnih in vzporednih prireditev ter razstavljavci raznovrstne opreme za šport in prosti čas. Številni bodo tudi spremljevalni dogodki. Tako bodo priredili tekmovalno regato za pokal Slovenije Garmin cup 2012, otroško regato v razredu optimist, mednarodno veslaško regato osmercev, tekmovanje vodnih skuterjev, predstavili bodo nov šport SUP in tako naprej. Na kopnem pa se bodo zvrstile razstave, predavanja in modne revije. Večeri bodo v znamenju različnih dogodkov in koncertov. Posebnost sejma bo še v tem, da bodo poskrbeli tudi za obiskovalce s pripravo karavaning parka tik ob sejemskem prizorišču, ki bo lahko sprejel do 200 počitniških vozil. V času trajanja sejma bodo Koper obiskale tudi tri turistične ladje velikanke, ki si jih bodo obiskovalci sejma po želji lahko ogledali. Obiskovalcem pa bodo ponudili tudi brezplačni vrtec za njihove najmlajše, so še navedli organizatorji. 22 Sreda, 13. junija 2012 SVET / dolžniška kriza - Evropske borze trgovanje večinoma sklenile z rastjo Fitch znižal bonitetne ocene španskih bank Zahtevana donosnost španskih obveznic rekordna - Merklova pozdravila sklep Španije o prošnji za pomoč FRANKFURT/PARIZ/LON-DON - Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je včeraj večinoma končalo z rastjo indeksov, čeprav je vlagatelje popoldne nekoliko vznemirila novica, da je bonitetna hiša Fitch, le nekaj dni po znižanju bonitetne ocene Španije, včeraj znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank. Cene nafte se gibljejo neenotno, nekoliko je pridobil evro. Bonitetna hiša Fitch je včeraj znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank, 15 bankam pa je znižala (tudi) ocene vitalnosti. Španija je vse bolj pod pritiskom vlagateljev, ki za njene dolžniške papirje zahtevajo vse večje donose. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice je popoldne namreč dosegel 6,81 odstotka, kar pomeni najvišjo raven od uvedbe evra. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer včeraj prvič komentirala napoved Španije, da bo zaprosila za evropski denar, s katerim bo dokapi-talizirala banke, in jo označila za "pravilno". Po evropskih državah, ki so prav tako potrebovale finančno pomoč, se sicer širi nezadovoljstvo zaradi dejstva, da bo Španiji denar očitno odobren pod precej milejšimi pogoji, kot ostalim. Tako Madridu ne bo treba izvajati bolečih reform in varčevalnih ukrepov, kot je bil to primer v Grčiji, na Irskem in na Portugalskem. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je včeraj zvišal. Pridobil je 0,26 odstotka in končal pri 2143,22 točke. V Londonu je indeks FTSE 100 pridobil 0,76 odstotka in trgovanje sklenil pri 5473,74 točke. Frankfurtski indeks DAX se je podražil za 0,33 odstotka na 6161,24 točke, pariški indeks CAC 40 pa za 0,14 odstotka na 3046,91 točke. Zmlški SMI ob 0,83-odsotni rasti trgovanje sklenil pri 5919,88 točke, v Budimpešti pa je indeks BUX pridobil 0,56 odstotka in trgovanje sklenil pri 16.889,03 točke. Na Dunaju je indeks ATX zdrsnil za 1,04 odstotka na 1881,34 točke, milanski indeks Italia All-Share pa je izgubil 0,69 odstotka in trgovanje sklenil pri 13.950,06 točke. S padci se je končalo tudi trgovanje na vodilnih balkanskih borzah. Indeks Crobex je v Zagrebu zdrsnil za 0,91 odstotka na 1636,83 točke, beo- grajski indeks Belex pa je izgubil 0,60 odstotka in trgovanje sklenil pri 435,97 točke. Neenotno pa so se včeraj gibale cene nafte, medtem ko vlagatelji z zanimanjem pričakujejo četrtkovo srečanje naftnih ministrov Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), saj države članice niso enotne glede kvot črpanja nafte. Teksaška lahka nafta z dobavo v juliju se je tako na newyorški borzi včeraj popoldne podražila za 64 centov na 82,34 dolarja za 159-litrski sod, julijske terminske pogodbe za sever-nomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 502 centov na 97,50 dolarja za sod. Evro se je včeraj malenkost podražil. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,2475 dolarja, kar je 0,08 odstotka nad izhodiščem. Evropska centralna banka (ECB) je tečaj evra včeraj postavila pri 1,2544 dolarja, kar je enako kot v ponedeljek. Sedež bonitetne hiše Fitch v New Yorku ansa sirija - Nasilje je včeraj zahtevalo najmanj 30 mrtvih Združeni narodi opozarjajo na okrutne zlorabe otrok DAMASK - V topniškem obstreljevanju vladnih sil na vzhodu Sirije je bilo včeraj po navedbah aktivistov ubitih najmanj 30 ljudi. Kot so sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice, so režimske sile po umiku upornikov vdrle v vas al Ašra v pokrajini Deir Ezor in začele z aretacijami. Vladne sile so obstreljevale tudi uporniške položaje v al Hefi v pokrajini Latakija. Po navedbah tiskovnega predstavnika observatorija za človekove pravice Ramija Abdula Rahman se režimske sile pripravljajo na vdor v al Hefo. Ob tem je izrazil bojazen, da se bo v mestu zgodil "nov pokol". Do al Hefe so včeraj prispeli tudi opazovalci ZN, vendar so jim lokalni prebivalci preprečili vstop v mesto. Jezna množica jih je obmetavala s kamenjem in železnimi palicami. Ko so zapuščali območje, so neznanci na tri vozila z opazovalci tudi streljali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Aktivisti so tudi sporočili, da je v kraju Džurat al Šija v šoli ujetih 400 civilistov, med njimi ženske in otroci. Opazovalci ZN, ki nadzorujejo krhko prekinitev ognja v Siriji, so v ponedeljek izrazili zaskrbljenost nad usodo ujetih civilistov na območjih spopadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Namestnik generalnega sekretarja ZN, pristojen za mirovne operacije, Herve Ladsous pa je izjavil, da v Siriji poteka vsesplošna državljanska vojna. "Sirska vlada je očitno izgubila nekaj velikih kosov ozemlja in več mest in zdaj želi znova prevzeti nadzor," je v New Yorku dejal Ladsous. Nedavno objavljeno poročilo ZN pa trdi, da sirske sile zlorabljajo otroke, jih pobijajo in uporabljajo kot živi ščit med napadi na upornike. Po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic je v 15 mesecih nemirov v Siriji umrlo okoli 1200 otrok. "Nisem bila velikokrat priča takšni brutalnosti do otrok. Dečke in de- klice zapirajo, jih mučijo, ubijajo in uporabljajo kot živi ščit," je dejala posebna predstavnica ZN za otroke v oboroženih spopadih Radhika Coo-maraswamy. V poročilu med drugim piše, da so vladne sile pred napadom na vas v provinci Idlib 9. marca zbrale dečke, stare med osem in 13 let, ter jih uporabile kot živi ščit. Dečke so namestili ob okna na avtobusih, ki so prevažali vojake na bojišče. Po napadu, v katerem je bila vas popolnoma požgana, so nekaj dečkov ubili, piše v poročilu ZN. ZN so sirsko vlado in z njo povezane milice uvrstili na t. i. seznam sramote, na katerem je 52 skupin iz enajstih držav, med drugim Afganistana, Sudana in Jemna, ki v konfliktih zlorabljajo otroke. Žrtve v Siriji naj bi bile stare tudi samo devet let, tarča napadov pa so pogosto šole, ki jih uporabljajo kot vojaška oporišča in zapore. (STA) V turških šolah kurdski jezik kot izbirni predmet ANKARA - Turški premier Recep Tay-yip Erdogan je včeraj napovedal, da se bodo učenci v turških javnih šolah odslej lahko učili kurdski jezik. "To je zgodovinski korak," je odločitev označil Erdogan. Kot je dejal v parlamentu, bodo lahko učenci izbrali kurdski jezik kot izbirni predmet, če se bo za to odločilo dovolj učencev. Erdoganova vlada je pod pritiskom Evropske unije sprejela vrsto reform, s katerimi je olajšala omejitve za uporabo kurdskega jezika. Kurdski mediji tako lahko oddajajo program v kurdskem jeziku, jezik poučujejo na zasebnih tečajih, Kurdi pa lahko svoj materni jezik uporabljajo v političnem življenju. Kurdi sicer menijo, da ta ukrep ne bo dovolj in vztrajajo pri večji avtonomiji ter šolskem programu v kurdskem jeziku. Na Falklandih referendum o političnem statusu STANLEY - Na Falklandskih otokih bodo izvedli referendum o političnem statusu, s čimer naj bi rešili dolgotrajen spor z Argentino glede suverenosti otokov. Odločitev o izvedbi referenduma je včeraj sporočila falklandska vlada, britanska vlada pa jo je že pozdravila in sporočila, da bo spoštovala vsako odločitev prebivalcev teh atlantskih otokov. Kot je poudaril vodja zakonodajnih oblasti na Falklandih Gavin Short, si referenduma želijo, "ne ker imamo kakršnekoli dvome v to, kdo smo in kakšno prihodnost si želimo, temveč da pokažemo svetu, kako gotovi smo glede tega". Short tudi prav nič ne dvomi, da si ljudje želijo, da otoki ostanejo samoupravno ozemlje v okviru Združenega kraljestva. Britanski premier David Cameron je že zatrdil, da bo London spoštoval vsako na referendumu izraženo odločitev, kakršnakoli že bo. Argentino in druge države je pozval, naj ravnajo enako. "Od vseh članic ZN pričakujemo, da bodo spoštovale svoje obveznosti iz ustanovne listine ZN in sprejele odločitev otočanov o tem, kako želijo živeti," je dejal. Assange vložil zahtevo za ponovno odprtje primera LONDON - Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je včeraj na britansko vrhovno sodišče vložil zahtevo, naj ponovno obravnava vprašanje njegove izročitve Švedski. Vrhovno sodišče je sicer prejšnji mesec zavrglo Assangeovo pritožbo na odločitev o izročitvi Švedski, kjer je osumljen spolnih napadov. Hkrati je sodišče tedaj Assangeu odobrilo 14 dni časa za vložitev pisne zahteve za ponovno odprtje primera. Njegovi odvetniki, ki spodbijajo veljavnost sodbe, so to včeraj storili. (STA) rusija - Po sprejemu spornega zakona, ki zaostruje kazni za protestnike, ki kršijo veljavna pravila o zborovanjih Množica na pohodu proti Putinu MOSKVA - Na novem protestnem shodu proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu se je včeraj na moskovskih ulicah ponovno zbrala velika množica ljudi. Po ocenah policije se je po pozivu opozicije na Puškinovem trgu zbralo 18.000 ljudi, medtem ko je eden od opozicijskih voditeljev Sergej Udalcov zatrdil, da jih je prišlo več kot 100.000. Pohod milijona, kot so ga poimenovali organizatorji, so spremljali poostreni varnostni ukrepi. Za javni red in mir je skrbelo približno 12.000 policistov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Včerajšnje protestno zborovanje predstavlja po oceni poznavalcev posebno preizkušnjo Putinove drže do opozicije, potem ko so v Rusiji po hitrem postopku sprejeli sporen zakon, s katerim močno zaostrujejo kazni za protestnike, ki kršijo veljavna pravila o zborovanjih. Kot je pred dnevi zatrdil Putin, zakon ni prav nič strožji od primerljive zakonodaje v Evropi. Nekateri protestniki so Putina primerjali s Hitlerjem ansa Putin je proteste, ki potekajo proti njemu, sicer včeraj že zavrnil. Kot je zatrdil, ne bo dopustil, da bi socialni pretresi oslabili Rusijo. "Ne moremo sprejeti ničesar, kar slabi našo državo ali deli družbo," je poudaril v televizijskem nagovoru. Po njegovih besedah prav tako ne bodo do- pustili odločitev in dejanj, ki bi lahko vodile do socialnih in gospodarskih pretresov. Policija je že pred protesti preiskala stanovanja nekaterih opozicijskih voditeljev, po mnenju katerih je pri tem šlo za zastraševalno taktiko oblasti. Policija je tako v ponedeljek med drugim vdrla v dom vedno bolj priljubljenega protikorupcijskega spletnega blogerja Alekseja Naval-nija in medijske estradnice ter najnovejše Putinove kritičarke Ksenije Sobčak. Tarča preiskav je tudi bil Sergej Udalcov, zavzet skrajni levičar, ki je večkrat gladovno stavkal, da bi protestiral proti svojim aretacijam. Vse pa so samo nekaj ur pred začetkom protestov pozvali tudi na zaslišanje. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ruskega preiskovalnega odbora Vladimir Markin, so oblasti našle več kot milijon evrov gotovine v stanovanju Sobčakove, zato namera- vajo sprožiti preiskavo, ali je plačala davke, poroča AP. V luči zadnjih preiskav je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland v ponedeljek pozval vse vpletene strani v Rusiji k zaščiti in spoštovanju pravice do mirnih demonstracij, so zapisali na spletni strani SE. "Svet Evrope pozorno spremlja, kako trenutno v Rusiji spoštujejo pravice do svobode združevanja. Rusija je članica Sveta Evrope in je tudi podpisala evropsko konvencijo o človekovih pravicah," je še zapisal prvi mož te panevropske organizacije. V Washingtonu so v ponedeljek izrazili zaskrbljenost zaradi očitnega nadlegovanja ruskih opozicijskih voditeljev pred protesti. Podobno so sporočili iz Bruslja. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je v luči zadnjih dogodkov izrazila zaskrbljenost zaradi poskusov zastraševanja voditeljev protestov in poskusov, da bi jim preprečili sodelovanje na zborovanju. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. junija 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka Hrček Miha - »Opica Lina in medved Marko« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Amore ritrovato (rom., Nem., '10, r. M-. Keusch) 17.15 Šport: Stadio Europa V^ Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Film: Ecco a voi Lola! (kom., Nem., '10, r. F. Buch, i. M. Durand) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cronaca 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: La principessa cerca lavoro (rom., Nem., '05, r. F.M. Price) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente (v. F. Insinna) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Le tre rose di Eva (10. del) 23.30 Film: Omicidio perfetto (dram., Kan., '06, r. D. Winkler, i. J. Chapple) C/ Italia 1 17.45 Nogomet: Danska - Portugalska, EP20.00 Dnevnik 20.25 Nogomet: Nizozemska - Nemčija, EP 23.05 0.35 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee 6.30 Odd. za otroke: Cartoon flakes 10.25 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Sen-za traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: Eva 0.10 Resničnostni show: Guardami 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento - 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson -Agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Šport: Fuori giri 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nel-la prateria 15.50 Film: Ruba al prossimo tuo (kom., It., '68, r. F. Maselli) 17.50 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Le storie -Diario italiano 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Dok.: Doc 3 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.00 Rubrika: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.35 Film: As-sassinio allo specchio (dram., V.B., '80, r. G. Hamilton) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: La si-gnora in giallo 21.10 Film: Alaska (pust., ZDA, '96, r. F.C. Heston, i. V. Kartheiser) 23.35 Film: I colori della vittoria (kom., ZDA, '98, r. M. Nichols) 21.10 Film: Alaska (pust., ZDA, '96, r. F.C. Heston, i. V. Kartheiser)23.35 Film: I colori della vittoria (kom., ZDA, '98, r. M. Nichols) La 7 nedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Il giorno dello sciacallo (triler, Fr., '75, r. F. Zinnemann, i. E. Fox) 16.50 Dok.: Atlantide. Storie di uomini e di mondi 18.50 2.20 Show: G'Day alle 7 su La7 19.25 2.50 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Catwoman (fant., ZDA, '04, r. Pitof, i. Sharon Stone)23.20 Film: Hellboy (fant., ZDA, '04, r. G. del Toro, i. R. Perlman) (J Rete 4 6.00 Rubrika: Peste e corna 6.40 Nan.: Magnum P.I. 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.25 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.45 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Tutti per Bruno 12.55 Nan.: Distretto di polizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.35 Film: As-sassinio allo specchio (dram., V.B., '80, r. G. Hamilton) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.40 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: La si-gnora in giallo LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be- 21.10 Film: Speriamo che sia femmi-na (kom., It., '86, r. Mario Monicel- li)23.30 Nan.: N.Y.P.D. 0.20 Dnevnik {p Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Igr.-lutk. nan.: Bine 10.50 Poučna odd.: Hiša eksperimentov (pon.) 11.10 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.25 Igr. nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Irak - Zgodba o ženskah (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.4518.35 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.10 Turbulenca 18.00 Hum. serija: Hotel poldruga zvezdica 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.10 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Zbegani 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Glasb.: Zagrebški kvartet saksofonov (t Slovenija 2 7.00 Risanke in ris. nan. 8.00 Otroški infokanal 8.50 23.40 Zabavni infokanal 10.30 Dobro jutro (pon.) 13.15 Nogomet: Grčija - Češka, EP 15.05 Nogomet: Poljska - Rusija, EP 17.50 Nogomet: Danska - Portugalska, EP 20.10 Žrebanje Lota 20.35 Nogomet: Nizozemska - Nemčija, EP 23.00 Danska - Portugalska - vrhunci 23.15 Nizozemska - Nemčija - vrhunci Jr Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.30 15.30 Poročila Tvs1 9.00 4. redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče (pon.) 22.00 Odkrito (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.35, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.40 EP v nogometu: Nizozemska - Nemčija, neposredni prenos 22.50 EP v nogometu: Danska - Portugalska, posnetek 0.55 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.00 17.30 Hrana in vino 10.30 Videostrani 12.00 Novice 12.05 Vedeževanje s Cvetko 13.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.30 Žogarija v Novi Gorici 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.001. tradicionalna briška poroka, posnetek prireditve 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.20 8.45, 9.55, 11.25 Tv prodaja 6.5016.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 9.00 Čista hiša (resnič. serija) 10.25 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 11.55 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Popoln moški (ZDA) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Na kraju zločina CSI 23.30 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Jekleni Max (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.2512.15 Brata (hum. nan.) 8.5513.15 Fra-sier (hum. nan.) 9.25 13.50 Pa me ustreli 9.5516.05 Faktor strahu Južna Afrika (res-nič. serija) 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 14.15 Film: Frizerski salon (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.00 Svet 18.55 0.50 Nan.: Teksaški mož postave 19.45 Svet 20.00 Film: Zadetek v polno - Gol 2: Uresničene sanje 22.10 Nan.: Ka-liforniciranje 22.45 Pogodba s hudičem (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz naših arhivov -življenjska zgodba Mare Samsa; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Feri Lainšček -Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, 9. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev in Poročila; 9.50 EP v nogometu; 10.00 EP v nogometu; 10.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip: Koncert v troje je lepše; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 11.45, 16.15, 19.45 Val 202 in 40; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 13. junija 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla vremenska slika ¿h, MOSKVA G? AMSTERDAM LONDON O „s O 9/18 10/24 9/18 O PARIZ 11/18 BERLIN 12/22 O OBRUSELJ 10/21 ŽENEVA 10/17 O MILAN 0 17/26 DUNAJ 13/23 O LJUBLJANA O 11/19 MADRID O 14/25 RIM 19/26 A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. & Po prehodu torkove fronte se bo v visokih legah nad deželo do četrtka zadrževal mrzel zrak, vreme bo zato še vedno lahko nestanovitno; v petek nas bo v vseh legah zajel anticiklon s « toplim zrakom. Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam v višinah nekoliko hladnejši in precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 Dolžina dneva 15.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 15.12 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Proti večeru bo obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.22 najnižje -38 cm, ob 8.26 najvišje 7 cm, ob 13.03 najnižje -13 cm, ob 19.39 najvišje 45 cm. Jutri: ob 2.51 najnižje -46 cm, ob 9.06 najvišje 13 cm, ob 13.51 najnižje -10 cm, ob 20.11 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............6 1000 m ..........14 2500 m............2 1500 m ..........10 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sâ mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O gradec 12/19 čedad o videm O 13/24 12/25 o pordenon trbiž < 5/18 kranjska celovec O 11/16 O 7/12 kranjska g. tržič 10/18 O kranj o 9/17 s. gradec celje 12/19 O , maribor 012/20 m. sobota O 13/21 ptuj O ¿3 o ljubljana ' zagreb 13/21 gorica rt O n. gorica 11/19 9°,RIiA O 12/20 postojna O 9/17 n. mesto 11/20 o ^^ kočevje \° č o- črnomelj reka 14/19 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno z možnostjo kra- Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi jevnih ploh. dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe in ne- vihte. Jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne pa od 17 do 23 stopinj C. GrAdEC 9/22 TURIZEM - Na drugem mestu Pariz oz. New York London po raziskavi MasterCard vnovič najboljša mestna destinacija LONDON - Britanska prestolnica je po letni raziskavi družbe MasterCard, Global Destination Cities Index, drugo leto zapored najbolj priljubljena mestna destinacija. London lahko tako vnovič pričakuje, da bodo tuji turisti v mestu zapravili največ, več kot v New Yorku, Bangkoku, Parizu in Singapurju, so sporočili iz družbe MasterCard. Obiskovalce Londona privlačijo mestni muzeji, svetovno znane restavracije in gledališča ter preprostost poslovanja, povprečen obiskovalec Londona pa v mestu zapravi več kot obiskovalci vseh ostalih mest, zajetih v raziskavi družbe MasterCard. Kot navajajo v družbi, ima London kot globalni center povezanosti vse možnosti, da v bližnji prihodnosti postane "brezgotovinska prestolnica". Po napovedih družbe MasterCard bi lahko v Veliki Britaniji med potrošniki elektronske transakcije po pogostosti uporabe prehitele gotovinsko poslovanje do leta 2025. Pet najbolj priljubljenih mest, od koder bodo ljudje potovali v London, bo v prihodnosti Dublin, New York, Stockholm, Amsterdam in Frankfurt. Število obiskovalcev iz Frankfurta naj bi naraslo kar za 20,8 odstotka. Čeprav bo imel Pariz po napovedih letos malenkost manj mednarodnih obiskovalcev, bo ostal na drugem mestu po dejanskem številu obiskovalcev. New York je ponovno na drugem mestu po potrošnji, glede števila obiskovalcev pa ostaja na 13. mestu, je med drugim pokazala raziskava, ki razvršča mesta glede na skupno število prihodov mednarodnih obiskovalcev in njihovo potrošnjo v tujini ter podaja napoved rasti obiskovalcev za leto 2012. Raziskava je pokazala tudi, da bodo znotraj svojih regij glede na število mednarodnih obiskovalcev po napovedih letos največje povečanje doživeli Rio de Janeiro (za 28,6 odstotka), Tokio (za 21,5 odstotka), Abu Dabi (za 17,9 odstotka), Tunis (za 17,7 odstotka), Istanbul (za 14,7 odstotka) in Toronto (za 7,6 odstotka), medtem ko azijsko-pacifiškemu območju v 2012 napovedujejo največje povečanje med regijami, in sicer za 9,5 odstotka. Glede na raziskavo se bo kljub težavni ekonomski situaciji po napovedih skupno mednarodno število obiskovalcev povečalo za 5,7 odstotka, medtem ko se bo v primerjavi s številkami iz leta 2011 potrošnja za prvih dvajset mest povečala za 10,6 odstotka. Globalni ekonomski svetovalec družbe MasterCard in avtor poročila Yuwa Hedrick-Wong v zvezi z rezultati raziskave pravi, da kljub težavnim tre- nutkom svetovnega ekonomskega upadanja to leto raziskava napoveduje vroče destinacije hitre rasti po celem svetu, tako glede na število mednarodnih obiskovalcev kot tudi na potrošnjo. Z novo generacijo svetovnih popotnikov iz vzhajajočih trgov, ki se zgrinjajo na najbolj priljubljene svetovne de-stinacije, globalna mesta po njegovih besedah še naprej predstavljajo pomemben motor razvoja. (STA) TABUIZACIJA - Antisemitski skladatelj V Izraelu odpovedali koncert Wagnerjevih del TEL AVIV - Napovedi, da bodo v Izraelu prvič po 70 letih izvedli celovečerni simfonični koncert z deli Richarda Wagnerja, so se izjalovile. V ponedeljek je odjeknila vest, da bo koncert odpadel, saj so od projekta odstopili tudi v hotelu Hilton, drugem predvidenem prizorišču koncerta. Koncert Wagnerjevih del je bil sprva napovedan za 18. junij v avditoriju Univerze v Tel Avivu, a so minuli teden z univerze sporočili, da ne bodo sodelovali. Nato so za sodelovanje pri organizaciji privolili v hotelu Hilton. Koncert je bil prestavljen na 16. junij. V ponedeljek pa so si tudi drugi soorgani-zatorji dogodka po besedah predsednika Društva Richard Wagner v Izraelu Jonathana Livnyja premislili, zaradi pritiskov s strani občine v Tel Avivu. Podjetje The Bimot Ticket je kupce vstopnic obvestilo, da je odpoved koncerta dokončna. Obljubili so jim tudi vračilo denarja. "Ob odpovedi se počutim grozno," je dejal Livny in dodal, da se bo kljub vsemu še naprej boril proti tabuizaciji Wagnerja v izraelski družbi. Wagner (1813-1883) je bil odkrit antisemit, katerega glasbo je občudoval nacistični voditelj Adolf Hitler. Njegovih del v Izraelu niso izvajali vse od leta 1938. Po t.i. Kristalni noči - pogromom nad Judi, ki se je zgodil tega leta v Nemčiji, se je tako odločil simfonični orkester Eretz Yisrael, kasnejša Izraelska filharmonija. Odkopali še več kot 100 vojščakov iz žgane gline PEKING - Kitajski arheologi so odkopali še 110 vojščakov iz žgane gline, ki so bili pokopani več stoletij, da bi stražili grobnico kitajskega cesarja Qin Shi Huangdija. Ta se je v kitajsko zgodovino vpisal s tem, da je okrog leta 220 p.n.št. združil Kitajsko in zgradil enotno cesarstvo. Figure v naravni velikosti so v zadnjih treh letih izkopali v bližini cesarjevega mavzoleja v mestu Xi'an na severu Kitajske. Poleg njih so izkopali še 12 konjev iz žgane gline, dele kočij, orožje in orodje. Kot je povedal Shen Maosheng iz Qin Shi Huangdijevega muzeja terakotnih vojščakov so izkopavanja potekala na območju, obsegajočem 200 kvadratnih metrov. Izpostavil je, da so vojščaki, ki so jih izkopali v zadnjih treh letih, izjemno dobro ohranjeni in zelo barvito poslikani. Arheologi so sicer na mestu izkopavanj odkrili še 11 vojščakov iz žgane gline, a jih še niso izkopali. Na vojščake iz žgane gline je leta 1974 naletel nek kmet pri kopanju vodnjaka. Danes veljajo za eno najpomembnejših arheoloških najdb 20. stoletja. Leta 1987 so bili vpisani na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. S pomočjo DNK do nemarnih lastnikov psov JERUZALEM - Mestne oblasti v Jeruzalemu so se odločile lastnikom psov, ki ne pobirajo pasjih iztrebkov, stopiti na prste tudi s pomočjo DNK. V mestu tako načrtujejo, da bodo zbrali vzorce DNK vseh psov v mestu in podatke shranili v bazo podatkov. Ocenjuje se, da naj bi v izraelski prestolnici "domovalo" 11.000 psov. Na podlagi baze podatkov bodo lahko hitro ugotovili, čigav pasji iztrebek leži na ulici, namesto da bi končal v koših za pasje iztrebke, nemarnega lastnika pa bodo zato oglobili za 150 evrov. Pobudniki sicer predvidevajo, da kazen najverjetneje ne bo pokrila stroškov, upajo pa na vzgojni učinek ter da bodo lastniki štirinožcev postali bolj disciplinirani pri pobiranju pasjih iztrebkov. Lastnike, ki niso počistili za svojim kosmatincem, so lahko v Jeruzalemu doslej kaznovali le, če so policisti njihove pse ujeli "in flagranti", piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. (STA)