tuiicikurri iijin KMETIJSKA MEHANIZACIJA H ZELO UGODNI POSEJEMSKI POPUSTI za traktorje GOLDONI rotacijske kosilnice HUSOUARNA in CISTERNE za vino od 50 do 3001. Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 Št. 12 (2327), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 24. marca 1994 • Cena: 110 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul b- tr \- UJ >o Is DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIS DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ODPRT SEJEM ALPE ADRIA-SVOBODA GIBANJA LJUBLJANA - Včeraj so na Gospodarskem razstavišču odprli 33. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije, ki bo odprt do 29. marca. Sejem spremlja bogat obsejemski program, med drugim predstavitev kolesarske dirke Giroddtalia, ki bo 2. in 3. junija potekala tudi v Sloveniji. Predstavila se bosta še Zadružna turistična agencija VAS in deželno glavno mesto Wiesbaden. Sejem bo odprt vse dni od 10. do 19. ure. 1 JUTRI PREDAVANJE KOČEVJE - Jutri, v petek, 25. tnarca, bo ob 18. uri v muzeju v Kočevju v Šeškovem domu predavanje ž diapozitivi “Trgovati in vnovčiti" -500 let krošnjarskega patenta. Predaval bo Ludwik Kren, urednik Got-Ischeer Zeitung iz Celovca. Vstopnina je 150 tolarjev. prodajno servisni center Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax : 0608/61-450 HALO-AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Za dokončanje bolnice manjka 12 milijonov DEM Prednost, ki pa nam ne pomaga k^j dosti NOVO MESTO - Ker še vedno manjka denar za dokončanje bolnice v Novem mestu, je trenutno še nejasen točen čas dograditve tega objekta. Kot kaže, bodo letos lahko preselili ginekološko-porodniški in otorinolaringološki oddelek z leve strani Krke v nov bolnišnični objekt na desno stran Krke. Dr. Tone Starc, direktor novomeške Splošne bolnice, meni, da bi bolnica ta dva oddelka lahko preselila, če bi ji uspelo prodati sedanjo stavbo na levi strani Krke, kjer sta oddelka zdaj. Nekaj možnosti za prodajo sicer je, vendar je končni kupec še neznan. Omenjena nova bolnišnična stavba dobiva končno podobo nekoliko počasneje, kot so pričakovali, ne samo zaradi trenutnega pomenjkanja sredstev, pač pa tudi zaradi zunanjih administrativnih posegov. Odražajo se v naročilu iz Ljubljane, da mora imeti novomeška bolnica manj postelj, kot so želeli v vodstvu bolnice v Novem mestu in kot so potem že tudi predvideli načrtovalci. Za dokončanje bolnice bi potrebovali še okrog 12 milijonov mark. Približno polovico tega zneska bodo verjetno dobili s prodajo stare stavbe na levi strani Krke, preostanek bodo krili z dru-gimi viri, v katerih vidijo Novomeščani tudi državna sredstva, zbrana s t.i. zdravstvenim tolarjem. Ob vsem tem je spričo sedanjega pomanjkanja denarja Novemu mestu kaj slaba tolažba dejstvo, da so v ustreznih zdravstvenih ustanovah v Ljubljani uvrstili gradnjo novomeške bolnice med prednostne naložbe. L. M. Kočevska pozabljena od vseh Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je z delegacijo obiskal Kočevsko - Vtis, da predstavniki države še vedno ne razumejo posebnosti tega predela - Dane obljube KOČEVJE - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je 18. marca vodil vladno delegacijo, kije obiskala kočevsko občino. V delegaciji so bili še ministri, državni sekretarji in vladni funkcionarji dr. Jože Osterc, dr. Maks Tajnikar, dr. Slavko Gaber, Marjan Dvornik, Anton Rop, Marija Lukačič, Marjan Kramar, Hilda Dolenc in Mojca Osolnik. Vladna delegacija seje najprej pogovarjala v prostorih občinske skupščine s predstavniki občine, nato pa še s predstavniki gospodarstva, strank, društev in organizacij v Šeškovem domu. Minister za šolstvo Gaber je imel ločene pogovore s predstavniki kočevskega šolstva, predsed- nik Drnovšek pa je obiskal še območje Kočevske Reke in Gotenico, kjer seje pogovarjal s predstavniki vojske in policije. Predstavniki občine Kočevje so vladni delegaciji predstavili predvsem številne težave, ki jih prinašajo meja s Hrvaško, zahteve naravo- VLADNA DELEGACIJA V KOČEVJU - Na fotografiji je del vladne delegacije s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, ki je minuli petek obiskala kočevsko občino in se seznanila z njenimi težavami. Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič je ob tej priložnosti podaril predsedniku Drnovšku knjigo o kočevskih cerkvah. (Foto: J. Primc) Paič IČH-VfiVl AVTOMEHANIK I VIDItlll SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Sentpeter 51 tel 068/85-180 CENEJŠI MODELI MICRA! Jutri in v soboto spremenljivo oblačno, vetrovno in sorazmerno toplo vreme, v nedeljo pa spet sonce. JAVOROVICA - Tu je bila 16. marca spominska slovesnost in maša zadušnica ob 50. obletnici poboja večine borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Po maši, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Alojz llran, je udeležencem govoril generalmajor Alojz Hren, predsednik skupnosti borcev Cankarjeve brigade. Škof Uran je v besedi udeležencem dejal, naj bo tokratno srečanje na Javorovici mrtvim v spomin in živim v I 1 * Spravna potem Cerkve Zgodovinska dejstva so resda več ali manj znana, vendar ne zadoščajo za razumevanje naše medvojne in povojne brato-morije. Obstajajo zelo različna mnenja in razlage o vzrokih zanjo in prav malo upanja je, da bi se jim ena ali druga stran odrekla in bi tako prišli do ene same resnice. Izkazalo se je, da na taki osnovi slovenska sprava preprosto ni mogoča. Možna je le na priznavanju in dopuščanju več resnic, gledanih iz različnih zornih kotov. Sprava lahko vodi samo prek medsebojnega razumevanja, strpnosti, odpuščanja in poprave krivic, če je še mogoča, za to pa so potrebni koraki približevanja z obeh nasprotnih strani. Za tak korak lahko označimo spominsko slovesnost z mašo zadušnico za padle in (od domobrancev) pobite partizane na Javorovici, ki jo je vodil visoki cerkveni dostojanstvenik škof Uran. Na simbolni ravni je njen pomen velik zato, ker je šele Javorovica dopolnilo Roga, kakršnega smo pogrešali od strani Cerkve. Res je že pred leti takratni ljubljanski nadškof dr. Pogačnik prosil odpuščanja vse, ki jim je Čerkev naredila kaj hudega, res je to krščansko gesto ponovil tudi sedanji metropolit dr. Šuštar, toda šele spravna poteza na Javorovici je dejansko prestopila prag ideologije, s tem ko se je spustila na človeško raven. (Verni) partizani so bili deležni enake počastitve in pozornosti kot (verni) domobranci in to je zmaga za obe strani. Še več, je upanje, da bomo nekoč živeli brez ideološkega sovraštva, ki ga zdaj nekateri skrajneži z leve in desne tako strastno razširjajo in poglabljajo, izkoriščajoč zlasti svobodo pisane besede in ne meneč se, kam to pelje. MARJAN LEGAN opomin. Ti ljudje, ki so padli na Javorovici, so nosili v sebi željo po svobodi in po življenju. Teh vrednot, ki so jih nosili v sebi, telesna smrt ne more izničiti, ampak ostanejo nekako zapisane za prihodnje rodove. Alojz Uran je dejal, da je danes Slovenija samostojna in daje v to samostojnost vtkana žrtev veliko ljudi. General Hren se je zahvalil škofu Uranu za spravno mašo in pomirljivo misel. Omenil je pleterski samostan in se njegovim menihom zahvalil za njihovo stalno naklonjenost in podporo odporu in udeležbo na povojnih proslavah v spomin na Javorovici pobitim borcem Cankarjeve brigade. Tako kot pred njim Škof Uran je tudi general Hren pozval k narodovi pomiritivi, rekoč, naj naša narodna zgodovina ne bo sol na rano. Po besedah Alojza Hrena si nihče ni želel komunizma, kakršnega so jim prikazovali pred vojno in kakršnega jim želijo obesiti dap.es. V maši, ki jo je daroval škof Uran, so sodelovali tudi dekan in župnik v Šentjerneju Tone Trpin in kaplan v Šentjerneju Tomaž Prelovšek ter Janez Hollenstein, prior kartuzije Pleterje. Slovesnosti so se med drugimi udeležili Jože Penca-Dečko, kije uvodoma spregovoril navzočim, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in drugi. l. M crlvfo-Lit Prodaja vozil in servis. Novo mesto, Vel. Cikava 22 tel./fax 068/26-077 TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial e vodovod e kanalizacija • ogledi na objektu e plinske instalacije e popolna avtomatizacija kotlovnic In celotnega ogrevalnega sistema Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tena tedna je 354856 ZDENKA GORIŠEK, DOL. VAS 50,68270 KRŠKO varstvenikov, razsulo kočevske industrije in brezposelnost, ponovno zapiranje večjega dela občine predvsem s strani ministrstva za obrambo, slabo sodelovanje s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije ter jo seznanili še z nekaterimi drugimi problemi. Predstavniki republike so v odgovorih zavračali krivdo za nesoglasja, nerazumevanja, prepočasen razvoj občine itd. na odgovorne v občini Kočevje, ki nimajo programov razvoja, ne pošiljajo raznih nujnih podatkov republiškim organom, poudarili so, da kočevska občina ne more biti izjema v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami. Predstavniki občine pa so jim vračali z isto mero, in sicer so poudarili znana dejstva, da je bila kočevska občina že od nekdaj v Sloveniji nekaj posebnega, lahko bi rekli celo kolonija. Občinska skupščina za dve tretjini občine ni imela niti posnetkov zemljišč in ni mogla in še danes ne more sama načrtovati razvoja teh območij. Predsednik Drnovšek je po ogledu nekdaj zaprtega območja poudaril, da je bil obisk koristen, in da bo odprta vprašanja vlada reševala. “Zahteval bom, da se analizirajo možnosti, kako se država lahko umakne iz vaše občine... Vaš pritisk je potreben. Morate pa nas tudi opominjati na vaše probleme, ki so še odprti.” pRJ PROTI PODIRANJU SPOMENIKOV GABRJE - Potem ko je pred časom nekdo odstranil zvezdo z gabrskega spomenika padlim partizanom, zdaj obstaja možnost, da bo spomenik spet dobil omenjeno znamenje. Na nedavnem zboru občanov se je zavzel Miro Kuljaj za vrnitev zvezde na spomenik in na ta način predlagal vodstvu KS Gabrje eno od bodočih akcij. Menil je, da sta tudi ta spomenik in zvezda na njem del narodove kulturne in zgodovinske dediščine, tako kot veljajo za del slovenske kulture nekateri drugačni spomeniki. MAG. VLAJ PREDAVAL V PISECAH PIŠECE - Pretekli petek je mag. Stane Vlaj v Pišecah predaval in odgovarjal na vprašanja o lokalni samoupravi. Mea drugim je omenil, da bo približno 85 odst. funkcij dosedanje občine prenesenih na državo (tudi toliko denarja). Nekatere nove občine bodo lahko zaradi svojega gorskega, obmejnega, narodnostno mešanega ali degradiranega značaja lahko pridobile poseben status in z njim nekaj dodatnega denarja. Mag. Vlaj predvideva, da bo sčasoma prišlo do združevanja majhnih občin v večje ali pa v zveze treh ali več občin. “Ce ne bo tako, potem malim občinam grozi nevarnost, da ne bodo zmogle urejati vseh zadev, komunalnih in drugih," je poudaril mag. Vlaj, kije prevzel tudi vodenje programskega sveta Mednarodne znanstvene delavnice za razvoj Pisec, ki bo junija v tem kraju. SKD KLIC ČLOVEKU - Škof Alojz Uran je prosil vse ljudi, naj negujejo v sebi tisto, kar preprečuje vojno. Pozval je tudi k medsebojni povezanosti v skupni želji, da žrtev za samostojnost ne bi bila zaman, ampak da bo podlaga za skupno rast za prihodnost. (Foto: M. Luzar) Javorovica kot spomin in opomin Slovesnost z mašo ob 50. obletnici poboja 4. bataljona Cankarjeve brigade - Škof Alojz Uran: velika žrtev za samostojnost - Zahvala generala Alojza Hrena Slovenski krščanski demokrati Novega mesta čestitajo vsem ženam in materam za materinski dan. Danes v Dolenjskem listu na S. strani: • Prodati bo težje kot pridelati na 4. strani: • Iz Novega mesta kar devet občin? na 6. strani: • Ribniški odgovori ministra Janše na 7. strani: • Malo upanja za skorajšnji razcvet na 9. strani: • Zaradi besed novinar v zapor? na 11. strani: • Portoval je premajhen, prvenstvo pa blizu na 12. strani: • Cvetna nedelja na Dolenjskem na 15. in 16. strani: • Polemična pisma naših bralcev IR!SLA J E LAGUNA - Tik pred začetkom pomladi, v četrtek, 17. marca, so začeli po vsej Sloveniji sprejemati naročila za novi Renaultov avtomobil Laguna. Morda je v tem datumu tudi nekaj simbolike, kajti na ta danjego-dovala sv Jedrt, kije tudi zaščitnica potnikov. Gre za avto višjega srednjega razreda, ki bo nadomestil Renault 21. V sredo so Laguno predstavili v Šmarjeških Toplicah, od Četrtka do nedelje pa so si te najsodobnejše avto-monile ljudje lahko ogledali pri uradnih prodajalcih, kjer so zvedeti tudi vse, kar jih o tem avtu zanima, od tehničnih podatkov do cene. Zanimanje je bilo, javljajo uradni prodajalci, povsod zelo veliko. Kot je videla vodja propagandne službe Dolenjskega lista Majda Lužama kraju samem, se je okoli Lagune trlo ljudi tudi na nedavnem velikem avtomobilskem sejmu v Ženevi Na suki: v Revozovem prodajnem salonu v Novem mestu je bilo te dni zelo živahno. V eč o Laguni in o prvih izkušnjah s tem avtom v eni prihodnjih številk. (Foto. A. B.) 1 Vranovičani k sodniku za prekrške SgfiSi Zaradi še vedno zaprte deponije črnomaljske smeti spet vozijo v Metliko ilkUITUllciCijG ČRNOMELJ - Odkar so v ponedeljek pretekli teden za nekaj ur odprli dohod na črnomaljsko odlagališče komunalnih odpadkov, na katerega pa so zapeljali le trije tovornjaki s smetmi, potem pa so Vranovičani dohod zopet onemogočili, se na tej deponiji ni zgodilo nič dramatičnega in pretresljivega. Vaščani Vranovičev so na dovozno pot zopet zapeljali svoje traktorje, čeprav so na začetku poti omenjeni ponedeljek zabetonirali vrata. Kot je na seji črnomaljskega o tem, da bi zaprti deponiji posvetiti celo posebno sejo. Iz poročila SDK izvršnega sveta dejal direktor Komunale Bojan Košir, sedaj smeti odvažajo v metliško občino. Kako naprej, ne vedo. “Očitno je, da akcije, kakršna je bila ponedeljkova, le trenutno rešijo problem. To, da odpeljemo na deponijo le nekaj smetarskih avtomobilov, potem pa zopet dolgo nič, ne vodi nikamor. V tem primeru gre za zelo močno državljansko nepokorščino krajanov, država pa nima metod, da bi reševala te probleme. Bojimo se, kako bo naprej,” je dejal Košir. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je dejal, da morajo dobiti stališča sanitarne inšpekcije, policije, krajanov in sodišča do te problematike. Sicer pa po njegovem blokada deponije ni zgolj ekološki problem, ampak gre hkrati tudi za onemogočanje Komunale, da bi opravljala svojo dejavnost. Komunala in izvršni svet se bosta še naprej vključevala v • 19 prebivalcev Vranovičev je za danes prejelo vabila k sodniku za prekrške, in sicer zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru. Odločili so se, da se bodo vabilom odzvali. reševanje tega perečega problema, je bilo slišati na seji. Razmišljali so tudi Glede na razmere, ki jih imajo zaradi kopičenja smeti v črnomaljski občini, se je izvršni svet odločil, da sprejme priporočilo republiščke sanitarne inšpekcije, da poleg redne jesenske opravijo tudi spomladansko deratizacijo. Potekala bo v vseh večjih krajevnih središčih in pri črpališčih pitne vode. Po odloku morajo deratizacijo sicer plačati občani. A ker se že pri redni le malokdo odloči za nakup zavitka, kar pa nima pravega učinka, so se na izvršnem svetu odločili, da bodo tokrat izdatek krili iz občinskega proračuna. M.B.-J. Dobijo manj, kot jim gre Zbornici organizirali pogovor o porabi proračunskega denarja - Območje gospodarsko zaostaja Japonski vzorec S sestanka s člani partnerske mreže za razvoj malega gospodarstva NOVO MESTO - Minuli torek je bil sestanek s člani partnerske mreže za razvoj malega gospodarstva z območja Dolenjske. Prišji so svetovalci iz vseh dolenjskih občin, Posavja in Kočevja. Razlagi japonskega strokovnjaka so prisluhnili tudi predstavniki podjetij, ki že trgujejo z Japonsko. Posvet je organiziralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Prisotni so spoznali, da je lahko Japonska veliko tržišče tudi za naše izdelke, še posebej za pohištvo. Njihov način trgovanja pa se močno razlikuje od naših navad. Vsako odstopanje od dogovorjenih rokov, količine ali kakovosti podre dolga pogajanja in prizadevanje, da bi prodrli na njihov trg. Obisk in razlaga japonskega strokovnjaka je pomoč vlade te države Sloveniji. Možnosti so, da bi pri nas postavili poslovno informativno središče za srednje in vzhodne evropske države. Računati je treba tudi s tem, da Japonska industrija gradi svoje tovarne po Evropi in še posebej avtomobilske potrebujejo številne kooperante. Priložnost tudi za nas. M. CETINSKI NOVO MESTO - Država naj zagotavlja slovenskemu jugu vsaj toliko denarja, kot je predvideno v proračunskih dokumentih. Zdaj država da manj, kot temu območju pripada, zato je potrebno najti način, da bi predvidene vsote pri njej dobili. Tako so menili udeleženci nedavnega razgovora o investicijah v proračunu. Sklicali sta ga območni gospodarski zbornici Novo mesto in Krško in so se ga udeležili predstavniki občin Bele krajine, Dolenjske in Posavja ter državni poslanci in svetniki. Novomeška občina na primer daje z davki, prispevki in taksami državi 14,2 milijarde tolarjev in dobi od nje na različne načine le 6,5 milijarde tolarjev. Ob tem so udeleženci menili, naj se denar nalaga v različne državne sklade in da si je potrebno zagotoviti dostop do teh finančnih virov. V nasprotnefn primeru se bo gospodarski zaostanek območja južno od Ljubljane še povečal. Ta del Slovenije je po besedah udeležencev ponedeljkovega pogovora še vedno prikrajšan za marsikaj. Vse kaže, da še kar nekaj let ne bo zgrajena avtomobilska cesta do Obrežja, slaba je energetska oskrba, dolenjska železnic:! je zastarela, manjka denarja za naložbe v zdravstveno in socialno dejavnost, primanjkuje sredstev za posodabljanje in vzdrževanje cest, pri čemer denarja za ceste sploh ni mogoče uporabiti, saj pa ga država da šele ob koncu leta. Omenjeno območje južno od Ljubljane se srečuje tudi s težavami v kmetijstvu. Pereč problem je tudi pomanjkanje maloobmejnih prehodov in pomanjkljivo organizirana carina, na kar je v ponedeljkovem pogovoru opozorila . Ljubljansko pismo Zmeda o tem, kaj je levo in kaj desno Življenjska izkušnja socialdemokrata Bajda LJUBLJANA - V Sloveniji imamo že lep čas demokracijo in stranke, pa se še vedno ne ve, katere so leve, katere desne. Kaj je eno in drugo, pa je zgodovina že zdavnaj razkrila. V svetu pomeni politična levica zavzemanje za socialne programe, skrb za vse sloje in interese prebivalstva, zlasti še gospodarsko najšibkejšega, pomeni, poudarjeno skrb za okolje, vsestranski razvoj družbe in upor proti liberalnim tokovom, saj je v njih dovoljeno vse, kar z zakonom ni izrecno prepovedano. Desnica pa si prizadeva ohraniti doseženo socialno-mo-ralno stanje in nerada, z zamudo sprejema nove pridobitve, nova znamenja časa. A levica se, jasno, zavzema za interese vseh tistih, ki prodajajo svoje delo in znanje - ne le delavcev, temveč tudi od kapitala odvisnih izobražencev. A pri nas? Pri nas se vse stranke delavcem, upokojencem, brezposelnim in drugim slojem socialnih podpirancev le dobrikajo, a ko se je treba v Državnem zboru zavzeti za njihove težave, njihovi poslanci obmolknejo. Molčijo tudi poslanci socialdemokratskih strank. Zmeda nastaja tudi pri iskanju od- govora na vprašanje, katere stranka je prava, resnično “socialdemokratska” - če že ne kot celota, pa vsaj po prepričanju dela ljudi, ki jih vključuje. Si to ime zasluži Janševa, ki je desna, ali Združena lista socialnih demokratov, ki je leva? Ali pa so socialdemokrati: delavsko krilo SKD, Podobnikova Delavska zveza, v javnosti premalo odmevni krščanski socialisti itd.? Če kdo sodi politično usmerjenost strank po imenih, ki so sijih nadele in ne po njihovih delih, se zlepa ne bo dokopal do spoznanja o resničnih interesih njihovih članov. Poznati je treba tudi nekaj malega zgodovine, zato velja prisluhniti Karlu Bajdu iz Kranja, kije v Nedeljskem dnevniku 13. marca zapisal: Po prepričanju sem že nad 60 let socialdemokrat (dopolnil sem že 86 let), toda z našimi socialdemokrati se ne strinjam, saj se štejejo za desno stranko, kar socialdemokrati nikdar niso bili (bili so levičarji, komunisti pa skrajni levičarji). Bil sem in sem še vedno za socializem, ne pa za kapitalizem, katerega sem bridko občutil že v predvojni Jugoslaviji. Za delavce škodljivo demagoško politiko zdaj zganjajo tudi nekateri slovenski poslanci. Demagoško zabavljajo tudi kmetje. Veliko kritizirajo socialistično gospodarstvo, skoraj vsi pa so si v tem času zgradili nove hiše in nova gospodarska poslopja ter si nabavili sodobno kmetijsko mehanizacijo. V predvojni Jugoslaviji si po vaseh težko našel kmeta, ki si je zgradil kaj novega, je med drugim zapisal Karel Bajd. Zato bi bilo koristno, če bi tej življenjski izkušnji Karla Bajda prisluhnili vsi prvaki naših sedanjih socialdemokratskih strank. VINKO BLATNIK Bela krajina. Udeleženci pogovora so menili, da so delovna srečanja v tako številni in pestri zasedbi več kot potrebna, saj prispevajo k poenotenju stališč Bele krajine, Dolenjske in Posavja, s katerimi se bo to območje pogajalo v parlamentu in drugod na državni ravni za denar, do katerega je slovenski jug upravičen. L. M. • Tisti, ki je najbolj zaslužen za osamosvojitev, je tudi najbolj kriv. Zato bi moral biti skromen v svoji nepo-korjenosti in najbolj tiho o svojih zaslugah. (T. Hribar) • Oblast brez zlorabe izgubi svoj čar. (Valery) Posavsko gospodarstvo je v letu 1993 izkazalo za 2,5-krat več izgube kot v letu poprej. Povečalo seje tudi število izgubarjev, pri katerih je bilo zaposlenih kar 43,5 odst. vseh zapos-lenih v gospodarstvu Posavja. V brežiški občini je bilo 72 odst. izgub ustvarjenih v zasebnih podjetjih, medtem ko so v sosednjih dveh občinah največ izgube prispevala družbena podjetja. Posavska družbena podjetja na sploh beležijo dobro polovico vseh izgub. Na višino izgube je odločilno vplivalo 9 podjetij, ki so izkazala kar 60 odst. celotne posavske izgube. Večina izgube, kar dve tretjini, je bila izkazana v krških podjetjih. Ravno tako dve tretjini izgube odpadeta na dejavnost industrije in rudarstva, 15-odstoten delež pa še na finančne, tehnične in poslovne storitve. Izguba posavskega gospodarstvu je trikrat večja od akumulacije, pri čemer velja poudariti, daje krška izguba kar enajstkrat in sevniška trikrat večja od akumulacije. Brežiško gospodarstvo je edino neto akumulativno, saj je njegova akumulacija presegla izgubo za 6 odstotkov. Poleg navedenega negativnega razmerja posavsko gospodarstvo bremenijo še precejšnje nekrite izgube iz preteklosti. Iz krške podružnice SDK prihaja tudi drobna tolažba v obliki podjetja s področja turizma ('Perme Čatež), ki za zdaj še sodi v negospodarstvo in je po obstoječih kazalcih najuspešnejše v regiji. Ce bi upoštevali še njegovo poslovanje, bi bilo razmerje med posavsko izgubo in akumulacijo nekaj boljše, akumulacija v brežiškem gospodarstvu pa bi bila za 30 odst. večja od izgub. Več o posavskem gospodarstvu v letu 1993 na str. 7. B. D.-G. VELIKO KUPČIJ - Sejem kmetijske mehanizacije Jožefovo '94, ki ga ježe drugo leto pripravilo podjetje Tabakum letos skupaj s Kmetijskim pospeševalnim centrom za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje, jeprivabil veliko obiskovalcev, med katerimi so bili tudi resni kupci traktorjev in druge mehanizacije ter opreme. Tako je 38 razstavljalcev zapustilo Cikavo z dobrimi občutki in se ni bati, da naslednje leto sejma ne bi bilo. Na otvoritvi je goste pozdravil Jože Dular, svetovalec v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in spregovoril o trenutnih razmerah v slovenskem kmetijstvu. Štiridnevni sejem je odpril Boce Tasev, ki naj bi v bodočnosti nadaljeval očetovo delo. (Foto: J. Pavlin) SAI^AMIADA PRI REPOVŽU - Vseh 43 salam, ki so jih salamarji pretežno z Dolenjskega in iz Posavja prinesli na ocenjevanje v gostilno Repovž v Šentjanž, je komisija ocenila kot dobre. Še največ napak je bilo pri prekajevanju, saj so bili nekateri izdelki preveč prekajeni. Veliko vzorcev je imelo maso mleto, meso je bilo zmečkano, prav tako so pri številnih vzorcih pogrešali za domačo salamo značilno naravno črevo. No, navkljub kritičnim pripombam komisije pa je sobotna sala-maiada, za katero je dal idejo birt Jože Repovž, podprle pa so jo Slovenske novice, lepo uspela. Gostilna Repovž je na jožefovo ponudila gostom poleg dobre kapljice tudi nekaj specialitet iz domače kuhinje, česar pogrešamo pri podobnih priredit\’ah. Trebanjske pekarne so pripravile razstavo kruha in raznovrstnega peciva. Najvišjo oceno je dobila salama Ljubljančana Franca Mihevca (na posnetku desno mu priznanje izroča Jože Repovž), nagrado krške kmečke zadruge -vinske kleti pa brat Boštjan. Drugo mesto in nagrado Dane je osvojil Anton Hostnik (Šmartno pri Litiji), 3. mesto in nagrado Gostinskega podjetja Sevnica pa Jože Hotko iz Globokega. (Foto: P. P) So z dohodnino težave? Še vedno je čas za napoved dohodnine, vendar naj to ne zveni kot namig, da oddajte davčno napoved 31. i . marca, zadnji dan. Po vsej verjetnosti bo tudi letos veliko napovedi priromalo v davčno službo zadnji trenutek. Različne ustanove in firme spet pošiljajo zavezancem podatke o prejemkih dokaj pozno. Če se bodo ljudje tudi letos odločali za skrajni dovoljeni rok, to nabrž govori o tem, da davčni zavezanci izpolnjujejo predpisane obrazce o dohodnini še vedno s precejšnjim odporom. Ljudje, ki običajno neradi sedejo k daljšemu in zahtevnejšemu čtivu, vidijo tudi v papirju, ki ga morajo izpolniti in odnesti davkarjem, nevsakdanjo in odvečno zadevo. Vrsta zahtevanih podatkov o prejemkih in možnih olajšavah, različna tolmačenja zakona o dohodnini ter razne trgovske razlage, kaj vse je možno uveljaviti kot olajšavo, namreč res lahko delujejo odbijajoče. Dejstvo je sicer, da zadeva sploh ni posebej zahtevna. Kdor se noče zakopati v papirje sam, gre lahko po pomoč. Uslužbenci davčnih uprav so namreč pripravljeni svetovati davčnim zavezancem glede dohodnine, ponekod so uvedli celo dežurstvo ob sobotah ali nedeljah, delajo tudi po posameznih krajih “po terenu” in ne samo na sedežu občine. DRAGO LOPERT, vodja izpostave RUJP v Brežicah: “Največja težava je v tem, da SPIZ ali tudi nekatera podjetja v zadnjem trenutku (šele v začetku marca) pošiljajo zavezancem podatke o prejemkih in s tem povzročajo neizogibno gnečo v zadnjih dneh tega meseca. Dobro bi bilo, če bi se stranke navadile prinašati napovedi osebno, tudi na oddajna mesta v domačem kraju, ker tako lahko sproti odpravimo napake.” ROMANA KOREN, referentka za odmero dohodnine v izpostavi Krško: “Veliko težav imajo upokojenci, ki prihajajo po informacije, kako in kaj z napovedmi. Slabo je, da jim je SPIZ poslal podatke tako pozno, podobno je kasnil tudi Zavod za zaposlovanje. Mi smo organizirali službo za svetovanje pri izpolnjevanju in večjih težav ni. Zavezanci so se že tudi delno navadili na to opravilo.” IRENA ADLEŠIČ, referentka za odmero dohodnine pri črnomaljski izpostavi RUJP: “Tako osebno kot po telefonu dajemo nasvete, občanom celo izpolnimo napovedi ali izračunamo, katero olajšavo se jim bolj splača uveljaviti. Največ vprašanj nam postavijo upokojenci, ker ne vedo natančno, ali morajo oddati napoved za odmero dohodnine ali ne. Sieer so se ljudje že navadili in ne čakajo na oddajanje zadnji dan, v večje s i i , kraje pa gremo po napovedi tudi sami.” DIJANA LADIKA, referentka za odmero dohodnine pri metliški izpostavi RUJP: “Pri nas dobi nasvet vsak, ki to želi. Raje vidimo, da ljudje vprašajo, da se tako ognemo nadaljnjim težavam. Letos zaradi novosti pri oddaji napovedi največ sprašujejo upokojenci, precej vprašanj pa je tudi glede olajšav. Svetujem, da tisti, ki imajo težave pri izpolnjevanju napovedi, pridejo k nam čim prej, ker zadnje dni ne bo časa za pojasnjevanje.” MOJCA PEKOLJ, vodja odseka za odmero pri izpostavi republiške uprave za javne prihodke vTrebnjem: “Ljudje se ne poglabljajo kaj dosti, čeprav bi, zlasti mlajši, lahko sami izpolnili obrazec za napoved dohodnine. Upam, da se ne bo ponovila lanska zgodba, ko smo zadnje dni pred končnim rokom samo v enem dnevu dobili toliko napovedi kot prej vse dni. V nedeljo zaradi nekaj posameznikov tokrat ne bomo delali, pač pa bomo sprejemali napovedi tudi v soboto.” ALOJZ GOLOB, vodja izpostave Republiške uprave za javne prihodke v Sevnici: “Zavezance smo sicer opozorili na običajen način, naj oddajo popolne napovedi, da naj poleg točnih podatkov o prejemkih, olajšavah in podobnem, obvezno navedejo svoje osebne podatke z enotno matično številko občana itd. Prav tako, da naj napovedim ne prilagajo dokumentov. Nastavili smo tudi uslužbenko, ki pomaga izpolnjevati obrazce, toda bojim se, da bodo težave.” DARINKA NOVAK, vodja izpostave republiške uprave za javne prihodke v Kočevju: “Dajemo pojasnila in smo celo pomagali izpolnjevati napovedi. Zdaj za pomoč ni več časa, ker je naval večji in tega fizično ne bi zmogli. Za prebivalce oddaljenih KS in za delavce nekaterih podjetij imamo dežurno službo za pomoč tudi ob sobotah in nedeljah. Nismo pa za to zaposlili novih delavcev.” ANTON MAROLT, kmet iz ribniške občine: “Vsaka država živi od davkov in bolje je, da od davkov kot od posojil. Potrebujemo tako državo, da bodo ljudje ponosni, ker plačujejo davke, kot je na primer v Avstriji. Državljani pa moramo imeti kontrolo nad tem, kako so davki porabljeni, Sjaj gre za naš denar. Davčne napovedi so torej potrebne, res pa je, da jih vsak ne zna izpolniti sam in zato prosi za pomoč znanca ali kakšnega uradnika.” ALENKA PAPEŽ, podjetje FRAL, d.o.o., Novo mesto: “Mislim, da na vseh področjih preveč hitimo. Tako je tudi pri davkih, vendar nismo postavili davčnih svetovalcev, ki bi že čez leto lahko svetovali, na kaj moraš biti pozoren, katere račune moraš hraniti, da boš deležen olajšav. Sedanja literatura iz tega področja je preveč učeno napisana in je za običajnega smrtnika skorajda neuporab- I 1 Prodati bo težje kot pridelati Kmetijski minister dr. Jože Osterc in sekretar Ivan Obal odgovarjala na vprašanja ribniških kmetov - Na zboru SKD odločno obsojena zamisel o narodnem parku RIBNICA - Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc in kmetijski državni sekretar Ivan Obal sta na rednem letnem zboru občinske organizacije SKD v Ribnici 16. marca odgovarjala tudi na vprašanja udeležencev zbora. Minister Osterc je najprej podrobneje poročal, kako uresničujejo 12 točk iz koalicijske pogodbe, in dodal, da večina točk sodi med trajne naloge. 3. DRŽAVNO TEKMOVANJE “MLADI IN KMETIJSTVO” SEVNICA - Mladi Zabukov-Ijani so na lanskoletnem državnem tekmovanju “Mladi in kmetijstvo” z.magali in tako največ prispevali, da bo letos ta prireditev v sevniški občini. V soboto, 26. marca, opoldne bo v šoli v Zabukovju okrogla miza o odnosih v družini, ob 15.30 pa se bo v jedilnici sevniške Lisce začelo uradno tekmovanje najboljših ekip slovenskih regij. Po podelitvi priznanj in nagrad bo večerja in družabno srečanje. Organizatorji prireditve so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijska svetovalna služba in Zveza podeželske mladine Slovenije. Za navijače, ki naj bi prispeli bodrit svoje ekipe s Koroške in Gorenjske vsaj z dvema avtobusoma, so domačini pripravili ogled kmetije Celestinovih na Zgornjih Vodalah in zidanice Malu-sovih na Malkovcu. \l NOVOMEŠKE TRŽNICE Tako kot prejšnji ponedeljek je bil bdi prvi pomladni dan na tržniei Nn prodajalcev in kupcev. Še največ J1 spraševali po čebuleku, ki mu pro-pjalke s 300 tolarji za kilogram nočjo spustiti cene. Ostale cene: jajca J A hruške 120, jabolka 60 do 80, med I PO, propolis 200, fižol 300, lonček "ttelane 300, krhlji 400, jabolčni kis J*, motovilec in regrat 100 (merica), pen 400 tolarjev. Pri Sadju in zelen-fVtje bil: mladi krompir 150, poma-Pnče 68, mandarine 185, solata 135, Ntača 174, rdeča pesa 80, por 230 1'mrjev. Deladini je zaračunal: ba-fjjtie 130, paradižnik 300, pomaranče > limone 120, grozdje iz Čila 600. sejmisca .- Na sobotnem sejmu je ■ '‘“naprodaj 180 do tri mesece sta-|in 40 starejših prašičev. Prvih so dali ■ u -Kih [ * “'“gram žive teže. I j ,n 4U starejših prašičev. Prvih so I !f“dali 140 po 220 do 250 tolarjev, I 'Ngih pa 20 po 180 do 220 tolarjev Sekretar Obal pa je najprej povedal, da pospeševalna služba ne sme čakati, da pridejo kmetje k njej, ampak mora ona h kmetom in jim svetovati, kaj in kako proizvajati in prodajati. Zadruga pa je vez med proizvodnjo in trgom. Nekatere kmetijske proizvode bi sicer res ceneje dobili na tujem, a bi s tem prispevali k izumiranju podeželja. Na konkretna vpršanja pa sta odgovorila naslednje: Intervencije v kmetijstvu pri nas znašajo 50 odst. podobnih intervencij v Avstriji; v Švici in na Japonskem dajejo več; v ZDA, Novi Zelandiji in Avstraliji pa dvakrat manj. Z leti moramo ta sredstva povečevati. Postopno je treba zaradi izgube jugoslovanskega trga nekatere proizvodnje zmanjševati (krave, mleko, piščanci, nekatere pa pospeševati (prašiči, ribe). Tudi manjše in srednje kmetije imajo možnost za preživetje. Vendar je to odvisno od njihove iznajdljivosti, se pravi od drugih dejavnosti, s katerimi se ti kmelje ukvarjajo. Prav tu imajo Ribničanje največ izkušenj. Proizvedeno je treba prodati, kar je možno tudi z uvedbo tržnih dnevov, ki jih imajo ponekod v Avstriji enkrat na teden. Do državnih ugodnosti imajo pravico mali in veliki kmetje. Katastrski dohodek je treba zaradi njegovega vpliva na štipendije rc- Izločili 15 vin Skoraj petina izločenih pretežno zaradi neustrezne rabe žvepla ŠENTRUPERT- Preteklo soboto je v Jakličevi gostilni v Šentrupertu 7-članska komisija pod vodstvom Petra Brcarja ocenila 70 vzorcev vina članov Društva vinogradnikov Šentrupert. Predsednik društva Ivan Vovk poudarja, da je bilo izločenih 15 vzorcev zaradi različnih napak, največ zaradi premajhne uporabe žveplenih pripravkov, zaradi cesarje bilo precej vzorcev oksidiranih. Število zaradi napak vina izločenih vzorcev pa ni kaj dosti drugačno kot prejšnja leta. Od 22 vzorcev cvička je bilo 16 ocenjenih, najvišje (16,23) pa cviček Janeza Uršiča (Škrljevo, gorica Oplenik). Med 8 vzorci črnine so bili ka trije vzorci izločeni, z oceno 16,23 pa je zmagala črnina Darka Bartolja (Trebnje, Zadraga). Med 6 roseji je bilo najboljše ocenjeno (16,63) vino Petra Brcarja (Šentrupert, Hom), ki je dobil za sortno vino kerner sploh najvišjo oceno (16,94) na sobotnem ocenjevanju. Največ, kar 28, je bilo vzorcev dolenjskega belega vina (5 izločenih), najbolje pa seje odrezal z oceno 16,76 vinogradnik Pavel Jevnikar (Mokronog, Brezovica nad Mokronogom. P. P. Kmetijski nasveti Ko krompir ostane za krmo [pridelovalec krompirja ima ta čas dovolj razlogov za jezo, če ne celo ptev. Medtem ko se je jeseni obotavljal prodati pridelek po 25 tolarji’ ga zdaj - kljub dodatnim stroškom skladiščenja in kala - ne more A po 16. Prej ali slej se bo na trgu pojavil tudi zgodnji krompir iz toplih fajev in domači pridelek bo primeren samo še za krmo, namenjeno Pdvsem prašičem, izjemoma pa tudi govedu. JArompir sam po sebi kljub nekaterim odličnim lastnostim ni najboljše pilo, ker ima dokaj enostransko sestavo hranil. Večino hranilne vred-pti mu daje škrob, kar pomeni, daje energetskega goriva v njem do-W> primanjkuje pa mu beljakovin. Krompirjeve beljakovine so sicer javljene iz visokovrednih aminskih kislin, vendar jih je premalo za |šVnotežcn obrok. V praksi se to kaže tako, da se zgolj s krompirjem piljene živali preveč zamastijo, meso pa jim ne prirašča dovolj, to pa Prav nasprotno od tega, kar želi doseči sodobna reja. puga krompirjeva hiba je strup solanin, ki se nahaja predvsem v temjkih in zelenih delih rastline in ki ga lahko uniči le kuhanje oz. fjenje. Prav zaradi solanina živali nimajo rade surovega krompirja, Jedo ga manj kot kuhanega ali parjenega, povrhu tega pa je tudi manj ®oavljiv. Ugotovljeno je tudi, da poleg solanina surov krompir vse-te še snovi - inhibitorje, ki zmanjšujejo delovanje encimov in s tem !“šajo prebavljivost. ' prehrani domačih živali je uporaben le kuhan ali parjen krompir, 'eda pa toplotna obdelava zahteva dodatno delo in stroške. Še cenejše je parjenje, to je segrevanje krompirja na 70“ C, ki naj traja ‘ko časa, dokler je na prerezu srednje debelega gomolja še kaj surove s<3ice. Pri tej temperaturi škrob nabrekne in želatinizira, to je, veže Se vodo, in kar je najvažnejše, 70“ zadošča, da se razkrojijo strupene 'Vi in poveča prebavljivost. 'er pa je krompir, kot rečeno, enostransko krmilo, mu je za uspešno inje treba primešati kako beljakovinsko krmilo, ki ima vsaj 20 odst. 'ovih beljakovin. Kot dobra krmna mešanica seje pri pitanju obnesla es sojinih tropin, ječmena, koruze, vitaredina in kalcitne mivke, ki kuhanem krompirju dodajamo pitovnim živalim. Inž. M. L. alneje ugotavljati. Nekatere spremembe so že pripravljene. V Sloveniji je bilo jeseni podeljenih skupno 75.000 štipendij, od tega 10.015 kmečkim otrokom (od 29.849 prošenj), kar je v primernem odnosu s številom kmečkega prebivalstva. Je narodni park Kočevje-Kolpa, ki sega globoko v ribniško občino in ga predlagajo Zeleni-ESS in nekateri poslanci, želja in zahteva slovenskih prostozidarjev ali slovenske gospode Bevc dvakrat prvi Trebanjski vinogradniki ocenili svoja vina TREBNJE - Nedeljski občni zbor Društva vinogradnikov Trebnje v gostilni Opara so številni člani spet izkoristili za izobraževanje. Jurij Mamilovič iz Pinusa je predaval o boleznih in zaščiti vinske trte pred škodljivci. Kot nam je povedal predsednik društva Franc Opara, bo novo vodstvo, ki so ga izvolili na tem zboru, tudi letos precejšnjo skrb posvetilo strokovnemu usposabljanju članov. Tako bodo po Ireh letih spet pripravili tečaj o kletarjenju. Na zboru pa so podelili tudi diplome in priznanja vinogradnikom, ki so na ocenjevanje prinesli 79 vzorcev. Sedemčlanska komisija pod vodstvom inž. Alojza Metelka, v njej pa je sodeloval tudi mag. Milja Kocjančič iz Kmetijskega inštituta Ljubljana, je izločila 12 vzorcev, predvsem zaradi “beksla” in pretiranega žveplanja. Enako visoko oceno - 16,1 sta dobila zmagovalna vzorca cvička Matije Štepca (Trebnje, gorica Razbore pri Čatežu) in dolenjskega rdečega vina našega stanovskega kolega Jožeta Rozmana (Ljubljana, Hmeljčič). Največ - 14 vzorcev so prinesli vinogradniki dolenjskega belega vina, 1. mesto pa si z oceno 16,0 delita Stane Prijatelj (Trebnje, Lipnik) in Marica Škoda (Vina gorica, Irenga pri Trebelnem). Dve prvi mesti je dosegel Jože Bevc (Dol. Dobrava, Rihpovec), in sicer za sortno belo renski rizling nasploh najvišjo oceno na letošnjem ocenjevanju -16,9 in za rose (16,1). Dobro pa seje odrezal, tako kot se za birta pač spodobi, tudi naš sobesednik, predsednik društva trebanjskih vinogradnikov Franc Opara, z dvema “srebrnima kolajnama” za dolenjsko rdeče (16,0) in laški rizling (16,3) v kategoriji sortnih belih vin. “Letošnji letnik je predvsem zaradi suše skoraj pod običajnim povprečjem. Vina imajo dosti alkohola, a niso tako polna, harmonična,” pravi Opara. in ali se o tem lahko odloča mimo prebivalstva tega območja, je bilo eno izmed zanimivih in za to območje najbolj aktualnih vprašanj. Nanj je dr. Osterc odgovoril: Želje po parkih so velike. Predlagatelji pa pozabljajo, da bi uresničitev njihovih predlogov pomenila, da bodo izrinili oz. izgnali ljudi s tega območja. To pa pomeni, da tu niti parka ne bo več, ampak le divjina. Stvari je treba postaviti končno na pravo mesto. J. PRIMC USTANOVITEV DRUŠTVA REJCEV DROBNICE ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi vse rejce in ljubitelje drobnice, da se udeležijo ustanovnega zbora društva rejcev drobnice, ki bo v petek, 25. marca, ob 19. uri v sejni sobi skupščine občine Črnomelj. Po zboru bo kratko predavanje o zdravstvenem varstvu drobnice. OBČNI ZBOR VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT - Tukajšnje društvo vinogradnikov vabi na občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. marca, ob 16. uri v gostilni Jaklič. Na zboru se bodo pogovorili o dosedanjem delu, o načrtih in izvolili novo vodstvo. Podelili bodo tudi dipome vinogradnikom, katerih vina so na letošnjem ocenjevanju vzorcev dobila oceno nad 16, in priznanja tistim, ki so dobili za vino oceno od 15,5 do 16. • Če bi narava imela toliko zakonov kol država, ji tudi sum presvetli bog ne bi mogel vladati. (Boeme) • Kot ekonomist nimam problemov, imam jih kot Slovenec. (Bajt) Ivan Doberšek, direktor KZ Capra Bohor ' EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ireja: dr. Julij Nemanič Obnova vinogradov (8.) Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti Če smo pustili premjahno število očes ali nekatera niso odgnala, bo na močnejših trsih potrebno zalomiti vrh mladega prebuj-nega poganjka nad 4. listom zato, da čimprej poženejo zalistni-ki, ki razdelijo bujno rast na več vrhov. Za formiranje stebla bodočega trsa ni primeren poganjek, ki je naglo zrasel, ker njegov les ni klen, st ržen pa je predebel. V takem poganjku je tudi manjša zaloga nujno potrebne hrane za odgajanje v prihodnjem letu. V drugem letu praviloma (razen pri sortah z velikimi grozdi) ne pride do preobremenitve s pridelkom, zalo ni potrebno redčiti nastavka, če upoštevamo pravilo, da bujnejše trse režemo na večje število očes, slabo razvitim pa pustimo samo dve očesi. Da bi vzgojili dobro steblo, moramo ob rezi v tretjem letu pustiti kleni poganjek zmerne bujnosti in predvsem paziti, daje zdrav, nepoškodovan in da omogoča tvorbo ravnega stebla. Število očes, ki jih moramo pustili, je odvisno izključno od življenjske moči trsa. Praviloma je to med 8 in 12 očesi. Ravno tu so se v preteklosti dogajale ogromne in nepopravljive napake. Moramo se zavedati, da potrebuje trs, da bi se dobro razvijal vnaprej, iz leta v leto večje število poganjkov in vedno večjo listno površino, vse do tedaj, ko popolnoma izkoristi razpoložljivi prostor. Zato ne smemo odstranjevati odgnalih poganjkov. Ob tem, ko skrbimo za zadostno listno površino, moramo vedeti, da mladi trsi radi rodijo in da jih predvsem v tretjem in četrtem letu zlahka preobremenimo. Nobena sorta ni izjema. Zaradi tega se moramo zavestno odločiti za redčenje odvečnega nastavka. Trs je v tretjem letu zmožen dati polovico od pridelka v polni rodnosti, to je 1 do 1,5 kg po trsu. Odvisno od velikosti je to od 3 do 10 grozdov. Najprej odstranjujemo vse grozde na slabših kratkih poganjkih, potem pa grozde iz poganjkov, ki imajo nadpovprečno število grozdov, če so grozdi veliki, pa pustimo samo po en grozd na najmočnejših poganjkih. Posledice preobremenitve na začetku rodnosti se kažejo v vsej življenjski dobi vinograda v obliki izmenične rodnosti. Prevelik pridelek bistveno poslabša kakovost grozdja in povzroča občutljivost trte na vremenske vplive, bolezni in škodljivce. Če z gnojenjem želimo popraviti izčrpanost trsa, ima to za posledico vedno več novih neozdravljivih bolezni in množično propadanje trsov. Glede na dejstvo, daje obnova vinograda zelo zahtevna in draga, bomo prisiljeni v prihodnje skrbeli tudi za čim daljšo dobo dobre rodnosti, da se bodo stroški obnove razdelili na večje število let in s tem bistveno zmanjšali polno lastno ceno grozdja. Za primerjavo navajam, da sedaj vpeljana trošarina predstavlja samo 3/4 stroška amortizacije pri 20-letni amortizacijski dobi, enaka pa je z njo pri 30-lelni amortizacijski dobi. Samo pod pogojem, da bo vino resnično pijača posebnih lastnosti, ki daje moč, krepi voljo in ustvarja občutek prijetne sproščenosti, bo lahko pridelava vina vir za preživljanje vinogradnikov. Nasprotno se bo zgodilo, da bodo potrošniki iz dneva v dan bolj segali |x> drugih pijačah, za katere je že znano, da nudijo več alkohola za manj denarja. Ne dovolimo, da z našim napačnim ravnanjem vino postane aromatična alkoholizirana voda! JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. Sirarna Jelovec bo dobila “sestri” Prva slovenska kozjerejska zadruga bo uredila sirarni še na Studencu in v Stranju SEVNICA - Sevnica je slovenskim kozjerejcem znana kot prirediteljica državnih razstav in sejmov koz. Julija 1992 pa je 12 kozjerejcev iz sevniške, laške, trebanjske in krške občine ustanovilo še prvo specializirano ko/jt*rejsko zadrugo v Sloveniji - Capra Bohor. Zadruga je dobila ime po latinskem izrazu za kozo in po znanem kocjanskem hribovju. “Naš osnovni program je pridelava mleka za predelavo v sire in prireja mesa kozličkov. Navkljub precejšnji anonimnosti in neugodnim časom je zadruga dosegla že kar lep napredek. Kozje mleko predelujemo v zadružni sirarni v Jelovcu in lani smo pridelali 1.050 kg kozjega sira pod blagovno znamko Bohorec. Sir je bil dober in je naglo pošel. Letos nameravamo urediti še dve sirarni, in sicer na Studencu in v Stranju pod Bohorjem, to je v krški občini. V teh višinskih predelih želimo pač dokazati prednosti kozjereje in bolje izkoristiti slabše kmetijske površine. Podobno kot obstoječa sirarna bosta tudi omenjeni novi sirarni lahko dnevno predelali 600 litrov vse bolj cenjenega in dokazano zdravega kozjega mleka. Poslovanje zadruge Capra temelji na treh P-jih: prozvodnja, predelava in prodaja. Zatorej je eden naših glavnih ciljev poleg prireje in pridelave še lastno trženje proizvodov. HELENA MRZUKAR Uvajanje drobnice v višinska in strma območja je lepa priložnost, da omogočimo količkaj solidno življenje tudi kmetom, ki so bili doslej zaradi naravnih pogojev v bistveno slabšem položaju od ostalih,” poudarja direktor Kozjerejske zadruge Capra Bohor, inž. Ivan Doberšek. Direktor, sicer upokojeni medobčinski kmetijski inšpektor, je voljan vsem, ki jih zanima kozjereja, kaj več povedati o donosnosti in drugem osebno na svojem domu v Sevnici, Cesta na Dobravo 38, lahko pa tudi po telefonu 81-395. P. P. P NOVO M ES ČANI - Na Srednji kmetijski šoli Grm je Društvo podeželske mladine Novo mesto-Straža skupaj z novomeško enoto Kmetijskega ZflvorM v petek pripravilo regijski kviz “Mladi in kmetijstvo", ki se ga je udeležilo J7.,p vseh štirih dolenjskih občin. Največ točk in največ znanja je pokazala 3. L lPa Srednje kmetijske šole, za katero so odgovarjali Matjaž Čolnar iz Otočca, rud‘"n Spec ‘z Sc,cPri Trebnjem in Damjan Golavrški iz Novega mesta (na sliki od leve proti desni). Ekipa bo barve tega dela Slovenije zastopala na državnem prvenstvu, ki bo 26. marca v Sevnici. Prireditev je bila obogatena s kultumo-za-bavnim programom in družabnim večerom. K temu so v mnogočem prispevali tudi pokrovitelji Mercator KZ Suha krajina, Mercator KZ Krka, Slovenska kmečka zveza pri SLS, tovarna zdravil KRKA, Zavarovalnica Triglav, Semenarna Ljubljana in drugi. (Foto: J. Pavlin) | gospodinjski kotiček Hren je kot antibiotik S pričetkom pomladi se marsikateri jedi spremeni okus, saj ji dodamo nova sveža dišavna zelišča, ki so bogata predvsem z vitaminom C. Začimba, ki pa vse leto ne izgubi svoje priljubljenosti, je hren. V hladnih dneh, ko je na mizi več mastnega mesa, ga pripravimo v obliki toplih omak in kot začimbo dodajamo krompirju, surovemu kislemu zelju, fižolu v solati in še marsikam. Spomladi pa se zelo dobro ujema z okusom jajc, kisle ali sladke smetane in z ribami. Hren ima zdravilne lastnosti, podobne antibiotikom, pospešuje prebavo in obogati telo z vitaminom C. S svojim okusom in vonjem spominja na gorčico ter draži sluznico oči in nosu. Ko ga nastrgamo, ga takoj zamešamo med ostale sestavine, saj zelo hitro izgubi aromo. Tudi potemni zelo hitro, zato nastrganega pokapljamo z limoninim sokom. Cele, olupljene korenine in kose korenin uporabljamo le pri vlaganju zelenjave. Okusna hladna omaka, ki jo serviramo k belemu mesu ali ribam, je HRENOVA JAJČNA OMAKA. Zanjo potrebujemo 6 trdo kuhanih jajc, 6 kislih kumaric, 4 žlice kisle smetane, 4 žlice gladke skute, 1 dl kisa, ščepec soli in 2 žlici drobno nastrganega hrena. Beljake in rumenjake sesekljamo vsako posebej, vmešamo sesekljane kumarice, smetano, skuto in sol. Maso razredčimo s kisom in po potrebi z vodo ter dobro premešamo. Omako de-koriramo s peteršiljem ali drobnjakom. Kot prilogo pa lahko pripravimo HREN S KROMPIRJEM: potrebujemo korenino hrena, 4 žlice olja, 1/2 dl kisa, sol, 3 stroke česna, peteršilj in 1/2 kg kuhanega pretlačenega krompirja. Hren naribamo, dodamo olje, kis, sol, olupljen in strt česen, sesekljan peteršilj ter pripravljen krompir in dobro premešamo. Tako pripravljen krompir serviramo h kuhanemu mesu in k ribam. Za zanimivo spremembo lahko pripravimo tudi MASLENI NAMAZ S HRENOM. Maslo nekoliko zmehčamo, dodamo malo soli in nastrganega hrena. DOLENJSKI LIST JI IZ NKŠIH OBČIN liilii.iJ IZ NKŠIH OBČIN Manj “lohna”, več svojega znanja Novi direktor Laboda Andrej Kirm je zastavil dolgoročno strategijo tega velikega, pretežno ženskega podjetja - Zahtevnejša in bolje plačana dela, nove blagovne znamke NOVO MESTO - Od začetka leta je direktor novomeškega Laboda Andrej Kirm. Kirm je med mlajšimi direktorji večjih podjetij, kakršno Labod s skoraj 2.000 zaposlenimi gotovo je, a kljub temu ima že nekaj uspešnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem. V Labod je prišel z mesta sekretarja sekretariata za družbeni razvoj na novomeški občini (še v vedno pa je podpredsednik izvršnega sveta). A tudi v Labod ni prišel kar “na pamet”, saj je bil, preden je šel na občino, v tem podjetju 7 let direktor strokovnih služb. Skratka, nova metla, a z izkušnjami. Pri delu oz. pri izpeljavi svojih zamisli in načrtov pri vodenju in usmerjanju Laboda mu bo gotovo v lažje zato, ker se je na direktorsko mesto prijavil na jasno izraženo željo delavcev, bolje rečeno delavk, kajti v Labodu je več kot 90 odst. zaposlenih žensk. Labod jeza Muro po velikosti druga konfekcijska firma v Sloveniji, na področju tako imenovane lahke konfekcije (srajce in bluze) pa je najmočnejši. “Programsko gledano, se bomo morali usmerjati v zahtevnejše kolekcije, kajti enostavnejše stvari vse bolj prevzemajo tovarne v vzhodni Evropi, ki konkurirajo tudi z nižjimi cenami,” pravi Kirm. “Osnovna strategija za bodoče delo Laboda je: več znanja, zahtevnejša in s tem bolje plačana dela, kar velja tako za proizvodnjo za domači trg, za klasični izvoz in dodelavne posle, tako imenovani lohn posel.” Na domačem trgu, za katerega sedaj dela okoli četrtina Labodovih zmogljivosti, nameravajo tak delež ohraniti ali ga celo povečati, hkrati pa naj bi na domačem trgu po- Andrej Kirm večali prodajo vrhnjih oblačil, se pravi izdelkov težke konfekcije. Slednje povečanje - tako dolgoročno strategijo je zastavil Kirm - naj bi šlo v prvi vrsti na račun zmanjševanja vse slabše plačanih dodelavnih poslov. V lanskem letu namreč s plačilom za te posle Labod ni pokril niti vseh proizvodnih stroškov; kljub temu pa so lansko leto zaključili brez izgube. “Na ' J a g , -j,-1/A : M 1 §|fcj NAJSI ABŠA SOI A V OliČINI - Novomeška osnovna šola v Šmihelu, kamor hodi več kol HOD učencev, deluje v dulec najslabših delovnih razmerah v novomeški občini. Na to vodstvo šole že dalj časa opozarja, ugotovitve zadnjih inšpekcijskih pregledov pa so take, da bi bilo treba šolo zapreti. O nujnosti obnove šmihelske šole (ob prav tako nujni in že sprejeti gradnji šole na Drski) je tekla beseda tudi na zadnji seji občinske skupščine, ko so poslanci zahtevali, naj izvršni svet do naslednje seje pripravi program obnove šmihelske šole. Zadnji vikend so na nemogoče razmere in neizpolnjene obljube opozarjali tudi učenci te šole, ki so po mestu razobeseli svoje plakate. (Foto: A. II.) Iz Novega mesta 9 občin? Končano je prvo poglavje v preoblikovanju NOVO MESTO - Končani so zbori občanov, ki so potekali v vseh 32 krajevnih skupnostih v novomeški občini, na katerih so se, poenostavljeno povedano, ljudje odločali o oblikovanju novih občin. Za samostojne občine so se odločili v sedanjih krajevnih skupnostih Žužemberk, Hinje, Mirna Peč, Stopiče, Šmarjeta, Škocjan, Šentjernej, Orehovica; kar v 24 krajevnih skupnostih pa so se odločili za občino Novo mesto, in to poleg v mestnih krajevnih skupnostih še v KS Bela Cerkev, Birčna vas, Brusnice, Dolenjske Toplice, Dolž, Gabrje, Mali Slatnik, Otočec, Podgrad, Prečna, Straža in Uršna sela. Dntgače, kot je bilo predvideno v strokovnih podlagah za členitev novih občin, so se odločili v Dolenjskih Toplicah in Straži, kajti ti dve krajevni skupnosti sta bili predvideni za samostojni novi občini; za občino Stopiče so se odločili samo v tej krajevni skupnosti, medtem ko so se vse ostale podgorske odločile za Novo mesto in bi, če bi pri tem ostalo, bila stopiška občina otoček v novomeški. Dntgače od predvidenega so se odločili tudi v Beli Cerkvi, ki naj bi postala del občine Šmarjeta, pa so se odločili za Novo mesto, prav tako na Uršnih selih, ki so jih hoteli stlačiti v občino Dolenjske Toplice. Pokazalo se je, da so bili zbori občanov dobro obiskani predvsem v tistih krajih, v katerih so ljudje hoteli drugačno rešitev, kot so jim jo pripravili v Ljubljani: na Uršnih selih, Dolžit, v Podgradu, Beli Cerkvi in pa tam, kjer so tudi tako hoteli potrditi odločitev za samostojno občino: v Hinjah, Orehovici, Škocjanu. In kaj sedaj? Stvari nikakor še ni konec. Po zakonu župan zbere zapisnike z zborov, kar je že narejeno. Do nasprotij med odločitvijo na ravni krajevne skupnosti in posameznimi naselji na teh zborih ni prišlo, a ni dosti manjkalo. Če bi se na zboru v Straži odločili za samostojno občino, bi se nekatera naselja znotraj sedanje KS Straža odločila za občino Novo mesto, kar zakon dopušča. Vladna služba bo pripravila predloge referendumskih območij in jih predložila Državnemu zbont. Referendum bo predvidoma 22. maja. Na zborih občanov pa ljudje zaradi nedorečene zakonodaje niso mogli dobiti odgovorov na nekatera za nadaljnje življenje in delovanje no- • Pred dokončno odločitvijo je še nekaj varovalk za popravke kakšnih nesmislov ali očitnih neskladij. Seveda se ob vsem tem postavlja kup vprašanj. Na primer: zbora v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo komaj S3 ljudi, kar je le 3,5 odst. volilnih upravičencev, in odločili so se za referendumsko območje občine Novo mesto, po domače povedano, proti samostojni občini Dolenjske Toplice. Na referendumu je lahko sedaj velika večina volilcev proti tako določenemu referendumskemu območju (občina Novo mesto), pa bi bilo to kljub vsemu izglasovano. Ob tako očitnem neskladju bi Držjavnmi zbor Že lahko posredoval. Ali v primeru stopiške “otoške” občine. vili občin zelo pomembna vprašanja. Med drugim tudi nihče ne more povedati, kakšne otipljive prednosti in koristi bodo imeli ljudje od novih °bČi"- A. BARTEU O NOVI OBČINI ŽUŽEMBERK V zadnji številki Dolenjskega lista je ponagajal tiskarski škrat in napisal, da so Žužemberčani predlagali ustanovitev občine Žužemberk. Predlog je seveda prišel z vrha, krajani pa so bili na zboru odločno proti novi občini, saj so mnenja, da bi taka nova občina bila v neenakopravnem položaju z občinami v mestih. Seveda so bili tudi občani, kateri so s srcem za novo občino, vendar so argumenti proti novi občini prevladali. Krajani se bodo o tem odločali na referendumu v referendumskem območju Žužemberk, katerega so potrdili krajani Žužemberka na zboru. PREDAVANJE O NEVARNIH POTEH NOVO MESTO - Danes ob pol osmih zvečer bo v Kulturnem domu predavanje svetovnega popotnika Zvoneta Šeruga, ki bo ob multivizijski računalniško vodeni diaprojekciji predstavil svoje spomine in vtise z lanskoletnih potovanj skozi nekatera vojna in krizna žarišča sveta, predvsem skozi Bosno, Somalijo in Kambodžo. O teh potovanjih je konec lanskega leta izdal knjigo Nevarna razmerja, ki jo bo mogoče po predavanju kupiti izjemoma po polovični ceni in še z avtorjevim podpisom. Predavanje bo naslednji dan, 25. marca, ob 7.30 še v dvorani zavarovalnice Tilia. DEŽURNE TRGOVINE domačem trgu se moramo pojavljati z novimi blagovnimi znamkami, naredili pa smo tudi že poskuse za klasični izvoz naših izdelkov; v prvi vrsti gre tu za nemško tržišče, kamor skušamo prodreti z lastno blagovno znamko Peter Benson,” je povedal novi direktor. “Seveda ta nova usmeritev • Ena pomembnejših nalog, ki so se je pod novim direktorjem že lotili, je organiziranje razvojno-marketiriš-kega sektorja; do sedaj so namreč imeli le komercialno službo, v tem novem oddelku pa bodo skrbeli tako za razvoj Labodovih izdelkov kot za njihovo trženje. “Zagon in voljo za napredek med zaposlenimi je čutiti, in če bodo spremembe zahtevali na konstruktiven način, bo to samo dobro,” je prepričan Kirm. In še nekaj naj bi uvedli, kar bo gotovo tudi dobro za nadaljnji razvoj Laboda in njegovo utrditev na domačem in tujih trgih; programsko specializacijo. Vsaka od labodovih tovarn, te pa so v Novem mestu, Krškem, Trebnjem, na Ptuju, v Ljubljani in Idriji, naj bi proizvajala tiste izdelke, za katere je po svoji (sedanji ali bodoči) tehnološki opremljenosti najbolj usposobljena. Laboda zahteva tudi novo ali drugačno organiziranost na vseh uprav-Ijalskih in proizvodnih ravneh.” A. BARTEU V soboto, 26. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Blagovnica, Žabja vas od 8. do 19, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpelru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 27. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova uta od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela DARILO PRIZADETEMU OTROKU - Predsednik Franci Koncilija je c sredo sprejel predstavnike Dolenjskega društva za cerebralno paralizo in predsednici Željki Štojšin izročil 1000 DEM, darilo pevskega dmštva “Har-mony Brothers” iz partnerskega mesta Langenliagna. Društvo bo denar namenilo družini Petre Cmčič, ki prav ta čas zbira denar zato, da bodo Petri lahko naredili dvigalo in ji tako omogočili lažjo pot v stanovanje. (Foto: J. P.) ČAJANKA ZA VRSTNIKE IZ BOSNE Grmski srednješolci so pripravili čajanko za vrstnike iz Bosne, ki jih je usoda prinesla med nas v Novo mesto. Zapustiti so morali svojo Bosno in v njej vse, kar so imeli radi. Pred dvema letoma tudi oni še niso vedeli, kakšno je otroštvo brez miru, kako lepo je biti svoboden in kako težko je biti zunaj svoje domovine. V njihove najleše dni žviljenja se je vrinila vojna. Tukaj je zdaj njihov novi dom. Tu hodijo v šolo, saj vedo, da je zanje tisto, kar bodo najbolj potrebovali, ko bodo stopili v svet odraslih. Tu med nami potrebujejo prijatelje, ljubezen in razumevanje. Pomagati jim moramo, da svojo bolečino in trpljenje pretvorijo v veselje in srečo. Na družabnem srečanju z muziko in plesom smo jim zaželeli, da bi se jim uresničile vse sanje in da ne bi izgubili vere v boljši jutri. MARJANA ŠTERN NOVI PROSTORI ZA ADRIATIC - Novomeška enota Zavarovalne družbe Adriatic, ena mlajših enot te koprske družbe, je dobila svoje prostore v novem poslovno-prodajnem središču na Novem trgu. Lepe prostore so slovesno odprli prejšnji petek. Zbrane goste na slovesnosti je pozdravil direktor novomeške poslovne enote Borut Novak. Novomeška enota, je bilo rečeno na otvoritvi, pridobiva z večanjem obsega poslovanja tudi vse več samostojnosti v okviru poslovnega sistema Adriatic, katerega usmeritev je, da se čim več sredstev, ki jih ustvarjajo poslovne enote, prek kreditiranja gospodarstva, sponzorstva in donatorstva vrača v domače okolje. (Foto: A. B.) V nedeljo odločitev v Bučni vasi V nedeljo referendum za samoprispevek - V iztekajočem se obdobju denar od samoprispevka pomnožili - Od kanalizacije do javne razsvetljave in urejanja naselij BUČNA VAS - Tudi v krajevni skupnosti Bučna vas sc spomladi izteče samoprispevek, za katerega so se odločili pred petimi leti. Ves ta čas so prebivalci te delno še mestne, v večini pa primestne krajevne skupnosti za svoj referendumski program oddvajali po 1 odst. od plač, pokojnin in drugih prejemkov. V teh letih seje tako zbralo okoli 8,4 milijona tolarjev, vrednost opravljenih del iz referendumskega programa pa ocenjujejo na 30 milijonov tolarjev. “Razliko smo dobili od drugod, iz občinskega proračuna, prispevali sta zavarovalnici Tilia in Triglav, veliko pa so ob posameznih delih dodatno prispevali krajani,” je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Jože Florijančič. Tako so v tem obdobju asfaltirali tako rekoč vse krajevne poti in vaške ulice pa še marsikatero drugo delo bi lahko našteli. Računajo, da so asfaltirali kar kakih 20.000 m: poti in ulic. Na dobro obiskanih zborih krajanov konec prejšnjega meseca so se odločili, da bodo pripravili referendum za nov samoprispevek za obdobje 1994 - 1999, v katerem naj bi, če se bodo tako odločili, krajani spet pris- pevali po 1 odst. od plač, pokojnin in drugih prejemkov. Program, ki so ga pripravili, je po sedanjih cenah vreden kakih 90 milijonov tolarjev, s samoprispevkom pa naj bi zbrali kakih 20 milijonov tolarjev. O samoprispevku se bodo prebivalci KS Bučna vas odločali v nedeljo, 27. marca. V novem referendumskem obdobju naj bi asfaltirali še tistih nekaj makadamskih vaških poti in ulic, v prvi vrsti pa začeli graditi kanalizacijo v tistih naseljih, kjer je to možno; v programu je še javna razsvetljava v vseh naseljih, ureditev pokopališča in mrliške vežice v Gor. Kamencah in Gor. Karteljevem; napeljava vodovoda v višinska naselja oziroma zaselke; ne nazadnje pa naj bi v tem času poskrbeli tudi za lepši videz naselij in ulic v tej krajevni skupnosti, v kateri v 11 naseljih živi okoli 1.800 ljudi. A. B. UČINKOVITA TAJNICA DOLENJSKE TOPLICE -Družba Elite iz Ljubljane pripravlja tridnevni seminar na temo Učin-ko- vita tajnica - pot do uspeha. Seminar bo 6., 7. in 8. aprila v Dolenjskih Toplicah, namenjen pa je tajnicam m poslovnim sekretarkam, “ki želijo najbolje predstavljati svoje podjetje”. (Novomeška kroi CESTA HEROJEV - Nedavč sporočilo o posodobitvi novontei n Ceste herojevje bilo nepopolno.! |; dati je potrebno, da so cestarji na, dili iz te ceste največjo novomd n “Špricanco”. To so dosegli na ta nai |, da so asfaltirali sredino ceste. K sl j ni se zato ob dežju steka voda, s ka |, ro avtomobili izdatno zalivajo ljudi u nekaj centimetrov oddaljuj pločnikih. Opazovalci dogajanja s« teden zabeležili še en korak dalj«« posodobitvi Ceste herojev, in sic^Jj tudi pločnik na drugi strani je do j, ograjo. Ker se tako vse oža, bo našit ^ n]i ukrep verjetno ta, da bodo cesti j. izvrtali pod izjemno prometno Cw0 herojev mišje rove za pešce, zlasti množico tukajšnjih šolaijev. CERKEV - V Gabrju pravijo, jim kaj dosti ne pomaga, če brusniška cerkev imela nove orgle, pa v gabrski cerkvi strop dol pada. I bi radi dobili kaj tudi za svojo ceri s pravijo takole: brusniški župnik na z ima mašo, ampak “ofer” pri rt i K/\< 1. \ • m .ki, č ) K A 1111 I bodo imeli Gabrčani. Mislijo,1 saj dobili' bodo edino na ta način kaj dobili Cerkve za obnovo gabrske cerkve j POSKUSI - Ko so se v Stopičah nedavnem zboru borili za m občino, so povedali, da bodo podra vodo in tako dobili denar za hod stopiški občinski proračun. Ta že ji lahko obrodi toliko sadov, kot jih j' dal nekdanji trud Dolžanov, ki sol teli s pomočjo deske, kosa lesa, b "j in krepkega Podgorca poslati žab vesolje, o čemer je pisalo tudi nek'v nje podgorsko glasilo. Žabe spravili nikoli višje od cerkveni ( zvonika, od podražitve vode pa ne kanilo v stopiški občinski prorai niti za en “Stampede” Ena gospa je rekla, da pri Rev ^ postavljajo table z znakom fit n samo zato, da bi podgorski Ijv f; lahko natančno pokazali svoje ■„ naraščaju, iz katere tovarne so ; šefi vrgli na cesto. KOPORČEVA OLJA V KRKI NOVO MESTO - Danes, 24. rt 1 ca, bodo v veži poslovne stavbe 1 varne zdravil Krka ob 18. uri od( razstavo olj akademskega slikarja! j ona Koporca iz Ljubljane. Avtorji večkrat sodeloval na Krkinih slik skih kolonijah. Ne razstavlja veli! B zato je ta razstava ena od redkeftj priložnosti, da spoznamo njegovo 4 n varjalnost. Izbor olj za razstavo ti pripravil avtor sam. V kulturi* programu bosta nastopili pianistk Cvetka Hribar in flavtistka AleJ" Recelj. k V času od 4. do 13. marca so v h porodnišnici rodile: Andreja Ko ^ var iz Črnomlja - Žiga, Brigita R1 n čelj iz Soteske - Matica, Jožica Mij ^ s Hudega - Janjo, Margareta Nw / ševič z Griča - Jureta, Silvija Piš^k Črnomlja - Jerneja, Milena Lise* j, Gor. Impolja - Denisa, Albina ■% man iz Kloštra - Iztoka, Irena Gru’ t| iz Gor. Vrhpolja - Tino, Stanisl* v Penca z Dol. Mokrega Polja - Klel* ( na, Erika Podržaj s Sel pri Dolenj* j Toplicah - Teo, Mateja Travižajjit Dol. Kamene - Tjašo, Jožica AŠ* ( Velikega Dola - Roberta, Adrij8 j Celič iz Gorenje vasi - Primoža, A8 j. Rokave iz Trebnjega - Roka, Ns| |, ja Nemanič iz Metlike - Tejo, Joj |j Murn iz Dol. Prekope - Majo, V' ca Škrajnar iz Trebnjega - Vahb Anica Mavsar s Semovega - Ren8' Karolina Uhan iz Dol. Nemške v - Matica, Luca Davidovič iz Podh0* Kristino, Martina Kvartuh iz P! hovca - Mitja, Milica Spahič nomlja - Matea, Irena Skušek z M ; Strmice - Tadejo, Milena Klajd^i Gor. Suhadola - Nino, Sonja Jak0' iz Tribuč- Urško, Jožica ŠtajdoM1 Dragatuša - deklico. Iz Novega mesta: Polonca MbJjl Pot na Gorjance 37 - Gašperja, M8 ca Pajič iz Jerebove 3/a - Živo. J Čestitaj 4 KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko *'? A vilko 23-304 lahko pokličejo vsi imajo kakršnekoli osebne probl®' Ta četrtek bo na vaš klic čakal p*1 log Marjan Stokanovič. TREBNJE - Na vprašanje otiA odraslih bodo strokovnjaki očf varjali vsak ponedeljek med 7. ter 15. in 17. uro. Telefon je 44-3 4 DOLENJSKI LIST TTiF! črnomaljski drobir | UMETNIŠKA - V Črnomlju so [pretekli teden spravljali na svet novo Jhilturno-umetniško društvo, imeno-jftno Artoteka. Medtem ko o programu dela društva, zapisanega v pravi-l.°' "Ph, skoraj ni bilo besedi, pa se je vroča 1 '“.[razprava razvnela o tem, kakšne kaz-' jipihi lahko častno razsodišče prisodijo neposlušnim članom. Človek je Ks3pobil občutek, da so umetniki sami s ^hudodelci ali pa vsaj, da društva ne IVnttstanavljajo sredi Črnomlja, temveč v .^fPDDob J lialiJ FUNKCIJE - Potem so prišli na si(Trej omenjenem ustanovnem zboru !3(k) razdeljevanja funkcij. Pa zopet niso ijitteli najbolj srečne roke, saj sojih 'esl3 - kar nekajkrat prisoditi ljudem, pjkisose takoj izmazali, da so le zunanji . ^opazovalci, nekakšne kulturniške a “modre čelade”. Skoraj se je bilo že • • Pati, da bo za vse funkcije zmanjkalo 'J^[ustanovnih članov. Sodbo o tem, ali je Se bilo preveč funkcij ali premalo članov, P jjPa si naj vsaj ustvari sam. erkl UOBE - Pred približno letom dni • natiniHV Iej ru*,r'k' zapisali, da v velikem i rfllzuU°ju z. rožo, ki stoji sredi sobe, v • Ibteri zaseda črnomaljska vlada, [^[množično poganjajo gobice. Takrat ,v(,!smo to povezali s simboliko, češ da so • l gobice morda napoved izvršnemu no !'Ve,u’ *Ja bo šel "po gobe”. Kmalu se dra ^ll' zares zgodilo. Toda tudi sedaj, ko j v vladi drugi ljudje, jim gobice ne ! jf prizantišajo. V zaboju sredi sejne sobe :i ^vršnega sveta jim že zmanjkuje pro-syj sl(>ra. Zopet simbolika? i, C tab Sprehod po Metliki) ...a,V OSREDNJEM SLOVENS-nc DNEVNIKU smo lahko pre-r;|; >r;|li, da se je sestalo v Ljubljani kar bet ministrov zaradi zapletov okrog 'funoviškega odlagališča smeli. Bo-‘()či morebitni gradaški župan bo ''pral biti v županskem naslanjaču 'ujmanj pet mandatov, če bo hotel '»živeti neizmerno čast: sestali se s 'etimi ministri. Na Kranjskem bo, :ak<> kaže, toliko občin, da bodo stali ■upani v vrsti za sprejem pri predsedniku tja do Grosupljega. : NOČNI PROGRAM STUDIA D le v živo oddajal tudi iz okrepčeval-f(>1 'ICe Tineta Slanca v Rosalnicah. plf »ivno ko so se očaki pritoževali nad iijl gladino, da se ob žegnanju pri Treh [urah ne zna niti več pošteno stepsti, / >u sp pred vrati okrepčevalnice zra-'v yah mladeniči, ker je kamenje izpod “»les avtomobila enega od njih lete-10 Po pločevini drugih. Je že tako, da V 'u zarečenega kruha največ poje. ZAVAROVALNICA TRIGLAV Nje naredila med šolsko mularijo iti '»lično reklamo, ko jo je brezplačno be '"Peljala na Planico. Celo malico so ud * 1 Pripravili, pa ni nič čudnega, če je ja Er?j mladež, ki ni zavarovana pri r j( 'riglavu, razočarana. Konkurenca bo ■a Iborala napeti možgane. ’e)j| PO MESTU JE SLIŠATI kar Jrekaj pripomb na delo sodnika za olfh k . e> ki si Metlika deli s Čr-T[lniljem. Enoglasna ugotovitev je, lV F bi imeli Metličani svojega “kazno-'"Ejjlca”, da jim ne bo treba hoditi po "T^ni v 14 kilometrov oddaljeni Cr-lefjjtomelj. “Udarce bi laže prenašali v ..bdnem kraju,” trdijo prizadeti, ipadna inačica pa je: Metličani so • fuznovani v Metliki. ^Trebanjske iveri ) ^Nesklepčnost -1\. sejo tre-gajskega izvršnega sveta je predsed-M “k Jože Rebolj očitno slabe volje ifir) Jadno prekinil, ko je odšla s seje še itvbica, ki je dotlej zagotavljala kvo-selKr' se Je zgodilo sredi ene naj-j JFU zanimivih, za črnograditelje pa ni jpTienihnih točk dnevnega reda: os-isl« Jatka odloka o prostorskouredit-]ef (5n'h pogojih za sanacijo degradi-njs' EjJega prostora v občini Trebnje. Da idf t* * 2 Majda Bodlaj iz projektivnega ate-kS^ Prostor Ljubljana povsem za-ij> privihrala v Trebnje, je vsaj in-/V ?bnativno do konca pojasnila naj-laljijJj kritične posege v prostor, za ka- di |Te ni možnosti, da bi jih legalizira- anJu ODPUSTKI? - Trebanjska občin-Uprava načrtuje ob velikonočnih e njMznikih izlet v Rim. Poznavalci raz-e' na občini pravijo, da bi romanje (Mč^čno mesto Občinarji vsekakor l 'jjPfali izkoristiti še vsaj za obisk Va-MflRna, da bi ob koncu mandata oz. Jdit^edanje organiziranosti lokalne (oK^iouprave dobili odpustke. h^jkJ-ACiUNA - Trebanjski župan Ciril irUgartnik se je zadnjič odpravil v liljK&mo, pa ne v Zeleno ali Piavo pri Ms ^r»ču, kar bi vzelo več časa. Župa-namreč med tednom povabili k s^ku le na predstavitev novega Re-i^*ltovega jeklenega konjička zgor-^jifga srednjega razreda - Lagune. Za 'Jjadne smrtnike ostanejo le viken-V-agune z Laguno pri dealerjih Re-) Malo je verjetno, da se bodo na si, Ciniv lem času tranzicije, ko števil-Ifi^funkcionarji in upravni delavci ne prav dobro, kakšna usoda jih l^a ob novih občinah, nabavili novo ;beno vozilo. Ijbi/e bi lahko obdržali skrivnost, če i °ila dva mrtva. (Franklin) IZ NKŠIH OBČIN i l.iiJil’ IZ NKŠIH OBČIN E Vseh načrtov ne bo moč uresničiti Črnomaljski proračun je prekratek za vse naložbe Komunale, ki jih je predvidela v gospodarskem načrtu - Prednost črpališču pitne vode v Dobličah - Kako bo s smetmi? ČRNOMELJ -Tukajšnja Komunala je v letošnji gospodarski načrt zapisala mnoga opravila, ki so sicer zelo nujna, vendar je že sedaj jasno, da za vsa ne bo dovolj denarja. Zato bodo morali pripraviti vrstni red prednostnih naložb, od katerih je gotovo na prvem mestu povečanje zmogljivosti črpališča pitne vode v Dobličah, zgraditev rezervoarja ter povezava vsega črnomaljskega vodovodu na omenjeno črpališče. Potem bi lahko z do 30 litri pitne vode na sekundo ob suši pomagali tudi Metličanom. V načrtuje gradnja čistilne naprava v Črnomlju in povezava kanalizacije tako črnomaljske kot semiške kanalizacije na krajevni čistilni napravi. Na Komunali predlagajo tudi preureditev kotlovnice na Čardaku in zamenjavo kuriva, ureditev stare mrliške vežice v Črnomlju ter vrsto rekonstrukcij vodovodov ali gradnjo novih. V načrtu imajo raziskavo novih vodnih virov, zaščito vodnega vira v Vinici, nakup avtocisterne za prevoz pitne vode. Kljub temu daje občinsko odlagališče odpadkov pri Vranovičih zaprto že skoraj tri mesece, imajo na Komunali v načrtu tudi ureditev zajetja izcednih voda pri deponiji. Zagotavljajo, da bi bilo potem odlagališče po tehnični opremljenosti ne le med prvimi desetimi, ampak celo med prvimi tremi v Sloveniji. Kot je povedal direktor Komunale Bojan Košir, pričakujejo, da bodo cene komunalnih storitev, ki naj bi pokrivale stroške enostavne reprodukcije, v pristojnosti občine. • Da se osnutek gospodarskega načrta Komunale v finančnem delu precej razlikuje od možnosti, nakazanih v osnutku občinskega proračuna, se je strinjal tudi predsednik izvršnega sveta. Zato bodo morali z marsikatero naložbo v Komunali počakati, pri vodooskrhi pa pričakujejo tudi sodelovanje metliške občine. Opozatja tudi na pomanjkanje denarja za vzdrževanje Črnomlja, Semiča in Vinice, saj bi letos potrebovali 32 milijonov tolarjev, a je v osnutku občinskega proračuna le 16 milijonov, od tega 4 milijoni za preplastitev as- falta. Če ne bo več denarja, bodo morali na Komunali za ta dela zmanjšati število zaposlenih in tudi vzdrževanje v vseh treh krajih. Košir še opozarja, da bi morali povečati tudi ceno vode in kanalščine, medtem ko je predviden odvoz odpadkov v gospodarskem načrtu takšen, kot je bil do konca lanskega leta. Tako naj bi letos na deponijo pri Vranovičih odpeljali 26.000 prost, metrov odpadkov, prihodnje leto pa naj bi pričeli odvažati smeti iz vseh krajev v občini. M.B.-J. • Ljudje se pač ne brigajo toliko za politiko. Radi bi predvsem normalno živeli. (Bučar) PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU METLIKA - Občinski odbor SKD Metlika priredi ob materinskem dnevu v soboto, 26. marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki kulturno-zabavno prireditev. Nastopili bodo oktet Vi-tis, cerkvena moška pevska zbora iz Metlike in Podzemlja, trio Obzorje in ansambel Mavrica. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni! TAT V RUDNIKU KANIŽARICA KANIŽARICA - V začetku marca je neznanec v prostorih rudnika Kanižarica ukradel dve mešalni pipi za umivalnik, stensko luč in verige za obešanje rudarskih oblek ter s tem omenjeno podjetje oškodoval za okrog 1(X) tisočakov. Preveč okleščen program Protest Metličanov, ker so jim namesto za 226 mesecev odobrili le za 49 mesecev javnih del METLIKA - V metliški občini so načrtovali, da bodo v letošnjem letu vključili v javna dela pet programov, in sicer pomoč starejšim in invalidnim na domu, izboljšanje življenjskih razmer Romov, administrativno-teh-nična opravila pri občinski organizaciji Rdečega križa Metlika, za kovnico znanja in zaposlovanja in sanacijo mestnega jedra in okolice. Program, ki so jim ga odobrili na republiki, pa je znatno manjši. Javna dela, kot sojih začrtali v Metliki, naj bi trajala 226 mesecev. Zaradi pomanjkanja denarja pa je odbor za izbor javnih del pri republiškem Zavodu za zaposlovanje za letošnje leto metliški občini prisodil le za 49 mesecev javnih del, in sicer za pomoč starejšim občanom 7 mesecev, za Rdeči križ 6 mesecev ter za sanacijo mestnega jedra in okolice 36 mesecev. Ali povedano drugače, za javna dela jim je odobril le 1.920.800 tolarjev. Metliška vlada je zato na novomeško območno enoto Zavoda za zaposlovanje naslovila protestno pismo, v katerem navaja, da se sicer zaveda, da zaradi finančnih težav ne bi bilo moč popolnoma uresničiti vseh del, ki sojih navedli v programu. Vendar pa se s tako okleščenim jrro-gramom tudi ne morejo strinjati. Metličani pričakujejo, da bodo o predlaganih programih javnih del na zavodu ponovno razpravljali in jim odobrili več denarja. V Metliki so prepričani, da bi jim morali odobriti vsaj 4 milijone tolarjev, kar bi zadostovalo za 110 mesecev dela. Pri tem naj bi večjo pozornost namenili predvsem sanaciji starega mestnega jedra in okolice, za kar so v Metliki prvotno načrtovali kar 160 mesecev dela. M.B.-J. STARI IMV SE UMIKA - Te dni so začeli delavci črnomaljskega Begruda podirati nekdanja poslopja IMV v Črnomlju, ki jih je Begrad kupil pred časom, zadnjih nekaj let pa so samevala. V drugi polovici letošnjega leta bodo na tem mestu začeli graditi trgovski center, v katerem bo 2.500 do 3.000 kv. metrov trgovskih in poslovnih površin. Gradnja bo namenjena prodaji na trgu. (Foto: M.B.-J.) Proračun sprejet po krajši poti Delegati metliške občinske skupščine soglasno sprejeli zaključni račun lanskega proračuna in predlog letošnjega - Zagotovilo, da bo šolstvo dobilo manjkajoči denar METLIKA - Na zasedanju vseh treh zborov metliške občinske skupščine pretekli teden so skoraj brez pripomb sprejeli zaključni račun proračuna občine za minulo leto. Tudi pri sprejemanju proračuna za letos je bilo malo bistvenih pripomb, tako da so osnutek prekvalificirali v predlog in ga sprejeli po kratkem postopku. RAZPIS ZA OBRAČALIŠČE . ČRNOMELJ - Skupščina občine Črnomelj je dala javni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo avtobusnega obračališča pri osnovni šoli Loka v Črnomlju. Naročnik del, katerih orientacijska vrednost je 3 milijone tolarjev, je izvršni svet, gradnja pa naj bi potekala v letošnjem juliju. Letošnji metliški proračun znaša 340,6 milijona tolarjev, to pa je nekaj več kot pol odstotka republiškega proračuna. Vendar je bilo na seji slišati, da bodo, če se bo metliška občina ob spremembi lokalne samouprave razdelila na dve občini, takoj sprejeli rebalans plana ter denar iz sedanjega občinskega proračuna razdelili na dve občini, seveda glede na število prebivalcev. Menili so, daje pošteno do krajanov, da spremembo naredijo, takoj ko bo znano, koliko občin bo po novem, in da ne čakajo do konca leta, čeprav bo do takrat metliška občina formalno še obstaja- Razpravljalci so menili, da je razporeditev denarja v letošnjem letu med porabniki dokaj realna ter daje proračun skrbno pripravljen, seveda na osnovi možnosti in po temeljitem usklajevanju s porabniki. Eden od razpravljalcev je celo pohvalil občino, da dobro skrbi za zavode, katerih ustanoviteljica je. Največ pripomb je bilo s strani šolstva, ki bi moralo po republiških merilih v letošnjem letu dobiti 39,5 milijona tolarjev, v proračunu pa je zagotovljenih le dobrih 35 milijonov. Predstavnik šolnikov je dejal, da bo sicer dvignil roko za proračun, vendar mora dobiti trdno zagotovilo, da si bodo na občini prizadevali za doseganje kriterijev, ki jih določa Ministrstvo za šolstvo in šport. Predsednik izvršnega sveta je menil, da vsota, namenjena za šolstvo, ne bi smela biti ovira za sprejem predloga Različna volja Podzemeljčanov Odločitve krajanov METLIKA - Na zasedanju metliške občinske skupščine pretekli teden seveda niso mogli mimo nove lokalne samouprave. Predsednik Branko Matkovič je delegate obvestil, da so se v dvanajstih krajevnih skupnostih odločili še naprej ostati v metliški občini, kakršna je bila doslej. Le v KS Gradac so se na zboru krajanov s tajnim glasovanjem odločili za svojo občino, h kateri sta se pridružili še KS Griblje in vas Vranoviči. V Gradcu so prvotno predvideli, da bi njihova občina obsegala področje pošte Gradac, torej tudi KS Dobravice in Podzemelj. Vendar so se v obeh KS odločili za metliško občino. V Podzemlju se je na zboru krajanov s tajnim glasovanjem za Metliko odločil 101 od 107 volilcev. Matkovič je še povedal, da so ga obvestili, da predsednik KS Gradac razpolaga s 36 jx>d-pisi prebivalcev podzemeljske krajevne skupnosti, ki so za priključitev k gradaški občini. Ob tem je delegat iz podzemeljske KS protestiral, češ da manipulirajo z mnenjem prebivalcev njihove KS, izraženim na zboru krajanov. Zanimalo ga je, ali lahko po njihovi KS zbira podpise nekdo iz druge KS in ali so podpisi ljutli, ki stvari sploh ne poznajo, bolj nerodajni od odločitve na zboru krajanov, kjer so se zbrali najbolj vitalni družinski člani. Matkovič je pojasnil, da zakon predvideva tudi zbiranje podpisov, katerih število ni predpisano. Ker pa so se na zboru krajanov ljudje odločili drugače, so ga dolžni do 27. marca sklicati še enkrat. ter da bodo manjkajoči denar zagotovili, saj je razumljivo, da šola mora delovati. Tako je bil predlog letošnjega metliškega proračuna soglasno sprejet. M. BEZEK-JAKŠE POMANJKANJE PITNE VODE ČRNOMELJ - Zaradi spomladanske suše v višje ležečih vaseh črnomaljski občini že dobro občutijo ftomanjkanje vode. Zato je izvršni svet sprejel sklep, da od 15. marca naprej vsem kmetom iz proračuna regresirajo polovico stroškov za dovoz pitne vode s cisternami. Na Komunali pravijo, da opravijo tudi po petnajst prevozov na dan, in to po vsej občini, opozarjajo pa, da je vozilo s cisterno staro že 13 let, a rezervnih delov zanj ni, zato se boje, da se bo sesulo. VPRAŠANJE KOMISIJI V TREBNJEM Če prav razumem informacijo v članku “Nagrade za raziskovalno dejavnost v letu 1993” (DL št. 11, str. 2), je posebna občinska komisija v stiski, ker na razpis ni bilo odziva (predloga za Tomaža Urbiča ni mogla upoštevati, ker je bil že nagrajen), sama predlagala Izvršnemu svetu, naj nagradi Klub mladih raziskovalcev novomeške gimnazije, prof. Tatjano Mihelčič-Gregorčič in Odbor za delo z mladimi gasilci pri Občinski gasilski zvezi. Da ne bo pomote: vse čestitke nominirancem! Komisiji pa naslednje: Pojma raziskovanje in inovacija sta vsebinsko dovolj razčiščena in zahtevata tudi v nagradnih natečajih strokovna merila in strokovne postopke.vVese tudi, kaj je mentorstvo. Če se s tem strinjate, potem, lepo prosim, razložite, kakšna raziskovalna in inovativna vsebina se skriva za novinarjevimi (?) obrazložitvami “za delo z mladimi gasilci”, “za uspešno mentorsko delo z dijaki in razvijanje raziskovalnega dela”, in “za večletno inovativno in mentorsko delo pri glasbenem usposabljanju predvsem predšolske in osnovnošolske mladine, pri čemer je dosegla odmevne uspehe doma in na tujem”? STANE PEČEK Slovo od petih črnih gradenj? Te so v občini najbolj moteče med 112 nedovoljenimi posegi v prostor - Za črno grad-njo pod gradom Skrljevo zahteva KS Šentrupert legalizacijo - Socialni problemi? TREBNJE - Petim od 112 prijavljenih črnih gradenj v trebanjski občini se ne obeta nič dobrega. Ravno nasprotno,vse kaže, da bo tiste, ki so se odločili za take nedovoljene posege v prostor še močno bolela glava, kajti po veljavni zakonodaji ni možnosti, da bi tudi te črne gradnje legalizirali podobno, kot se bo to zgodilo po črki zakona 82 srečnežem in 25 črnograditeljem, ki bodo morali opraviti le mat\jše “popravne izpite”. SODOBNA LEKARNA - Trebanjska lekarna, ki deluje “podstreho" Dolenjskih lekarn Novo mesto, je zadnja prišla na vrsto za temeljito obnovo zastarele, nefunkcionalne, več kot 30 let stare opreme. Prenovo z opremo vred so Kemofar-maciji oz. Salusu sami plačali, veljala pa je okrog 20 milijonov tolarjev. Kot pravi direktorica oz. vodja lekarne Jelena Mandič, so jo kot edino diplomirano farmacevtko Trebanjci pred 17 leti z\abili v Trebnje in doslej ni obžalovala te odločitve. Všeč ji je prislovična dolenjska prijaznost in veseli jo, da vsaj doslej ni bilo tehtnih pripomb niti pritožb čez delo lekarne, ki je odprta od 7.30 do 20. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure. (Foto: P. P.) Kot je na zadnji seji trebanjske vlade povedala Majda Bodlaj iz projektivnega ateljeja Prostor iz Ljubljane, med nedopustne posege v prostor tudi po mnenju zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine spada počitniška hišica v gorenjskem stilu v Gombišču. Postavljena je na 2. območju kmetijskih zemljišč, vizualno in oblikovno nesprejemljivo. Legalizirati ne bo možno niti vikenda, ki ga je začel na črno graditi občan v novem Zabukovju. V krajevni skupnosti Mokronog, kjer sploh slovijo po številnih kamnolomih, ne bo več možno nadaljnje izkoriščanje peskokopa pri Belem Griču oz. Sv. Križu. Peskokop je na območju arheološke dediščine, poleg tega pa je povzročil globoko rano na kmetijskih površinah. Eden najbolj problematičnih pa je vsekakor poseg pod gradom Škrljevo, kjer je krajan na črno zgradil stanovanjsko hišo, ki so mu jo že hoteli rušiti. O tem smo v našem časopisu že pisali. Krajevna skupnost Šentrupert zahteva, naj se ta črna gradnja legalizira; napisala je, da gre za socialni problem in da so mnogi gradili tako, a se ni nikomur skrivil las. Zavod za ohranjanje narav a*, in kulturne dediščine pa nikakor ne more strokovno zagovarjati tega posega, zato bo pod gradom Škrljevo verjetno kdaj hudo vroče in zanimivo. Po osnutku odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju trebanjske občine, ki gaje izdelal PA Prostor, tudi ne bo možno legalizirati • Do 25. marca bo še trajala javna razgrnitev prostorskih ureditvenih pogojev, ob javni obravnavi te hudo aktualne listine pa so trebanjski Občinarji oz. iz PA Prostor črnograditeljem pojasnili, kaj mora storiti tista petindvajseterica, ki so ji pogojno omogočili legalizacijo. Zvečine gre za asimetrične strehe, ki jih je treba zamenjati s simetričnimi, in okolje zasaditi s primernimi drevninami. stanovanjske hiše na Trsteniku. Zdaj je izdelana do kletne plošče, je pa na 2. območju kmetijskih zemljišč, oddaljena od meje zazidljivih površin razpršene gradnje 200 metrov. P. PERC ■51 II IZ NKŠIH OBČIN iHiiil IZ NKŠIH OBČIN F* [ [Drobne iz Kočevja lii Občino, vzeto z dekretom, hočejo nazaj Sodražica lahko preživi SODRAŽICA - Večina krajanov ribniške občine se je izrekla za obstoječo občino, le krajevna skupnost Sodražica seje odločila za samostojno upravno enoto. Kaj je vodilo krajane k takšni odločitvi, nam je razložil predsednik Sveta KS Sodražica g. Ludvik Zajc. ‘Na zboru krajanov 11 marca je večina podprla idejo o samostojni občini, kljub temu da s i so se sosednji KS Sv. Gregor in Gora odločili, da ostaneta v Ribnici. Tudi del KS Sodražica, npr. vas Zapotok, je želela ostati v sedanji občini. Tako bi bodočo občino sestavljali naslednji kraji: Sodražica, Podklanec, Globel, Žig-marice, Jelovec, Zamostec, Ravni Dol, Lipovica, Vinice, Nova Štifta, Preska in Sinovica. Skupaj bi občina štela 1800 ljudi. Mnenje krajanov je, da slabše ne more biti, kot je že sedaj. Sedanja, se pravi ribniška občina, je Sodražico zapostavljala. Naj omenim samo nekatere primere. Nikakor nismo mogli priti do urbanističnih načrtov, kar je zlasti v času intenzivnih gradenj le te zaviralo ali celo onemogočalo. Ljudje st> bili primorani iskati primerne lokacije izven KS, kar je povzročalo odseljevanje. Drugo: občina je imela in še ima izredno slab odnos do obrtništva, čeprav je to v Sodražici izredno pomembna gospodarska panoga. Industrijski obrati, katerih sedeži so izven KS, so na robu propa- da, cesta, ki povezuje kraj z občin- skim središčem, ni vredna imena. K temu bi lahko dodal tudi slab odnos do društvenih dejavnosti, recimo kulture, kije po zaslugi občine na ničli, in še bi lahko našteval,” pravi predsednik Zajc in hkrati pristavlja, da to niso samo njegova mnenja, pač pa vseh krajanov. K mnenju krajanov je gotovo pripomogla tudi administrativna odločitev, ko so jim med leti kar z dekretom odvzeli občino. Strašenje občinskih mož, da bo občina težko preživela, o drobljenju proračunskih sredstev in pomanjkanju kadrov preprosto ne verjamejo. Sodražica ima dovolj kadrov in tudi finančna moč krajanov ni nezanemarljiva. “Je pa še nekaj nejasnosti,” pravi Zajc. “Nekateri se še vedno ne žele jasno opredeliti zlasti iz bojazni, ker so eksistenčno vezani na sedanjo občino. Je pač bojazen pred javnim glasovanjem. Upam pa, da bo referendum pokazal pravo podobo.” A. KOŠMERL m MELAMINU CERTIFIKAT KAKOVOSTI - Na fotografiji: direktor SIQ Igor Likar (desni) podeljuje certifikat kakovosti direktorju Melamina Kočevje, Marjanu Kozincu. (Foto: J. Primc) Melaminu certifikat kakovosti Slovenskega ima 34, evropskega pa 10 firm KOČEVJE-Minuli petek je bila v Kočevju manjša svečanost, na kateri je prejelo podjetje Melamin Kočevje certifikata sistema kakovosti od SOS - švicarskega združenja za certificira-nje in SIO - slovenskega instituta za kakovost. Priznanji je podelil direktor SIO Igor Likar, prevzel pa ju je direktor Melamina Marjan Kozinc. Pridobitev certifikata je zasluga domače ekipe petih strokovnjakov Melamina pod vodstvom inž. Staneta Pogorelca in zunanjega sodelavca Francija Mikuža iz SRC Ljubljana. Certifikat pa potrjuje, tla Melamin razpolaga s sistemom kakovosti, ki ustreza mednarodnim normam za upravljanje kakovosti. Ob podelitvi je predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuštar povedal, daje v Sloveniji od skupnega števila okoli 24.000, le 34 firm prejelo tako slovensko priznanje. Direktor Melamina Marjan Kozinc pa je dejal, daje v Šloveniji le okoli 10 firm, ki imajo taka evropska priznanja. Certifikat je vstopnica za na tuja tržišča, Melamin pa izvaža na zahod nad 50 odst. svojih proizvodov, od tega dosega za 20 odst. proizvodov ugodnejšo ceno kot doma, za okoli 35 odst. pa slabšo. J. PRIMC Ribniški odgovori ministra Janše Socialdemokratska stranka organizirala razgovor s predsednikom in obrambnim ministrom Janezom Janšo - Najbolj kritično o delovanju sodne oblasti RIBNICA - Minuli petek zvečer je bil v Miklovi hiši v Ribnici razgovor s predsednikom SDSS Janezom Janšo, ki pa so ga ob tej priložnosti vsi prisotni nagovarjali z “minister”. Dvorana je bila nabito polna, med udeleženci pa jih je bilo veliko tudi iz kočevske občine. Predsednik Janša je najprej govoril o današnjem položaju v Sloveniji, pri čemer je bil posebno kritičen do sodne oblasti, saj so odkrite velike nepravilnosti in korupcija, nihče pa ni bil za to še kaznovan (z eno izjemo). Hitro so kaznovani majhni prestopniki, veliki pa ne. Tudi pri procesu privatizacije je veliko nepravilnosti. Velja načelo “Znajdi sel”, in tako na eni strani nastajajo multimilijo-narji, na drugi pa reveži. Državne ustanove, ki bi morale vse to preganjati, pa v nekaterih primerih še podpirajo (catch the cashs). Zaradi lumparij je tudi javni dolg veliko večji, kot bi bil sicer. trenutku ni smiselna, ker lahko ločeni dosežemo več, kot bi združeni. Nedavno združitev strank v LDS je komentiral tako, da v njenem statutu piše, da ta stranka “temelji na sloju gmotno premožnih posamezni-medtem ko je SDSS stranka kov” ljudi, ki živijo od svojega dela. Sodelovanje SDSS in SKD v vladi je aktualno, združitev pa v sedanjem USTANOVILI SDSS RIBNICA - Minuli petek je bil v Ribnici ustanovni sestanek SDSS, na katerem so izvolili za predsednika občinskega odbora SDSS Jožeta Kozino iz Ribnice, za člane pa Martina Gregoriča (Velike Poljane), Milana Ko-šmerlja (Retje), Jožeta Miheliča, Alenko Šuštar, Leona Tanka, Veka Zavolovška (vsi Ribnica), Jožeta Tanka (Breg) in Franca Moharja (Loški potok). Ostale dolžnosti v odboru bodo razporedili na prvem sestanku, ki bo te dni. Ustanovljen je tudi že krajevni odbor te stranke v Loškem potoku. Glavna naloga pa bo ustanavljanje odborov tudi v drugih KS na območju občine Ribnica. Zahtevajo združitev desnice V Ribnici za združitev SKD in SLS - Na zboru sodeloval tudi Edvard Stanič - Zahvala S. H. Hočevar DELO PRIBLIŽANO LJUDEM - Sevniško zasebno podjetje Ruda, d.o.o., ki ima svoja proizvodna obrata na Ruzborju in v Tržišču trenutno zaposluje 24 delavcev. (Foto: P. P.) RIBNICA - Priprava na lokalne volitve in izobraževanje članov sta glavni nalogi krščanskih demokratov občine Ribnica letos. To so ugotovili na rednem letnem zboru te stranke, ki je bil 16. marca. V program so zapisali še organizacijo raznih prireditev, sodelovanje in srečanja z drugimi organizacijami SKD in boljše sodelovanje s sredstvi obveščanja. Predsednik Benjamin Henigman je v svojem poročilu omenil več uspehov, ki sojih dosegli v minulem letu, opozoril pa tudi na nekatere pomanjkljivosti (odbor SKD v Dolenji vasi še ni zaživel, preimenovanje ulic v Ribnici in Sodražici še ni opravljeno). Na seji so se zahvalili dosedanji tajnici Stanki Hitij Hočevar, kije za- V Rudi si služijo kruh domačini V družinskem podjetju Valantovih iz Tržišča bo L aprila že 32 zaposlenih - Na Raz-borju in v Tržišču izdelujejo lahko konfekcijo pretežno za Italijane in Nemce prosila za razrešitev, in ji v znak zahvale podarili umetniško sliko. Za novega tajnika so izvolili Tomaža Rusa. Ustanovili so tudi Slovensko kmečko gibanje pri SKD, ki bo združevalo kmete in druge, in odbor gibanja, in sicer za predsednico inž. Vladko Turk, za člane pa inž. Franca Tr-dana in kmete Jožeta Marolta (Gornje Podpoljane), Janeza Marolta (Ju-nče) in Antona Marolta (Novi Pot). V zadnjem delu sestanka pa je glavni tajnik SKD Edvard Stanič najprej govoril o sedanjem političnem položaju v Sloveniji, razmerah v vladni koaliciji, delu ministrov SKD, poseben poudarek pa je dal doslej neuspešnim prizadevanjem za združitev SKD in SLS, za katero pri SLS doslej niso pokazali posebnega navdušenja. Menil je, da bi bili združeni stranki lahko uspešnejši na volitvah in pri nadaljnjem skupnem delu. Odgovarjal je tudi na vprašanja prisotnih, ki so ob zaključku izglasovali, da ribniški SKD podpira združitev teh dveh strank. J. PRIMC RAZBOR, TRŽIŠČE - “Predvsem se mi zdi za naše delavce pomembno to, da imajo delovno mesto blizu doma in dajih lahko plačamo toliko, da so lahko dokaj zadovoljni oni in tudi mi, da se nam račun še izide,” pravi podjetnik Janez Valant iz Tržišča, eden od nekdanjih vodilnih mož sevniške Konfekcije Lisca. S sinom Samom, ki ga ljubitelji avtomobilizma gotovo poznajo kot odličnega voznika zlasti na gorskih hitrostnih dirkah, saj je tudi državni prvak, je Janez solastnik podjetja Ruda, d.o.o., Sevnica. To zasebno podjetje daje kruh že 24 delavcem, še 8 delavcev pa pripravljajo na zaposlitev 1. aprila letos. Ime podjetja so Valantovi izbrali po kraju, kjer so začeli s proizvodnjo tekstilnih izdelkov in lahke konfekcije. Na Rudi, kjer je bila nekdaj graščina, pozneje pa le razvaline, je te in in precej zemlje naokoli odkupil sev-niški zdomec Zlato Jeler. Zdaj dela v delu lepo obnovljenih stavb večina delavcev Valantove družinske firme. Ruda je v bližini Razborja pod obronki Lisce in iz teh krajev zvečine prihajajo tudi delavke. Valantovi pa so v Tržišču odkupili prostorno stavbo sevniške kmečke zadruge, kjer je bila poprej med drugim trgovina, posodobili sojo že v tolikšni meri, da se bo težišče proizvodnje sčasoma iz Rude oz. Razborja gotovo preneslo na Dolenjsko. V podjetju Ruda izdelujejo lahko konfekcijo, predvsem moške in ženske pižame ter moške spodnje hlače “boxer”, spodnje perilo iz programa Higia, ženske slipe Lovely in drobne tekstilne izdelke. Valantovi imajo pogodbeno zaposlenih še 10 delavcev na domu. Ti izdelujejo drobne galanterijske izdelke iz tekstila, občasno pa tudi določene faze na izdelkih redne proizvodnje. Znotraj družinske specializacije dela je za stike s temi zadolžena Janezova žena Cveta. V podjetju so sami vzgojili 7 pripravnikov Srednje tekstilne šole iz Sevnice, 6 • Podjetje Ruda izvozi skoraj vso proizvodnjo (98 odst.!); 40 odst. pre-dclavnih poslov je za znane kupce v Nemčiji, ostalo pa za italijanske. Slednji bi radi močno povečali sodelovanje z Rudo, d.o.o.; tudi zato naj bi že letos v podjetju zaposlovali 40 delavcev. Ker je podjetje, kije začelo marca 1992 s poltretjim zaposlenim, registrirano tudi za trgovanje na debelo in drobno z blagom različnih trgovskih strok, bodo skušali trgovini dati nekoliko večjo težo, tudi s pričetkom trgovanja na domačem trgu, v lastnih prodajalnah. Valantovi so ob dosedanjem naglem razvoju podjetja imeli dosti podpore in razumevanja pri sevniški občini in tukajšnji območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje. • Zelo živahno je postalo ob vprašanju o preimenovanju ulic in trgov, pri čemer je poslušalec s Trga Veljka Vlahoviča dejal, da ga je vedno j sram, kadar mora povedati, kje stanuje. Minister Janšu pa je odgovoril, daje podobno tudi z njim, saj je Ministrstvo za obrambo na Kardeljevi ploščadi. bilo kršitve. To so ugotovili tudi zastopniki švicarskega Rdečega križa. Suljevič je bil dvakrat ujet in v priporu v Kopru, ki ga je obiskala tudi mednarodna komisija, kije preverjala, kako ravnamo z ujetniki. Vse sedanje pisanje o Suljeviču je torej v glavnem brez prave osnove. J. PRIMC JANEZ JANŠA V RIBNICI - Predsednik SDSS in minister za obranih) Janez Janša je minuli petek v Ribnici odgovarjal na vprašanja poslušalcev in komentiral aktualne dogodke doma in po svetu. Ob tej priložnosti je bila dvorana v Miklovi hiši nabito polna, mnogi pa so stali še na hodniku. (Foto: J. Primc) DANES USTANOVITEV GIBANJA KOČEVJE - Za danes, 24. marca, I ja bo 19. uri sklican v hotelu Pugled ustanovni občni zbor Gibanja za razvoj Kočevske. Po poročilu iniciativnega odbora za njegovo ustavno-vitev, bodo sprejeli pravila gibanja in izvolili njegove organe, tudi predsednika in podpredsednika ter člane | predsedstva. DO JULIJA ASFALT DO BREZOVICE KOČEVJE - Občinska skupščina Kočevje je pred kratkim dobila do- pis ministrstva za promet in zveze, v ka " ■ ‘ ‘ katerem je rečeno, daje letos v repu- .......i za ceste -Brezovica 40 milijonov tolarjev. Rok dograditve ceste je julij. bliškem proračunu predvidenih : nadaljevanje posodabljanja ces Livold-Brezovica 40 milijonov tola SERUGOVE NEVARNE POTI SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij je zaradi četrtkovega zbora občanov v kulturni dorani GD Sevnica morala prestaviti multi-vizijsko predavanje “Nevarne poti” svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge na soboto, 26. marca, ob 20. uri. NA BUCKI ZA SEVNIŠKO OBČINO BUČKA - Na referendumu o določitvi referendumskega območja za bodočo občino je preteklo nedeljo na Bučki od 485 volilcev glasovalo 355, od tega se jih je za sevniško občino opredelilo 184, za občino Škocjan 168, 3 glasovnice pa so bile neveljavne. Očitno se je jeziček na tehtnici odločilno nagnil v prid Sevnice v Dolenjih Raduljah, kjer so bili le trije volilci za Škocjan, medtem ko je bilo takih na Bučki preostalih 165 volilcev. delavk so priučili ali prekvalificirali, ostale pa so zaposlili že formirane oz. usposobljene. TERJAJO POENOSTA VITEVEVIDENC - Na sobotnem zboru sevniških obrtnikov so zahtevali od organov, pristojnih za sprejem pravilnika za vodenje poslovnih evidenc, naj sprejmejo tak pravilnik, ki bo omogočal enostavne in učinkovite evidence za kontrolo in izračun poslovnega rezultata. Zavrniti so evidentiranje osebne porabe v poslovnih knjigah. Sevniški občinski upravi so pri[>oročili, naj izposluje, da se davkarija ne bo preselila iz sedanje občinske stavbe. Zbor je podprt, da sedanja sevniška obrtna zbornica ostane kot skupna območna zbornica obrtnikov na območju morebiti na novo ustanovljenih občin na območju sedanje občine Sevnica. Na posnetku: sevniška županja Breda Mijovič izroča medaljo Dušana Kvedra - Tomaža selniškemu mizarskemu mojstru Matku Kurniku. (Foto: P. P.) Preimenovanje TO v Slovensko vojsko bo opravljeno predvidoma s sprejemom novega zakona o obrambi. Razne tajne službe, tudi za tuje naročnike, delujejo po Sloveniji v obliki zasebnih detektivskih agencij, v njih pa delajo bivši sodelavci UDBE, upokojenci itd. V proceduri je zakon, ki prepoveduje, da bi se nekdanji uslužbenci varnostnih služb ukvarjali po upokojitvi s tako dejavnostjo. Na vprašanje o Šefketu Suljeviču, ki te dni razburja slovensko in predvsem še ribniško javnost, pa je odgovoril, da tega primera z etičnega stališča ne more presojati in da je za razreševanje te zadeve pristojno ministrstvo za notranje zadeve; če bi bilo pristojno ministrstvo za obrambo, bi bila proti njemu že leta 1991 vložena ovadba. Med vojno v Sloveniji smo natančno upoštevali mednarodno konvencijo in vsa pravila. Niti v enem primeru, je zatrdil Janša, ni VIDELI SO POLETE - Več podjetij, šol, društev itd. je organiziralo oglede poletov v' Planici. Zavaroval-mca Triglav pa je zadelj učencev it vseh treh šol (Ob Rinži, Zbora odposlancev in Stara Cerkev) organizirala še posebni avtobus, da so si ogledali skoke na uradnem treningu * petek. PO KONGRESU - Po združitvenem kongresu štirih sredinski! strank v LDS + , bo zdaj podoben združitveni sestanek še v občini Kočevje. Tu pa je nekaj članov DS za združitev, nekaj pa proti. PRAZNIČNE POČITNICE-Tudi kočevske šole bodo imele od 27. * aprila do 2. maja praznične počitnice je Med njimi ne bo storjenega kaj po- *r sebnega za izrabo prostega časa, kol Pr je bilo med zimskimi počitnicami, kol11 se je na primer 44 učencev šole Zboj ra odposlancev naučilo v štirih dneh h in za 5.000 tolarjev smučati itd. Va POMLAD JE TU - Ljudje že oM"a delujejo vrtičke. Rinža je spet polti fj1 raznih odpadkov in nesnage. Z vser glavnih in nekaterih stranskih ulic f so tudi že pospravili pesek od zimski ga peskanja. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Se kočevski učitelji ne boje, da h |a | jim zaradi alkohola v Planici umt sci kakšen šolar? zg( - Sploh ne, saj je naša mladintMi alkoholno in tudi sicer utrjena. Čič izv. Ribniški zobotrebci ;; ZAKLENJEN! ZABOJNIK ZAkrš SMETI - Za ribniškim zadružnim dojilo- mom je tudi zabojnik za odpadke, klirc iz žabijOa pa ima vsa vratca zaklenjena ; cami. Zalo uslužbenci okoliških tr-jnar i govin in lokalov odlagajo smeti, od-jljer padke in embalažo kar ob zabojniku sliši vse to pa potem pridno raznaša veter. Tudi tako Ribničanje skrbijo — lepši videz svojega občinskega sre-| | dišča. !l PRAZNE TRGOVINE - Ribniš-ke trgovine so te dni v glavnem pra- zne. trgovci pravijo, da zato, ker sphrv ljudje v glavnem že vse zapravili: de- I nar in podjetja, kjerso bili zaposleni HALA LE DESETINA - V tipi naj V Ur S OSTALA sodraški Pletenini je bilo včasih zaposlenih do 160 delavk. Zdaj je Pletenina propadla, le 15 teh delavk j< dobilo delo v zasebnem podjetju. DANES MATERINSKI DAN - V domu TVD Partizan v Ribnici bo da- sto, nes, 25. marca, ob 19. uri proslavaPm materinskega dne, ki jo organizirJtak Slovenska ženska zveza občine Rib-jfazl niča. jicij' ■ lri>i čim DANES V MAKOŠE - Ob nekte I danjem ribniškem prazniku 26. mafj^T cu in porazu v Makošah 25. marcu boj0žh 25. marca ob 11. uri v Makošah sre-j'nit Čanje udeležencev boja, borcev in nji'Oru hovih svojcev. Skromnejše srečanj® 'en pa pripravljajo tudi borci v Ribnici- tarri mm |( Sevniški paberki i sv°j j Veli hE pan kot Pot OBLAST... - Bučklanarji so se pu zadnjih dogodkih okoli lokalne samouprave pokazali kot zelo temper; šiaj, amentno in razdvojeno ljudstvo. Tudi evr( “referendum o referendumu pred'kan odločilnim referendumom” je le tes-ja-i no prednost dal ponovnemu opredeljevanju o tem, da bi Bučka ostala pod streho sedanje sevniške občine-...IN STRAST - To dogajanje pa nima nič skupnega z doživetjem ob; činskega uradnika oni dan v neki vasi v okolici Bučke. Tega je namreč njegovem avtomobilu naskočila V priletna gospa, ki bi hko bila vsaj po letih mu verjetno la- Hi e. Up fon , Pi a objti ko bila vsaj po letih mati. Ker gre za časi I vdovo, bi lahko razumeli strastea)itn naskok na nič hudega slutečega mOTače žakarja, ki sprva ni vedel, zakaj prav-Niti, zaprav gre. Ko je zasopla “muskaffi di • * >1 ■ jv inuanu- i V.H dina” začela ponujati svoje oveneleNate premoženje, hkrati pa je z rokaifl1 5es segala poraznih listinah in jih začepljene trgati, je možak uvidel, da gre pri žen'V|, ščini tudi za dobršno mero preračun; S( Ijivosti, kajti tisti papirji ji pač niso bil1Plen najbolj po godu in bi se jih hotel® 'i>m polastiti na manj prefinjen -način ko1Npr; Mata llari. Iz vljudnosti uradnik 'ltiše gospo ni hotel fizično opraviti pGV kratkem postopku, izriniti težke bS' ;ojyas, da drveča vozila ne bi več ogro-iel ritla stricev, ki v samokolnici prevažajo travo, tetk, ki v mraku prenašajo mleko, in vseh ostalih pešcev. Tako se tudi spodobi, zdaj, ko naj bi potenja vas postala del občine Krško in s tem morda tudi del mestne občine. OD KATEREGA? - V osnovni šoli Senovo so pripravili gledališko predstavo z naslovom “Micka, pa ne županova”. Naslov je aktualen, da bolj ne bi mogel biti, pa vendar dovolj previ-^ den. Ce bi avtorica priredbi kar pusti-1 la naslov Županova Micka, (ji se po nr Senovem, kamor je postavljena cela tgodba, začela ugibanja, za katero inl Mieiko in od katerega možnega kandidata za župana gre. . NAPADI - Predsednik krškega -^izvršnega sveta I lerman Kunej jo je zadnjič komaj ucvrl pred dvakratnim napadom pobesnelih Brestaničanov. Nanj so se spravili, ker navija za večjo ZAkrško občino, češ da v manjših ne bo dojdovolj denarja za preživetje. , kmrestaničani so raje verjeli županu ibtjDanilu Siterju, ki je razlagal, daje financiranje bodočih občin zagotov-oddjeno. Ni kaj, taka razlaga se res lepo i A, ' Novo v Brežicah ) >raj Po Brežicah še vedno mrgoli hrvaških kupcev. Še posebej jih je - “paziti ob sobotnih dopoldnevih, ki so .mi najprimernejši za večje nakupe. - V brežiški trgovci so se že pred časom za' pohvalili, kako jim je narastel promet. >le-‘£al se v njih ni prebudila trgovska žili-k j( na, ki bi jim velela, naj iz. te priložnosti, hi ne bo trajala vekomaj, iztržijo - V čimveč. Ne, lepo počasi prodajajo ti-da's,o, kar pač imajo, in ko so police avaPretežno prazne, spet kaj nabavijo in dralako mirno naprej. Pri tem ni dosti tibjfazlike med velikim trgovskim podjetjem Posavje in malimi zasebnimi ekfrgovinicami. Če bi se kaj takega tafjdogajalo v Avstriji, bi mestece že 1W oživelo. In celo, če bi toliko kupcev srtfjttheli na Hrvaškem, bi poslovali njrjdfugače. Pred nekaj leti, ko smo Slo-mjz Venci hiteli po nakupih na I Irvaško, so ict. tamkajšnji trgovci že gradili nove trgo-vine, bombardirali lokalne medije s jjv»jimi reklamami in sploh služili na '_y EVROPSKO - Če bo tudi Posavska banka uvedla evropski delovni čas, : P° 'Ot ga je pred njo Dolenjska banka, sa Potem se trgovcem ob meji sploh ?e':flab° piše. Kaj bi Posavje počelo z '‘ji^fopskim časom, če pa živi od bal-re banskih kupcev in balkanskega denar-tes pa y Brežicah je že sedanji posloval-ire- aj čas Bank prekratek. Ko si hrvaški httpec nabere dovolj blaga ali si jRnčno izbere, kaj bo kupil, nima več 'je zamenjati denarja. POKVARJENI - Niso pokvarjene Janio konzerve in jogurti, ampak tudi 'iVIje. Ko je bivši minister Jazbinšek bojavil moratorij za črne gradnje (če *la’ Je prijavijo in plačajo polog, jim v tem e Z* tasu ne bodo rušili), je s tem dal ime-ttefjtiitno priložnost pokvarjencem. Ti so mO*|Zafe|j v času moratorija na hitro gra-raV' jjiti na zemljiščih, kjer ne bi sicer niko-kaf |1 dobili gradbenega dovoljenja, in tel® Jato še pravi čas prijavili črno gradnjo. atfl1 Hesjihv [jrežicah imenujejo pokvar-čel* leiice, a komu to mar, novogradnjo žeO' t>odo pa le imeli! SOCIALIZEM - Mag. Stane Vlaj i bit' jheni, da je treba odgovornost za nein-tel® % mirnost ljudi o novi loklani samo-Jpravi razdeliti. Pretekli teden je v . Srečah povedal, da so gradiva po i p^roveniji razposlali že v letu 1992. Od ba’ Iškrat bi se ljudje na reformo lahko že -ler*1 Pripravili, če... Če bi bilo najbolj n k<>Ijsgovomim vsaj v začetku tega leta že častno, kaj in ktiko bo. '■■aiikc - nusu, v caiui ivitn. Jnc - Jureta, Sonja Bratanič z Maro-l. J1 - Davida, Bukurije Zimeri s Seno-l?ga - Besarto in Mojca Skrabar ; '“'^"novega - dečka. Čestitamo! IZ NlkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN C Senovška Micka za šolo Šolniki pripravljajo prireditve, da bi opremili šolo z bolj sodobnimi učili SENOVO - Danes samo s kredo in tablo v šoli ne gre več. Tega se dobro zavedajo tudi v osnovni šoli na Senovem, kjer so letos že drugič zapored pripravili prireditev “Ža sodobnejšo šolo”. Učenci in delavci te šole so ob pomoči nekaterih krajanov (na šoli primanjkuje moških igralcev) naštudirali priredbo Linhartove Županove Micke, ki jo je Senovčanom na kožo posebej za to priložnost napisala učiteljica Boža Ojsteršek. Konec minulega tedna sije dve predstavi ogledalo že čez 400 domačinov, načrtujejo pa, da bodo s komedijo gostovali tudi v okoliških krajih, saj bi bilo škoda kar pozabiti že naučeno igro. Na Senovem so prireditev sprejeli z navdušenjem, ker v sicer lepem in prostornem kulturnem domu manjka tovrstnih prireditev. Poleg tega si je tudi sam namen pri- reditve zaslužil odobravanje. Šola se je namreč odločila, da bo z izkupičkom od vstopnine in s prispevkom sponzorjev nabavila nekaj opreme, ki bo olajšala in popestrila učenje. Kot pravi ravnateljica Olga Košir, razmišljajo, da bi izkupiček namenili za opremo šole s televizorji in videorekorderji. Zdaj že pridno uporabljajo opremo, ki so jo kupili z izkupičkom podobne prireditve v lanskem letu. Takrat so prišli do videokamere, ozvočenja za prireditve in računalnika z ustreznim programom za šolsko knjižnico. "Krška občina že nekaj let šolam ne nakazuje sredstev za akumulacijo, zato ne moremo ničesar nabavljati. Naši učitelji in učiteljice so tako prišli na idejo, da moramo sami kaj storiti in na nek način zbrati potreben denar,” je povedala. B. D.-G. MICKA, PA NE ŽUPANOVA - Duhovita zgodba o Županovi Micki v priredbi, v kateri so krajani Senovega lahko prepoznali sami sebe, svoj značaj in navade, domače okolje (Micka živi na Senovem, kje drugje bi sploh lahko?) in nenazadnje tudi narečno govorico, je pričakovano pošteno nasmejala in razvedrilu Senovčane. Res bi bilo škoda, če se ob igri ne bi nasmejali še v kakem drugem kraju. (Foto: B. D.-G.) Malo upanja za skorajšnji razcvet Kaj pravijo zaključni računi za lani? - Vse večje izgube, obseg proizvodnje pada - Uvoz bolj pokrit z izvozom in večja, a še vedno skromna akumulacija - Prihaja čas družb KRŠKO - Podjetja so tokrat zadnjič oddala zaključne račune po starem zakonu o računovodstvu, saj bodo sredi aprila dolžna dostaviti druge, narejene po novih osnovah finančno-računovodske zakonodaje. Direktorica krške podružnice SDK Almira Mlakar Božovič ob analizi dosedanjega poslovanja podjetij v gospodarstvu Posavja predvideva, da se bo po dokončnem poročilu dobiček še zmanjšal in se povečala izguba. V Posavju narašča število registriranih podjetij, predvsem zasebnih, od katerih jih je v minulem letu aktivno poslovalo tri četrtine. V tej regiji za razliko od Slovenije še naprej bistveno pada fizični obseg proizvodnje. Največji padec je zabeležen v Brežicah, kjer je kar desetkrat večji od povprečnega slovenskega. Bolj vzpodbudni so podatki o izvozu, ki je v primerjavi z letom poprej narasel za 3 odstotke, medtem ko je v Sloveniji povprečno za 9 odst. manjši. Zasluge za to ima predvsem krško gospodarstvo, kije skoraj za tretjino povečalo izvoz. Res pa je, da se je v Posavju precej bolj kot drugod v Šlo-veniji zmanjšal izvoz v pravo tujino. Tttko ugodnejši izvozni rezultati temeljijo predvsem na izvozu nit območje nekdanje Jugoslavije. Posavje je tudi letos tako kot lani ustvarilo s prodajo na tujih trgih dobro četrtino prihodka. Pokritost uvoza z izvozom je v regiji 128-odstotna in je boljša kot v državi (93,8-odstolna). Na splošno je posavsko gospodarstvo poslovalo negativno, saj so bili le v brežiški občini prihodki za malenkost večji od odhodkov. Razmerje se je v primerjavi z letom 1992 še poslabšalo, vendar, kot pravi Branka Ereš iz krškega SDK, so v drugi polovici minulega leta že zaznali izboljšanje tega razmerja in tudi nekaterih drugih kategorij. Nekoliko optimizma vliva tudi porast obračunane akumulacije, čeprav gre še vedno za skromne vsote. Dve tretjini posavske akumulacije so obračunali v devetih podjetjih (med njimi je 6 zasebnih), ki so obračunala več kot 10 milijonov tolarjev akumulacije. Kar šest od teh podjetij ima sedež v Brežicah, kjer je na sploh obračunanih dve tretjini vse posavske K Svetemu Urhu že po novi cesti? Krajani Globokega in Pisec gradijo cesto skozi Orehovec in Brezje do Bojsnega -Samoprispevki in prostovoljno delo - Bo tudi prometni minister Umek kaj primaknil? PIŠECE, GLOBOKO - Čeprav je danes skorajda običaj, da so sosednje krajevne skupnosti sprte med sabo, pa Pišečani in Globočam dobro sodelujejo. V dneh, ko drugi premlevajo lokalno samoupravo (mimogrede: obe krajevni skupnosti sta se odločili, da se pridružita občini Brežice), se tu dogovarjajo, kako bi posodobili lokalno cesto med Bojsnim in Pišecami. temu ne dajo prestrašiti in pogumno načrtujejo, da bodo novo asfaltirano Gre za 6 kilometrov lokalne ceste -za njeno vzdrževanje je dolžna skrbeti občina - ki je z obeh strani v dolžini enega kilometra že asfaltirana. Cesta bi, če bi jo posodobili in se po njej ne bi več tako kadilo, povezovala štiri krajevne skupnosti: Kapele, Pišece, Globoko in Bizeljsko. Obe krajevni skupnosti zgledno sodelujeta in sta cesto uvrstili med najpomembnejše naloge. Od leta 1987 sta obe v obliki samoprispevkov in prostovoljnega dela že vložili v posodobitev ceste vsaka po 8 milijonov tolarjev. “S programom izgradnje ceste smo že kandidirali za sredstva iz naslova demografsko ogroženih, saj cesta povezuje izrazito de- mografsko ogrožene kraje, hkrati pa poteka po plazovitem terenu. Poslali smo tudi prošnjo za pomoč na pristojni občinski sekretariat. Krajani smo tudi sami še pripravljeni sofinancirati izgradnjo. Da bi jo lažje dokončali, smo se odločili tudi za organizacijo javnih prireditev, na katerih naj bi zbrali kaj denarja. Tako bomo že 3. aprila pripravili veselico z ansamblom Karavans,” pravi Miran Levak, predsednik gradbenega odbora za Globoko in hkrati predsednik vaške skupnosti Orehovec. Vsota, ki jo krajani še morajo zbrati za dokončanje ceste, nikakor ni majhna - gre za 53,8 milijonov tolarjev. Globočani in Pišečani se kljub • Zemeljska dela na cesti so že končana in so jih krajani opravili sami. Prav tako že imajo lokacijsko dokumentacijo. Zdaj upajo na pomoč občine in države. Ne bodo samo sedeli in čakali prekrižanih rok. Tega niti vajeni niso. Kot že doslej, bodo še večkrat potrkali na marsikatera vrata, morda mnogokrat zaman. Da bi trkanje kaj zaleglo, v kratkem pričakujejo v svoji sredi tudi ministra za promet in zveze Igorja Umka, ki si bo ogledal gradbišče in morda po svoji moči pomagal, da bodo Globočani in Pišečani v juliju pri sv. Urhu že lahko slavili. O USODI NA ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTOV BREŽICE - V ponedeljek popoldne je bila v Brežicah javna obravnava prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Brežice. Obravnavali so ureditvene pogoje, ki jih je pripravil Savaprojekt Krško, in bodo služili kot podlaga za sklepanje o usodi prijavljenih črnih gradenj v občini Brežice. Predstavniki strokovnih ustanov so se opredelili, katere črnogradnje se lahko legalizirajo brez predhodne sanacije in katere s predhodno sanacijo. Za 12 izmed 98 prijavljenih črnih gradenj strokovna mnenja zahtevajo rušitev. V občini kljub temu zagovarjajo legalizacijo vseh prijavljenih črnih gradenj, zato pa predlagajo oster nastop do tistih 90 odstotkov črnograditeljev, ki svojega posega niso prijavili. akumulacije. Kar 72 odst. akumulacije so obračunala zasebna podjetja. Po mnenju Branke Ereš daje kaj malo upanja za skorajšnji razcvet posavskega gospodarstva tudi pre-moženjsko-finančni položaj podjetij. Na slabšanje finančne trdnosti kaže padanje deleža stalnih sredstev, deleža trajnega kapitala in dolgoročnih virov. B. DUŠ1Č-GORN1K cesto odprli že julija, na Urhovo nedeljo. B.D.-G. POGOVOR O LOKALNI SAMOUPRAVI BREŽICE - Zttvod za prostorsko načrtovanje pripravlja v torek, 29. marca, ob 18. uri okroglo mizo na temo “Lokalna samouprava v občini Brežice - jutri”. Branka Ereš • V letu 1993 su se začeli stečajni postopki v petih posavskih podjetjih: v Vidmu, SPE in Sava papirju v Krškem ter v Tehnoloških sistemih Sevnica in Metalni Krmelj. Trenutno je bila predlagana prisilna poravnava še za 10 družbenih podjetij v Posavju. Postopek lahko sproži upnik, podjetje samo, dolžnik ali SDK. Direktorica Almira Mlakar Božovič do konca maja pričakuje tudi premike v podjetjih, ki ne poslujejo ali so nesolventna, ker zakon od njih zahteva dokapitalizacijo. Po novem bodo na boljšem upniki, saj bodo podjetja imela s čim izplačati dolgove in bodo lahko šla v stečaj. Tako je po 31. maju pričakovati bistveno zmanjšanje števila pravnih oseb v Posavju. ZBOR IZGNANCEV GLOBOKEGA IN PISEC GLOBOKO - Krajevna organizacija društva izgnancev Globoko-Pišece vabi vse svoje člane na zbor, ki bo to soboto ob 17. uri v prosvetnem domu v Globokem. Citraiji širše Dolenjske, pomerite se! Jutri revija BREŽICE - Tudi citrarji dobivajo vseslovensko prireditev tekmovalnega značaja v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije. To pomlad se bodo po vseh delih države odvijale revije, na katerih bodo strokovne komisije izbrale najboljše citrarje, ki bodo okrobra sodelovali na I. slovenskem tekmovanju citrarjev. Jutri ob 17. uri bo lakov malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice izbirna revija citrarjev iz Posavja in Dolenjske. ZKO Brežice je že lansko jesen začela široko akcijo zbiranja prijav za tekmovanje, s katero so se obrnili na vse občinske ZKO, glasbene šole in tudi na znane citrarje. Žal odziv ni bil posebno velik, tako da bodo jutri nastopili predvsem mladi citraiji iz Brežic, Krškega, Senovega in Sevnice ter poleg Posavcev le dva glasbenika iz Novega mesta. Udeleženci bodo nastopili v dveh tekmovalnih skupinah, eno bodo predstavljali solisti, drugo pa dueti in skupine, lahko tudi s petjem. Oboji bodo morali nastopiti z dvema skladbama, ki skupaj nista daljši od 5 minut. Ena mora biti iz zakladnice ljudskega izročila (lahko je priredba) in druga koncertnega značaja (umetna skladba). Nastope bo ocenjevala strokovna komisija ZKO Slovenije, ki jo bodo sestavljali: Tomaž Plahutnik, Cita Galič in Vladimir Brlek. ZGLEDI VLEČEJO - Konjeniški klub Posavje je organiziral za rejce hladnokrvnih konj iz brežiške in krške občine strokovni ogled državnih selekcijskih hlevov za vzrejo žrebcev c Kočevski Reki. Pri ogledu žrebčarne so se jim pridružili tudi člani konjeniškega dntštva iz avstrijskega Velikovca. Konjerejci so si ogledali ločena hleva za enoletne oziroma dvoletne žrebce, vodja posestva Snežnik in veterinar pa sta odgovarjala tudi na vprašanju obiskovalcev. 44 posavskih konjerejcev in 38 njihovih kolegov iz Velikovca si je nato ob pomoči vodiča ogledalo vzrejo žrebet, kobil in žrebcev v kobilarni Lipica. (M. Miler) Po radiu menda straši oblasti željni duh SZDL Tako piše C. Kolešnik BREŽICE - Izvršni svet občine Brežice je nedavno imenoval Ivana Kapušina za v. d. direktorja Radia Brežice, da bi čimprej pripravil vse potrebno za registracijo novega javnega podjetja. Izvršnemu svetu je to dejanje omogočil v začetku januarju sprejet odlok, v katerem so poslanci skupščine naloge ustanovitelja (torej tudi imenovanje v. d. direktorja) zaradi večje učinkovitosti prenesli na izvršni svet. Za zdaj lahko samo ugibamo, kako se bodo stvari razpletle v naslednjih mesecih, kaj se bo zgodilo z dosedanjo radijsko postajo, ki letos praznuje 30-letni-co obstoja, in kako bo z novo. Gotovo je v interesu občanov krške in brežiške občine, da se njihov lokalni radijski program ohrani in napreduje. Ob sedanji zmedi je napredek že postavljen pod vprašaj, saj se Radio Posavje pri komercialnem delu programa že sooča s težavami, ko stranke z nezaupanjem sprašujejo, kaj bo zdaj in če so oni še “pravi” radio. Radio Posavje, studio Brežice je po letu 1989 podaljšal dnevno oddajanje od dveh na sedem ur, posodobil je radijsko tehniko, uredil delovne prostore, si zagotovil stereo signal in oktobra lani pridobil novo frekvenco. V letu 1990 se je tudi finančno konsolidiral, in to brez sofinanciranja občine. Ta sicer v zadnjih dveh letih po ukinitvi Zavoda za kulturo spet nakazuje sredstva, ki so namenjena izključno sofinanciranju kulturnih prireditev. Kot pravi Srečko Zore, v. d. direktorja in glavnega urednika radia, jim v zadnjem času ni uspelo rešiti status radia in doseči imenovanje glavnega in odgovornega urednika, kar lahko opravi samo ustanovitelj, to pa sta krška in brežiška skupščina. Ravno tako radiu še ni uspelo zgraditi rezervnega studia, ki bi omogočil podaljšanje časa oddajanja. Zore meni, da ustanovitelja nista opravila svoje naloge, nasprotno pa predsednik brežiškega IS Ciril Kolešnik trdi, da je občina ustrezno poskrbela za rešitev z odlokom o ustanovitvi vzporednega javnega podjetja Radio Brežice in imenovanjem v. d. direktorja. V posebnem pismu novi-natjemje tudi zapisal, daje Radio Posavje v ustanavljanju SZDL-jevska pogruntavščina ter da ima Srečko Zore druge načrte, ki so menda v zvezi z vračanjem stare oblasti. B. D.-G. a /a a<:‘a v U.i, |CTl|fvtwC •• -; ' - '• •• j :: Zaprte ali ne? Vrata knjižnic lahko zapre nespoštovanje dogovora NOVO MESTO - Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice prejšnji teden niso uresničile napovedanega protestnega zaprtja, ker so v dogovoru z ministrstvom za kulturo knjižničarji dobili zagotovila, da bo ministrstvo še ta mesec v skladu s pogodbo, podpisano lani, nakazalo knjižnicam del prepotrebnega denarja za nakup novega knjižničnega gradiva; dotlej namreč niso dobile niti tolarja za letošnje nakupe. Ministrstvo in Upravni odbor Zveze splošnoizobraževalnih knjižnic sta se dogovorila tudi, da bodo do 30. • Kot so povedali v Knjižnici Mirana Jarca, ki sodi med najbolj obiskane in s knjižničnim gradivom bogate knjižnice na območju širše Dolenjske, pa do torka, 22. marca, še niso prejeli denarnih nakazil. Zakaj polprazno? Trije okteti so peli pozdrav pomladi V okviru gostovanj slo oktetov in nonetov, ki sc lovenskih :i so ga lani konec leta pripravili Zveza kult. organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in Zveza kult. organizacij Novo mesto v Braniku na Krasu, je Dolenjski oktet v soboto zvečer povabil v Novo mesto Moški oktet Orfej iz Iške vasi in Zagorski oktet. Orfejev-ci pojejo od 1991 in so že izdali tudi kaseto narodnih pesmi. Zagorjanom se pozna, da nastopajo od 1977, saj so bili že na 185 koncertih, revijah in srečanjih doma in po svetu, postavljajo pa se tudi že s prvo samostojno kaseto. Dolenjski oktet slavi letos 25-lctnico prepevanja. Za njim je več kot 600 nastopov doma in v tujini, krasi pa ga tudi kaseta Mi smo Dolenjci. Koncert je bil lep in prijeten večer slovenskih in tujih narodnih ter umetnih pesmi. Za ko- nec so trije okteti pod vodstvom prof. Vide Kovač zapeli še pri- marca skupaj pripravili vsebinske elemente aneksa k pogodbi, s katerim bo zagotovljeno redno sofinanciranje nakupa novih knjig za letošnje leto. Če ne bo ne nakazil ne povečanja, bodo knjižnice 31. marca zaprte. Pr ljubljeno Slovenec sem. - Vse je bilo lepo in prav, le matematika ne: 24 pevcev je poslušalo približno 60 Novomeščanov. Kje so bili tokrat vsi drugi ljubitelji petja in pevske umetnosti, ostaja nepojasnjeno. Menda niso bili vsi na Jožefovih pojedinah in popivanjih? Tg- Posavski osmošolci se ogrevajo za novomeške šole Največje zanimanje za šolanje na gimnaziji SEVNICA - Namere za šolanje v posavskih srednjih šolah so manjše od zmogljivosti, kot sojih te opredelile v razpisih. Zatorej najverjetneje letos ni pričakovati omejitev vpisa, še • Lani so skušali naraščajoči armadi brczposlenih oseb v Posavju, ki presega republiško povprečje brezposelnih, zagotavljati socialno varnost tudi z denarnimi nadomestili (teh je bilo zaradi stečajev 1873 ali kar 67 odst. več kot leto poprej!) in 835 denarnimi pomočmi. Po besedah pravnice območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici Nevenke Lešje na novo pridobilo pravico do denarnega nadomestila 2647 oseb in do denarne pomoči 829 oseb. Največ jih je s 4. stopnjo izobrazbe. Izdali so 96 negativnih odločb (od tega 60 za denarne pomoči), v 22 primerih zato, ker so brezposelni odklanjali napotitve na delo. da za zaposlovanje v Sevnici anketirali 1012 učencev o poklicnih namerah za vpis v šolsko leto 1994/95, se jih 84 ni opredelilo, za nadaljnje šolanje pa seje odločilo 899 učencev. Največ (550) osmošolcev bi nadaljevalo na štiriletnih šolah, najraje na gimnaziji (189). Bistveno več namer kot leto poprej je za poklice ekonomski tehnik, zdravstveni tehnik, elektrotehnik elektronik in turistični tehnik, najbolj pa je usahnilo zanimanje za poklica policista in strojnega tehnika. Med triletnimi poklici so za osmošolce najbolj zanimivi prodajalec, avtomehanik in frizer. Pri slednjem poklicu je porast namer največji. Za šolanje na srednjih šolah v posavski regiji se je v anketi odločilo 378 učencev, za šolanje izven Posavja pa 521. Največ (216) mladih Posavcev bi želelo nadaljevati šolanje na novomeških srednjih šolah. p. p. zlasti ne zato, ker brežiška srednja šola v primerjavi s prejšnjimi leti povečuje razpisne kapacitete. V letošnjem šolskem letu zaključuje šolsko obveznost 955 osmošolcev in 89 učencev v nižjih razredih, skupno torej 1044 učencev ali skoraj za dva razreda več kot v lanskem šolskem letu. Ko so novembra lani z območne enote Republiškega zavo- LITERARNI VEČER METLIKA - V petek, 25. marca, bo v tukajšnji Ljudski knjižnici literarni večer, na katerem bodo predstavili knjigo “Vojna iz ljubezni” pisateljice Marije Vogrič iz Kopra. Ob 18. uri bo predstavitev za mladino, poleg tega pa še ogled video filma “Molitev nekega psa” ter pogovor o knjigi in filmu. Ob 19. uri pa si bodo odrasli ogledali film “Ko je bilo najtežje biti človek” ter pogovor o knjigi Vogričeve. Umetnost tokrat nekoliko drugače SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Kot peta abonmajska predstava v sezoni bo tokrat na sporedu znamenita drama Arthurja Millerja Smrt trgovskega potnika v izvedbi ■lei Mestnega gledališča ljubljanskega. Za abonma A bo predstava v ponedeljek, 28. marca, za abonma U pa naslednji dan, obakrat ob 19.30. Tokratna uprizoritev je doživela izjemen uspeh, za kar gre največja zasluga režiserju Žarku Petanu, igralcem Ljerki Belak, Jožefu Ropoši, Jerneju Kuntnerju in seveda Borisu Cavazzi, ki je ustvaril izjemen igralski dosežek v vlogi trgovskega potnika VVillija Lo-mana. Za obe predstavi jena voljo še nekaj vstopnic zunaj abonmaja, kupite jih lahko v predprodaji v sprejemni pisarni Doma kulture. V Črnomlju so ustanovili KUD “Artoteka Bela krajina” - Za kulturno življenje na višji ravni - Novost je izposoja umetniških del - Predsednik akademski kipar Jože Vrščaj ČRNOMELJ - Pretekli teden so v Črnomlju ustanovili kulturno-umetniško društvo “Artoteka Bela krajina”, katerega cilj je ustvariti pogoje in primerno vzdušje, v katerem bi sc belokranjsko kulturno življenje bolje razvijalo. Vendar bi to lahko dosegli s skupnimi močmi ne le vsi umetniki, ampak tudi ostali, ki želijo, da bi kulturno življenje dvignili na višjo raven. Sedež društva je v Špcličcvi hiši v Črnomlju, v bližini cerkve sv. Duha. kulturno dejavnost v Beli krajini. Predvsem si nameravajo v Artoteki prizadevati za boljši materialni položaj samostojnih kulturnih delavcev. Organizirali bodo različne kulturne prireditve, odkupovali, iz- Ideja o ustanovitvi tovrstnega društva je stara že nekaj časa, zanjo pa je Belokranjce navdušil Dirk Heij, KOMEDIJA ZA PRAZNIK MATER ČRNOMELJ, SEMIČ - Občinski odbor SKD Črnomelj pripravlja ob materinskem dnevu v soboto, 26. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Semiču in v nedeljo, 27. marca, ob 16. uri v kulturnem domu v Črnomlju gostovanje dramske skupine KUD Predoslje pri Kranju. Nastopili bodo z r' nizozemski umetnik, ki že nekaj časa živi v Beli krajini. Najprej so sicer razmišljali, da bi društvo zajemalo le likovno področje, pozneje pa so prišli do zamisli, da bi lahko razvijali tudi druge kulturne dejavnosti. Res, daje iniciativni odbor za ustanovitev društva naletel tudi na pomisleke in ugovore, češ da imajo v Črnomlju že Molierovo komedijo “Scapinove skrivnosti”. Vstopnine ne bo. Vabilo velja vsem, posebno pa materam. Preteklost na podstrešjih zdolskih hiš Delček soje izbrskali in postavili na ogled ZDOLE - Pred tednom dni so v kulturnem domu Bena Zupančiča na Zdolah odprli razstavo “Iz skrinj naših mam”. Po nekaj letih kulturnega mrtvila Zdole spet oživljajo. V kraju obujajo nekatere že skoraj pozabljene pesmi in običaje (jurjevanje, košnja) ter poskušajo dati domačemu kraju podobo, ki bo privabila popotnika k obisku. Zdolani pravijo, da imajo marsikaj, česar drugje nimajo, samo pravi način je treba najti, da bi to tudi pokazali. Tako so se odločili, da sodelujejo v projektucelovitega razvoja podeželja. Medtem ko v krškem Savaprojektu pripravljajo strokovne podlage zanj, odbor, ki ima na skrbi ta projekt, že dela. Tokrat so se odločili, da pogledajo, kaj vse skrivajo stare skrinje na podstrešjih. Ob otvoritvi razstave so, da bi opozorili na prednosti podeželja, postregli z “vrgajevo župo in ajdovimi žganci”. “Ko sva z Dušanom Krambergerjem iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine obiskovala hiše na Zdolah, sva spoznala, da je sicer že precej stvari uničenih ali so jih odnesli drugi. Kljub vsemu je po domačijah še obilo starih in zanimivih predmetov, kosov oblačil, ročnih del in drugega, kar govori o življenju v preteklosti. Starin je bilo toliko, da sem morala pošteno izbirati, kaj naj vzamem za tokratno razstavo,” je povedala domačinka Marica Živič, ki je postavila predmete na ogled. Tokrat je dala poudarek ročnim delom, kajti zdi seji pomembno, da opozori na današnje pomanjkanje takih znanj in še posebej ustreznih gospodinjskih šol. Gospa Marica že načrtuje novo razstavo za Jurjevo, ko bodo več prostora namenili drugim predmetom in ob tem tudi popisovali, kaj vse ima kdo doma. B. D.-G. TAKO SO SE OBLAČILI NEKOČ - Marica Živič je bila hkrati tudi vodič po razstavi. Z veseljem je pokazala najbolj zanimive stvari in o njih kaj povedala. Fotografirali smo jo ob obešalniku, na katerem je našlo svoje mesto kar precej kosov oblačil iz preteklosti, ne le predpasniki, hlače, spodnja krila in robci, ampak celo trak, s katerim so si možakarji povezovali lase, da bi imeli lepše frizure. Živičevi zdaj manjka le še nekaj kosov do popolne noše, v kakršno so se nekdaj oblačili Zdolani. (Foto: B. D.-G.) • Na ustanovnem zboru so izvolili vodstvo društva. Predsednik je postal akademski kipar Jože Vrščaj, tajnica pa Janja I leij Turnšek. Po Vrščajcvih besedah je bil zasnova za ustanovitev Artotekc sicer belokranjski bienale, ker pa želijo predstaviti svoja dela bolj redno in ne le vsaki dve leti, je prav Artoteka enkratna priložnost, da se bodo umetniki lahko predstavljali bolj kontinuirano. Z izposojo bodo njihova dela dostopna marsikomu, ki si jih sicer ne bi mogel kupiti. Kot je povadal pobudnik Ar-toteke Dirk lleij, pa je prav posoja umetniških del namesto prodaje, kar je v Sloveniji sicer novost, pomembna za sodelovanje ne le med likovniki, temveč med vsemi, ki lahko naredijo kaj več za umetnost. Jože Vrščaj, predsednik KUD Artoteka Bela krajina posojali, prodajali in posredovali umetniška dela in programe. Izdajali in tržili bodo publikacije ter organizirali umetniške kolonije in delavnice ali vsaj sodelovali pri prip-ravah. M. BEZEK-JAKŠE ZKO in Glasbeno mladino Bele krajine in da se bodo dejavnosti podvajale. Temu ustanovitelji društva sicer niso oporekali, vendar so si Artoteko zamisili kot nekakšen okvir, v katerem bo zaživela pač tista dejavnost, ki jo bodo zmožni in sposobni razvijati. Glavni namen društva je pomagati samostojnim kulturnim delavcem in ljubiteljskim ustvarjalcem pri trženju njihovih del in programov, potem zbiranje muzejskega gradiva s področja kulture in umetnosti ter prizadevanja za gradnjo večnamenskih prostorov za Z MINISTROM GABROM O ŠOLAH KOČEVJE - Minister dr. Slavko Gaber se je minuli petek pogovarjal s kočevskimi šolniki, in sicer predvsem o posodabljanju in gradnji šol ter šolskih objektov na Kočevskem. Gre za gradnjo nove osnovne šole v Kočevju, gradnjo telovadnice pri šoli v Stari Cerkvi in prenovo gimnazijske stavbe v Kočevju, poleg tega pa še za nadaljevanje posodabljanja in širitve šole v Fari. Več prihodnjič. Srebrna Cankaijeva priznanja Tekmovanje v znanju slovenskega jezika DOLENJSKE TOPLICE - Tu je bilo 12. marca medobčinsko tekmovanje v znanju slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je sto pet tekmovalk in tekmovalcev iz tridesetih osnovnih šol (I. stopnja), 12 tekmovalcev iz 1. in 2. letnikov srednjih šol (II. stopnja) in 2 tekmovalki iz 3. oz. 4. letnikov srednjih šol (III. stopnja). Za osvojitev srebrnega Cankarjevega priznanja je bilo potrebno doseči 75 odst. točk. To je uspelo enainštiridesetim osnovnošolcem ter petim srednješolkam. Najboljši se bodo v soboto, 26. marca, v Ljubljani udeležili državnega tekmovanja. To so na I. stopnji osnovnošolci Petra Lipar iz OŠ Grm v Novem mestu, kije dosegla 1. mesto, Katja Plut iz OS Šmihel v Novem mestu (2. mesto), Katja Jarm iz OŠ Trebnje (3. mesto), Blaž Brulc iz OŠ Stopiče (4.-5. mesto) in Urška Ratajc iz OS Trebnje (4.-5. mesto). Na II. stopnji so to Urška Klokočar (1. mesto), Natalija Povodnik (2. mesto), obe iz Gimnazije Brežice, in Mateja Plut iz Srednje šole v Črnomlju, ki je dosegla 3. mesto. S. SIMČIČ DVE SREBRNI KOČEVJE - Na regijskem tekmovanju za srebrno Cankarjevo priznanje, kije bilo pred kratkim v Ljubljani, sta bili uspešni tudi dve učenki iz Kočevja, in sicer Simona Kovač (šola Zbora odposlancev) in Sonja Šega (šola ob Rinži). DOLENJSKI OKTET SLA VI25 LET - Člani Dolenjskega okteta se lahko f / hvalijo, da njihov repertoar obsega več kot 180 umetnih in ljudskih pesmi, ki1-jih peli na več kot 600 nastopih doma in v tujini. Izdali so samostojno kaseto “I smo Dolenjci!" V soboto so v okviru srečanj slovenskih oktetov povabili v gol Zagorski oktet in oktet Orfej iz Iške vasi. Obetal se je lep večer poslušanja pest ~~ na pragu prvega pomladnega dne, žal pa je v dvorani Doma kulture pesmim pt luhnilo le kakih 60 obiskovalcev. Na sliki: Dolenjski oktet je v petek zapel ff na otvoritvi kmetijskega sejma Jožefovo 93. (Foto: J. Pavlin) PREDA VANJE SILVE N OVIJ AN - Minuli četrtek je Društvo knjižničarji „„ Dolenjske v prostorih Študijske knjižnice pripravilo letni zbor. Ob 4oc priložnosti so medse povabili Mimopečanko Silvo Novljan, republiško m!Ta, tovalko za splošnoizobraževalne knjižnice pri Narodni in univerzitetni knjižil rde v Ljubljani (na sliki desno). Povedala je marsikaj zanimivega z lanske, je obiska v ZDA o tem, kako delajo v ameriških knjižnicah. (Foto: J. Pavlu rac zna >bt * PEVCI IN GODCI IZ VRTCA - Votroškem vrtcu Labod v Ločni delujegMlQ bena skupina, ki jo vodi Tončka Rozman. Najmlajši pevci so že nastopili zunanje občinstvo v Krki, slišali so jih tudi že obiskovalci nekaterih drugih pti^ reditev. Po besedah Rozmanove gre najmlajšim pevcem in instnimentalistortČrx~' ki so združeni v omenjeno skupino, zelo na roke ravnateljica vrtcev Metoda Turkff I razumevanje za delo tega Labodovega “ansambla "pa je izkazala tudi že prejšnje0'' ravnateljica Olga Jukič. Glasbena skupina je nastala iz pevskega zbora, ki je pitT1?) vodstvom Tončke Rozman vadil in nastopal prej. Predstavlja poseben oddelčni' v vrtcu; slednji ima podobnih interesnih oddelkov še nekaj, npr. naravoslovneg“V'n.* Na fotografiji: glasbena skupina, sicer v nekolikanj okrnjeni zasedbi, ki tftn> navdušila babice in dedke. (Foto: L. M.) nal ,1101 >bč I ' H A j| | * il\ _____riHIft 4 imm.. ODLOČNE ZAHTEVE IZGNANCEV - Izboljšalo se je nas samo toliko Ukor smo sami storili, "je med drugim poudarila prof. Ivica Žnidaršič iz Dn izgnancev Slovenije (Dl S) na sobotnem izjemno dobro obiskanem zboni KO Boštanj. Žnidaršičeva je nanizala, kakšne so zahteve, tudi po gmotnem nado tilu, za preslano trpljenje. Predsednik 10 DIS Slavko Kunej pa je poudaril, t le pričakujejo, ampak zahtevajo od nove slovenske države, naj se odločno zame za njihove pravice, kajti izgnanci so bili prve žrtve etnocida na območju danje Jugoslavije. Okrog 200 izgnancev (na posnetku) je bilo ganjeni, priložnostnem kulturnem sporedu, ki ga je zanje pripravil mešani pevski sevniške Lisce. (Foto: P. P.) * * m k m bS af d Uh* 1 w SELITEV RIBJEGA ZARODA - Metliška ribiška družina “Kolpa" teklo soboto pripravila delovno akcijo na ribniku v Prilozju pri Kri Ribiči so urejali okolico gornjega ribnika in ga nato izpraznili. Blati so razkužili in večje ribe v kanglah prestavili v sosednji ribnik. Man, zarod so ravno tako pobrali in ga v sodih zvozili v Lahinjo pri grad gradu. Ko se bo v očiščen ribnik spet nabralo dovolj vode, bodo vanje nove ribe (krape) za komercialni ribolov. Na sliki so ribiči, ki prem sosednjo vodo edini primerek tolstobika, sicer neavtohtone vrste ribe. B. D.-G.) 8 DOLENJSKI LIST Za kršitelje v prometu kazenske točke Predlog zakona o prometni varnosti predvideva za voznike, ki bodo v dveh letih zbrali 18 kazenskih točk, odvzem vozniškega dovoljenja in ponovno opravljanje izpita - Nalepke za tenični pregled LJUBLJANA - Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden v Ljubljani predstavilo delovno gradivo zakona o varnosti cestnega prometa. Precej strogi osnutek zakona do kršilcev prometnih predpisov bo šel še v javno obravnavo, konec julija pa naj bi prišel v parlament. Predvidenih je še kup novosti, vendar po vsej verjetnosti takšen, kot je predlagan, ne bo sprejet, čeprav ga snovalci zagovarjajo s konkretnimi podatki: Slovenci smo po številu mrtvih v prometnih nesrečah na drugem mestu v Evropi, zaenkrat je pred nami samo Portugalska. dežurni poročajo ukradel akumulator - v te od 12. do 14. marca je neznan sto-ec na gradbišču regionalne ceste •Ure- Škocjan z valjarja odmontiral tenulator ter s tem napravil za 21 tiskov škode. OB JAKNO - 11. marca je neznanec garderobe osnovne šole Loka v Čr-telju ukradel novo jakno ter s tem fodoval dijaka iz Petrove vasi za 8 >čakov. S JUGA ODTRGALA ŽARO-“T - 15. marca sta neznanca v Čr-telju v Ulici Mirana Jarca z osebne-J avtomobila znamke Jugo odtrgala '^poinet ter lastnika Z. B. iz Črnomlja ’ 'kodovala za okoli 4 tisočake. ,"' rAT V KPD DOB - 15. marca je v :'lfderobi delavnice v KPD Dob S. H., “jje na prestajanju zaporne kazni, tofradel 5.130 tolarjev. Istega dne je Jlan storilec prišel tudi v sobo KPD b ter B. M. iz hlač vzel 3 tisočake. [UlJAKU UKRADEL MOTORNO *LO - 16. marca je neznanec izpred !dnjc kmetijske šole na Bajnofu v vem mestu ukradel motorno kolo s tem oškodoval dijaka iz Ždinje vasi i°koli 50.000 tolarjev. 'Lomil v avto in ukradel ORADIO - V času od 19. do 20. čaje neznanec na parkirnem pros-1 Splošne bolnišnice v Novem mes-vk>mil v osebni avto, last M. K. iz 'ega mesta, ter ji ukradel avtoradio-etofon. S tem jo je oškodoval za 3 tolarjev. V NOVEM MESTU '^Kradli opel vectro Movo MESTO - V noči na 20. ^■ttreeje neznan storilec na parkir-prostoru v Ulici Slavka Gruma Jsovem mestu ukradel osebni avto tefnke Opel Vectra, ki ima regis-(trftijsko številko NM 176 698 in je iij/.fbno rdeče kovinske barve. S tem je jfftnika V. B. iz Novega mesta oško-al za 1,700.000 tolarjev. Uprava Notranje zadeve Novo mesto prodane, ki bi karkoli vedeli o uk-nem avtomobilu, da to sporoče telefonsko številko 92. IfTfrri f irai' so vaški gasilci takoj začeli gasiti požar na Hočevarjevem kozolcu, je več ij ir 2(1 rti visok plamen že ogrožal sosednjo hišo in bližnji kozolec, kjer se je vnela Manica, ki pa so jo gasilci šc pravočasno pogasili. K sreči so gasilcem iz Žvirč p sosednjih Stmg kmalu prihiteli na pomoč Žužemberčani, saj je žvirški hid-presušil že po nekaj minutah gašenja. Za njimi so prišli na kraj požara še iz Hinj, Rebri, D\’ora in Novega mesta, saj je zaradi suhega vremena in f*to močnega vetra obstajala možnost, da se požar razširi na celo vas. (Foto: ‘drnar) WM C^ElUTRO v oster ovinek - 9 policisti so 15. marca ob 14. uri na tei cesti Impoljca - Rovišče pri kra-7o obravnavali prometno nesrečo, je pripetila zaradi neprimerne 'ti in vožnje pod vplivom alkohola. c,ni Z. s Senovega se je z osebnim •Jtrobilom peljal iz smeri Impoljce 1 Studencu. Ko je pripeljal v zelo 'r desni ovinek, je zapeljal na nas-■te vozni pas in nato na neutrjeno ^no bankino. Da bi se vrnil na ces-sunkovito zavil v desno, pri tem pa ? * * * * vozilo obrnilo in trčilo v 2 m visok V nezgodi seje 34-letni sopotnik * S. iz Nvega mesta hudo poško-1 se zdravi v novomeški bol- nišnici. Po nestrokovni oceni je na vozilu nastalo za 70.000 tolarjev materialne škode. ZARADI HITRE VOŽNJE STA SE PREVRNILA -19. marca ob 18. uri seje 17-letni Borut M. iz Žužemberka peljal s kolesom z motorjem od Cviblja proti Grajskemu trgu v Žužemberku. Ko je pripeljal po Baragovi cesti, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo po travnatem klancu navzdol, kjer sta se s sopotnikom prevrnila. V nezgodi sta se voznik in 17-letni sopotnik Bogdan L., prav tako iz Žužemberka, hudo poško-dovala. Zdravita se v novomeški bolnišnici. novem zakonu naj bi razmejevali med motornim kolesom, kolesom z motorjem in kolesom s pomožnim motorjem. Novost je tudi, da bo obvezna vožnja s prižganimi selektivnimi lučmi. Za gospodarske vožnje zakon predvideva krajevne ceste, kolovoze in gozdne poti. Po novem pa predvideva kazni tudi za lastnike vprežnih živali, če jih bodo s tovorom preobremenili. Parkirana vozila, ki S KLJUČI POŠKODOVALA LAK NA AVTOMOBILU NOVO MESTO - 45- letna J. Z. iz Novega mesta je osumljena, daje 8. marca zjutraj na parkirnem prostoru v Ulici Slavka Gruma s ključem poškodovala lak na osebnem avtomobilu B. B. iz Novega mesta in ji povzročila za okrog 45.000 tolarjev škode. J. Z. je osumljena, da je storila več takih dejanj in v zvezi s tem policisti še zbirajo obvestila. bodo ovirala javne in druge pomembne prireditve, na katere bodo občani predčasno opozorjeni, bodo odstranili, seveda na lastnikov račun. Omejitev prometa bo veljala ne le v času poledice in sneženja, ampak tudi v času burje. Veliko pripomb pa bodo verjetno imeli ljubitelji cestnohitrost-nih dirk, saj jih osnutek zakona prepoveduje, tako kot sojih na pobudo • Za voznike nqjbo(j zanimiv del novega zakona, ki govori o kazenskih določbah, je predstavil Marko Pirjevec, višji policijski inšpektor pri MNZ. Voznik, ki bo v roku dveh let naredil 18 kazenskih točk, bo za dve leti ob vozniško dovoljenje. Kdor bo dosegel 14 točk (pri 14 in 18 zbranih točkah gaje dolžna obvestiti tudi policija), bo lahko od državnega organa zahteval, da ga temeljito izpraša o varnosti cestnega prometa, in se mu polovica točk lahko izbriše. Kazenske točke $e izbrišejo po dveh letih, če jih izreče policist, po štirih letih, če jih izreče sodnik za prekrške s pravnomočno sodbo, in po petih letih, če so bile izrečene v kazenski obsodbi. zelenih že prepovedali v zahodnoevropskih državah. Po novem bo policija obravnavala tri kategorije prometnih nesreč: nesreče z gmotno škodo, nesreče s poškodovanimi ter nesreče z mrtvimi oz. hudo poškodovanimi, ki v roku 30 dni umrejo za posledicami prometne nesreče. Kdor bo vozil 15 do 30 km/h več, kot je dovoljena hitrost, in je oviral promet, si bo za to prislužil 4 kazenske točke in 20 tisočakov denarne kazni, če pa bo poleg tega imel v krvi še od 0,3 do 0,5 g alkohola na liter krvi, se mu bo število kazenskih točk podvojilo na 8. Voznik naj bi od policista dobil zapisnik, iz katerega bosta razvidna število kazenskih toč in denarna kazen. Novost je tudi to, da poilicisti na kraju samem ne bodo imeli več opravka z denarjem, kazni se bodo plačevale s položnicami. V zakonu je tudi predlog za dodatno točkovanje za tiste, ki ne plačujejo redno kazni ali se ne odzivajo na poziv državnih organov. Za nespoštovanje pa ne grozi le odvzem vozniškega dovoljenja, ampak tudi zaporna kazen. O novostih na področju registracije vozil je spregovoril Jakob Hvastja iz uprave za upravnopravne zadeve pri MNZ. Po novem bodo prometna dovoljenja z neomejeno veljavnostjo, vendar ne bomo mogli voziti po cestah, če na vozilu ne bomo imeli veljavne nalepke o tehničnem pregledu. Če bodo policisti na cesto odkrili vozilo, ki ni tehnično brezhibno, se voznik z njim ne bo smel voziti do ponovnega tehničnega pregleda vozila. Ta ukrep pa bo začel veljati, ko bodo tehnični pregledi računalniško vodeni. J. DORNIZ PO DOLENJSKI DEŽELI • Nepridipravu, ki je sredi prejšnjega tedna opazoval vitrino trgovine Agro, d.o.o., v Novem mestu, sta bili motorni žagi, ki sta bili tam razstavljeni, tako všeč, da jih ju ukradel in trgovino s tem oškodoval za več kot 100 tisočakov. • Nekje izgineta žagi, drugje pa umetno gnojilo. V noči na 20. marec je nepridiprav izpred hleva B. P. iz Črnomlja ukradel 5 vreč gnojila, vrednih 7 tisočakov. • V Stranski vasi pa si je kurji tat zaželel puranjega mesa. Iz hleva I. P. iz Stranske vasi sta z njim neznano kam izginila puran in dve puri. Perjad naj bi bila vredna najmanj 10 tisočakov. • Madoletnik iz Zabukovja, ki je osumljen, da je nekje decembra ali januarja v Zdravstvenem domu v Trebnjem pri zdravniškem pregledu ukradel njihovo štampiljko, dokazuje, da so potrebe zmikavtov različne. Problem je, ker jih vedno zadovoljujejo na račun drugega- Policisti veterani v združenju V soboto bo v Novem mestu ustanovna skupščina Združenja Sever, ki bo združevala policiste, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije - Opozoriti na njihovo vlogo NOVO MESTO - V soboto, 26. marca, ob 16. uri popoldan bo v novomeškem Domu kulture ustanovna skupščina Združenja Sever, ki bo združevalo delavce organov za notranje zadeve iz cele Slovenije, ki so v času od 1. decembra leta 1989 do 26. oktobra leta 1992 aktivno sodelovali v procesih osamosvajanja naše države in tudi tiste posameznike, ki so jim pri tem pomagali. Iniciativni vodja Davorin Bratuš, sicer višji inšpektor pri MNZ v Ljubljani, pravi, da nameravajo z združenjem opozoriti na vlogo, ki jo je slovenska policija odigrala pri osamosvajanju v desetdnevni vojni in tudi že pred (em, npr., ko je za 1. december leta 1989 preprečila prihod srbskih mitingarjev v Slovenijo. Poleg tega želijo ohraniti vso dokumentacijo iz tistih časov, kajti opažajo, da se je ponekod že začela izgubljati, prav v Se vedno velika nevarnost požarov Za nevarno požiganje 10 tisočakov kazni NOVO MESTO - V prejšnji številki smo že opozarjali na nevarnost pred požari, ker nekateri še vedno radi pri pomladanskem čiščenju njiv in pašnikov požigajo suho travo, čeprav strokovnjaki dokazujejo, da takšno početje poškoduje koreninski sitem rastlin, uniči pa tudi mikroor- ganizme in živali na tem prostoru. 14. marca je Republiška uprava za za- ščito in reševanje zaradi suhega, toplega in vetrovnega vremena razgla- sila povečano nevarnost pred požari v celi Slovenji, ki bo veljala vse do preklica. Inšpektor za varstvo pred požarom na novomeški Upravi inšpekcijskih služb Milan Bevec pojasnjuje, daje v času povečane požarne ogroženosti prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravi ter puščati ali odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Izjemoma je kurjenje dovoljeno polnoletnim osebam, če so izpolnjeni vsi ukrepi za preprečitev nastanka požara (če je kurišče obdano z negorljivim materialom, če je okrog kuriša očiščeno vseh gorljivih snovi, če so drevesa oddaljena najmanj 10 m, gozd najmanj 50m, itd.) in če je predhodno za to dala dovoljenje pristojna požarna inšpekcija. Za vse tiste, ki ne upoštevajo teh uredb in požigajo v času, ko je to strogo prepovedano, je predvidena denarna kazen; za posameznika najmanj 10.000 tolarjev, za pravno osebo, ki stori ta prekršek, ko opravlja svojo dejavnost, pa najmanj 250.000 tolarjev. Sicer pa požarni inšpektor Bevec meni, daje nevarnih požiganj iz leta v leto manj tudi zaradi osveščenosti. Nekoliko več požigov je še vedno v Beli krajini, kjer še požigajo pretežno starejši ljudje, medtem ko so mladi že uvideli, da s tem ne bodo izboljšali travne rasti. J. D. tako nameravajo pristojnim organom predlagati podelitev priznanj najbolj zalužnim policistom, pomagali pa bodo tudi policistom, ki so bili v vojni ranjeni. Lani poleti je bil ustanovljen iniciativni odbor manevrske strukture narodne zaščite. Na sestanek so bili povabljeni vsi predstavniki narodne strukture, tudi policisti, vendar ker se z nekaterimi cilji iniciativnega odbora niso strinjali, k njim niso pristopili. Predstavniki policistov so se odločili, da ustanovijo svoje združenje veteranov, saj so menili, da je bil pomemben mejnik pri osamosvajanju Slovenije 1. december 1989, ko so policisti preprečili prihod mitingaijev resnice v Slovenijo; njihova tedanja akcija seje imenovala Sever in po njej tudi ime združenja. Dejansko pa seje slovenska policija, takrat še milica, začela odcepljati od jugoslovanske milice že poleti leta 1989, ko slovenski policisti, ki so bili poslani na Kosovo, niso hoteli iti nad stavkajoče delavce v rudniku. Davorin Bratuš poudarja, da ustanovitev policijske organizacije vete- • V Krškem je bila 18. marca ustanovljena Posavska regijska organizacije Združenja Sever. Ustanovne skupščine v Novem mestu se bodo udeležili izvoljeni predstavniki iz vseh policijskih postaj in notranjeor-ganizacijskih enot v UNZ Krško. Za predsednika Združenja Sever v Posavju so izvolili Andreja Bobeka. ranov ne pomeni rivalstva med njimi in združenjem veteranov vojne za Slovenijo, ter upa, da bodo dobro sodelovali. Na zadnjih sestankih, ko so pripravljali statut združenja, so se največ pogovarjali o pogojih za članstvo. “V Združenje Sever, kije nepolitična in prostovoljna organizacija, se bodo lahko včlanili vsi policisti, redni in rezervni policisti ter sedaj že upokojeni policisti, ki so v času med 1. decembrom 1989 in 26. okrobrom leta 1992 sodelovali pri zaščiti de- mokratičnih procesov za osamosvojitev Slovenije in v času vojne. Včlanili se bodo lahko tudi vsi tisti, ki so pri tem policistom pomagali, potem ožji sorodniki padlih policistov, kot častni člani pa bodo lahko v organizaciji tudi tuji državljani oz. poli- • V soboto, 26. marca, ko bo v Novem mestu ustanovitvena skupščina /.druženja Sever, bo ob 18. uri pred zavarovalnico Tilia igrala policijska godba, ob 19. uri bo v prostorih zavarovalnice Tilia otvoritev razstave, kjer bo razstavljenih 120 fotografij policistov v akciji med desetdnevno vojno, ob 20. uri pa bo v športni dvorani Marof osrednja prireditev, na kateri bodo sodelovali policijski orkester, igralec Polde Bibič, Šent-jernejski oktet in drugi. cisti sosednjih držav, ki so jim v času vojne prav tako pomagali,” pravi Bratuš. - J . DORNIZ LAŽNI KRIMINALIST _ BREŽICE - 21-letni Stanislav F. iz Župelevca v brežiški občini je utemeljeno osumljen, da je storil kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno osebo. Od 12. januarja do 18. marca se je Ivanki V. iz Jereslavec predstavljal kot kriminalist UNZ Krško, ki raziskuje ponarejene tolarje. Ob tretjem obisku pri Ivanki je ženski vzel denarnico, v kateri je imela 5(KX) tolarjev in osebne dokumente. ODNESEL HRANO IN VRTALNI STROJČEK VISEJEC -13. marca je neznanec v Visejcu vlomil v stanovanjsko hišo ter ukradel hrano, kavo in električni vrtalni strojček. Lastnika F. M. je oškodoval za okrog 60 tisočakov. TRAKTORISTA VRGLO IZ TRAKTORJA KRŠKO - 19. marca ob 17.50 seje po makedamski cesti od Planine proti Dolu s traktorjem peljal 35-letni Jože Juratovac iz Brezja v Podbočju. Približno 300 m pred domačim nasedem na ravnem delu ceste je zapeljal na desno bankino, po njej peljal še 8 metrov in skušal traktor spraviti nazaj na cesto, vendar ga je potegnilo v desno. Prevrnil seje po nasipu in obstal na desnem boku. Pri prevračanju je Juratovca vrglo iz kabine, ko je padel na travnik, mu je zlomilo tilnik. Davorin Bratuš Zaradi besed v zapor? Novinarju brežiškega radia 40 tisočakov kazni -Razžalitve gaje obdolžil someščan Ivan Tomše BREŽICE - Pretekli petek je brežiška enota novomeškega temeljnega sodišča kaznovala novinarja Radia Posavje, studio Brežice, Franca Babiča z denarno kaznijo 40 tisoč tolarjev in poravnavo stroškov odvetniku zasebnega tožilca Ivana Tomšeta. Sodba še ni pravnomočna, saj se obe strani nanjo lahko pritožita. Brežičan Tomše je s pomočjo odvetnika Dušana Puha iz Kopra sodišču dokazoval, da gaje omenjeni novinar razžalil in o njem trdil ter raznašal nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu. Sporen je bil Babičev novinarski prispevek na lokalnem radiu konec maja lanskega leta. Na sodišču so ves čas govorili o poročilu, čeprav novinar in njegovo uredništvo prispevek uvrščata v zvrst komentaijev. Obtožnica je obsegala štiri točke v prispevku o problematiki radioaktivnih odpadkov, v katerem je novinar Babič omenjal tudi Tomšeta, predstavnika stranke Zelenih in predsednika parlamentarne komisije za proučevanje okoliščin okrog gradnje jedrske elektrarne v Krškem. Tri točke obtožnice, v katerih Babič ocenjuje in podaja svoje mnenje o delu omenjene komisije in njenega predsednika Tomšeta, je sodnica Albina Krulc zavrnila zaradi napačne procedure, medtem ko je bil zaradi ene točke obtožnice novinar obsojen na že omenjeno kazen po drugi točki 106. člena kazenskega zakonika RS. Citiramo sporni odstavek: “Dokument tudi ponovno opozarja na vse pomanjkljivosti in probleme v zvezi z zapiranjem jedrske..., toda kaže, daje to zlasti za liderje slovenskih Zelenih prehud zalogaj in se rajši ukvarjajo s senco, ki je pogojena s sončnim oziroma oblačnim vremenom...” Ivan Tomše seje prepoznal med lideiji 2^elenih in smatra citirane • Naš novinarski kolega Franci Babič pričakuje, da se bosta z odvetnikom Dragom Demšarjem tokrat v obrambi oprla tudi na dejstvo, da so bile sporne ocene izrečene v komentarju, to je v novinarski zvrsti avtorskega značaja, katere prvi namen je podati avtorjeve poglede na problematiko. Sam se ne čuti krivega in je že napovedal, da bo v primeru, če njegova pritožba ne bo ugodno rešena, odslužil odrejeno kazen v zaporu. besede za žalitev, njegovo obtožbo pa je na prvi stopnji torej potrdilo tudi sodišče. Obe stranki sta že napovedali vložitev pritožbe na višje sodišče v Ljubljani. B. D.-G. DOLENJSKI LIST 9 Pavičeva točka za Krko Novoterm Junak tekme med Krko Novotermom in novogoriškim Hitom je bil domači vratar Pavič - Boljša igra novomeških nogometašev - Vsi upi Novomeščanov še niso pokopani Gaj NOVO MESTO - Točka, ki sojo nogometaši Krke Novoterma osvojili proti Hitu iz Nove Gorice, v boju za obstanek ne pomeni veliko, saj s tem niso zmanjšali zaostanka za Mavrico in Primorjem, ki sta v zadnjem krogu tudi osvojila po eno točko. Precej več pomeni boljša igra, ki že kaže napredek novomeškega moštva. seje spotaknil Novogoričani so prišli v Novo mesto po zmago in se niso umaknili v obrambo, kot je navada pri moštvih, ki želijo v gosteh osvojiti le točko, temveč so skozi celo tekmo pritiskali na vrata domačega vratarja Paviča. Prvi polčas je minil v znaku izenačene igre, Vuka-din in Gruden sta imela dve priložnosti, vendar je bil gostujoči vratar Volk obakrat na mestu. 10 minut pred koncem Prvi spomladanski poraz kočevskih nogometašev KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Gaja so prvo tekmo spomladanskega dela sezone izgubili v gosteh proti nekdanjemu prvoligašu Zagorju. V prvem polčasu sta bili obe ekipi povsem izenačeni, edini zadetek pa je po hudi napaki kočevske obrambe v 15. minuti dosegel Grčar. Cel drugi polčas so Kočevci silovito napadali in imeli vrsto priložnosti za dosego zadetka, vendar jih niso izkoristili. Svoje je k neučinkovitosti Gaja dodal tudi mariborski sodnik Lackovič, ki je imel pri dosojanju prekrškov dvojna merila. Po očitnih prekrških domačega vratarja nad Struno in Vujičičem bi moral dosoditi enajstmetrovki, česar pa ni storil. Kljub temu so nogometaši Gaja iskali vzroke za poraz predvsem v svojih vrstah, čeprav razlogov za paniko še ni, saj so še vedno na prvem mestu drugoligaške lestvice, ki pa ga lahko izgubijo že na naslednji tekmi, ko bodo v Turnišču igrali proti drugouvrščenemu RCS Gramatezu. MG. MA RADONA - Nogometašem Krke Novoterma bi zmaga nad Hitom prišla zelo pra v v boju za obstanek, čepra v morajo biti tudi s točko zelo zadovoljni. Tokrat je v začetni postavi zaigral tudi Snežan Vrhovac (8), ki je zelo priljubljen med novomeškimi navijači, saj precej spominja na Argentinca Maradono. (Foto: I. V.) Novomeščanke brez težav ŠAHOVSKE NOVICE MIRNA PEČ - Na ekipnem področnem prvenstvu v šahu za osnovne šole so pri deklicah, dekletih in fantih zmagali šahisti Starega trga ob Kolpi, pri dečkih pa so bili najboljši Mirno-pečani. Zmagovalne ekipe so se uvrstile na državno prvenstvo. SEVNICA - Na marčevskem klubskem hitropoteznem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice je zmagal IJojan Kuzmič, v skupnem seštevku pa vodi Zvonko Mesojedec, kije bil tokrat drugi, februarja pa prvi. SEVNICA - Mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič je v sevniškem begunskem centru odigral simultanko z 12 šahisti iz Sevnice in begunci, ki imajo v svojem centru zelo močno šahovsko sekcijo. Meštrovič je na 10 deskah zmagal, izgubil pa je s Scvničanom Jankom Blasom in 50-letnim beguncem Efrahimom Bekričem. ČRNOMELJ - Na belokranjskem prvenstvu v hitropoteznem šahu je zmagal Uroš Kobe nad Stariho, Bu-bnjičem, Udovčem in T. Kobetom. Novomeške odbojkarice zlahka premagale prve konkurentke - Ugoden razplet na drugih tekmah NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so na drugi tekmi play outa prve odbojkarske lige doma brez težav premagale novogoriški HIT Casino, ki jim je bil od vseh ekip na lestvici še najbližje. Srečanje, ki so se ga Novomeščanke celo nekoliko bale, je trajalo le dobrih štirideset minut. Prva dva niza sodobiles 15:6 in 15:5. Nekoliko se jim je zataknilo le v začetku tretjega niza, ko so gostje povedle že s 5:0, to pa je bilo tudi vse, kar so Novogoričanke pokazale. Domačink nepričakovano vodstvo gostij ni zmedlo, nadaljevale so s svojo igro in v nekaj minutah je bilo vse odločeno. Novomeščanke so dobile zadnji niz s 15:8. Ostale tekme drugega kroga play outa so se končale tako, kot to najbolj ustreza Novomcščankam. Branik in Krim, ki sta pred začetkom končnice še veljala za kandidata za uvrstitev v A 1 ligo, sta izgubila proti zadnjcuvršče-nima Taboru in Mislinji in za Novim mestom zaostajata že 8 oz. 10 točk, medtem ko zaostajajo Novogoričanke, ki imajo ob Novomcščankah še največ možnosti za A 1 ligo, 4 točke. Tretjo tekmo končnice so Novomeščanke odigrale že včeraj v gosteh pri Krimu, v soboto ob 17. uri pa bodo doma igrale z Branikom. Vendar vsega le še ni konec, saj Novomeščanke čaka še osem tekem do konca letošnjega prvenstva in le tri bodo igrale doma (Krim, Tabor in Branik). Večjih spodrsljajev si kljub veliki prednosti ne smejo privoščiti, preostale tekme pa lahko izkoristijo tudi za dober trening in pripravo na sezono v A 1 ligi. Ne bi bilo napak, če bi dobila več priložnosti za igro tudi dekleta, ki so večino tekem presedela na klopi (Smrketova, Hočevarjeva), ali katera izmed obetajočih mladih igralk iz druge ekipe, ki imajo dvojno licenco. I. V. V Gami je zapihal svež veter V Gami zamenjali treneija - Vrnitev izkušenih igralk - Malo je manjkalo do presenečenja - Večji del tekme proti prvouvrščenemu Braniku so vodile Novomeščanke NOVO MESTO - Novomeški ljubitelji rokometa, ki so ekipo ženskega rokometnega kluba Gama že videli izven prve lige, so po tekmi s še neporaženim mariborskim Branikom spet optimistično razpoloženi. Ekipa je pred začetkom drugega dela prvenstva bele skupine 1. rokometne lige končno dobila sponzorja, družinsko podjetje Gama, ki pa ni bilo pripravljeno vlagati v razpadajoče moštvo. Od rokometnega kluba so v Gami zahtevali spremembe, ki bi ekipi zagotovile obstanek v prvi ligi. Po porazih v Mariboru, Velenju in Žalcu in izgubljeni točki na domači tekmi s Piranom je Vojislava Stojšina na trenerskem stolčku zamenjal Jože Mitag, ki je v ekipo spet privabil izkušene igralke. Daje bila to dobra “poslovna” poteza Game, se je izkazalo že na sobotni tekmi s še neporaženim Branikom, kjer je le malo manjkalo do velikega presenečenja. Že v prvih minutah je bilo jasno, da to ni več ista ekipa. S čvrsto in gibljivo obrambo so presenetile Mariborčanke, v napadu pa so Novomeščanke delovale organizirano, z dobro izdelanimi akcijami dosegale zadetke in držale korak z gostjami. Sredi zelo izenačenega prvega polčasa so Novomeščanke prvič povedle (7:6) in končale prvi del igre z minimalno prednostjo 11:10. V drugem polčasu so Novomeščanke zaigrale še bolje in si hitro priborile 3 zadetke prednosti. Žal jim je proti koncu srečanja začelo zmanjkovati moči, njihovo nervozo pa so izkušene Mariborčanke na čelu z Ines Černe izkoris- tile in 6 minut pred koncem prvič po dolgem času prevzele vodstvo (18:19). Še minuto pred koncem je bil izid izenačen 20:20, potem pa so Novomeščanke, ki so si preveč želele zmage, zapravile dva napada, kar so gostje kaznovale z zadetkoma in zmagale z 22:20. Zadetke za Gamo so dosegle: Turkova 7, Veseličeva 4, Derčarjeva 3, Hvalova 2 ter Klobučarjeva, Bračičeva, Tomasova in Patetova po enega. Poleg strelk velja pohvaliti vratarko Dr-maževo pa tudi petnajstletno Suzano Dolenc, ki je v vrata stopila le enkrat in takrat ubranila sedemmetrovko. Novomeščanke so po petih tekmah še vedno zadnje na lestvici, za 4. mestom, ki še zagotavlja obstanek v 1. ligi, pa zaostajajo 3 točke. Če bodo tudi na preostalih treh srečanjih igrale tako kot v soboto proti Braniku, obstanek ne bi smel biti vprašljiv, lepo priložnost za dokaz moči “nove” ekipe pa bodo rokometašice Game imele že v soboto ob 17. uri, ko se bodo doma pomerile z Velenjem. ^ ^ Zrnec spet državni prvak Igralci Tomžk z Mirne so vse bližje slovenskemu badmintonskemu vrhu - Zmagujejo tudi najmlajši ZMAGA TERLEPA NOVO MESTO - Na tekmovanju letalskih modelarjev za pokal Stojana Krajnca in Zupanekov pokal, ki so ga 5. marca pripravili novomeški modelaiji na letališču v Prečni, sta imela od domačinov največ uspeha Danici Terlep, ki je zmagal v razredu F-l-A, in Damjan Žulič, ki je bil v razredu F-l-B drugi. V štirih kategorijah jc nastopilo preko 60 modelarjev iz vse Slovenije. MIRNA - Mirenski badmintonisti so v soboto in nedeljo v dvorani Krima na Galjevici v Ljubljani dokazali, da stopajo ob bok najboljšim slovenskim klubom. Na prvenstvu so nastopili vsi najboljši slovenski igralci, lanski naslov državnega prvaka pa je uspelo ubraniti le enemu izmed petih nosilcev naslova. Sašo Zrnec, najboljši igralec in trener mirenskega Toma jc v finalu premagal lanskega državnega prvaka Miho Košnika iz ljubljanskega kluba BIT, uspešno pa so nastopili tudi njegovi varovanci. Kristjan Hajnšek, Urša Plahutnik in ženski par Plahutnik - Šumi so se uvrstili v četrtfinale oziroma od 5. do 8. mesta; Mitja Kirm, Bojan Krnc, Nina Šumi in Katja Kolenc so se uvrstili od 9. do 16. mesta, dvojica Zrnec - K. Hajnšek je zasedla 9. do 14. mesto, mešana dvojica Plahutnik - K. Hajnšek pa 7. do 12. mesto. V času članskega državnega prvenstva so mirenski badmintonisti v Trebnjem pripravili področno srednješolsko prvenstvo, na katerem so nastopile štiri ekipe z Mirne, iz Novega mesta in Me-tlike.Zmagala je piva ekipa OŠ Mirna nad drugo ekipo OŠ Mirna, OŠ Grm iz Novega mesta in OŠ Metlika. MUSIČ PREDSTAVIL POT OKOLI SVETA NOVO MESTO - Preteklo sredo je v novih prostorih zavarovalnice Triglav z diapozitivi in predavanjem predstavil pot okoli sveta, ki jo je opravil z 10-me-trsko jadrnico. Predstavitev so pripravili člani novoustanovljenega jadralnega kluba Novo mesto, ki bodo v kratkem organizirali še nekaj predavanj na temo jadranja in morja. DOLENJSKI LIST polčasa seje poškodoval Zamida, tako da so Novomeščani 7 minut igral z 10 igralci. Drugi polčas je prinesel vrsto razburljivih trenutkov. V 7. minuti je po protinapadu Novomeščanov Perše z roba kazenskega prostora streljal mimo gola. Sredi drugega polčasa so gostje silovito napadli in le po zaslugi Ivice Paviča je ostala domača mreža nedotaknjena. V 62. minuti je z roba kazenskega prostora močno streljal Dovžak; Pavič je njegov strel ubranil, odbita žoga je prišla do Goge, ki je še enkrat streljal, Pavič pa je z zadnjimi močmi izbil žogo v kot. Le minuto za tem je imel Goga po protinapadu Novogoričanov še eno priložnost, a je bil Pavič spet na pravem mestu. V 67. minuti so imeli gostje še zadnjo resno priložnost, da iz Novega mesta odnesejo obe točki. Srebrnič je močno streljal z 20 m, vendar Paviča tudi tokrat ni mogel premagati. Najresnejšo priložnost za prvi spomladanski zadetek so imeli Novomeščani 9 minut pred koncem srečanja. Ntoko je po protinapadu lepo podal pred gol Primcu, ki pa se med dvema obrambnima igralcema Hita ni najbolje znašel. Vendar je žoga padla gostujočemu vratarju iz rok in Primc jo je potisnil proti golu, Prelogar, nekdanji igralec Studia D pa jo je v zadnjem trenutku izbil iz igrišča in s tem preprečil pomembno zmago Novomeščanov, ki bodo v naslednjem krogu gostovali pri Živilih v Naklem. Upanja za A 2 ni več Kljub zmagi nad Radgono Novo mesto 92 ostaja v drugi ligi - Obetaven podmladek daje upanje NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so imeli pred sobotno tekmo z Radgono le še teoretične možnosti, da se uvrstijo v A 2 ligo, zato si poraza ne bi smeli privoščiti. Novomeščani so bili prvih 15 minut srečanja nekoliko boljši in so ves čas vodili z nekaj točkami prednosti, zadnjih pet minut prvega polčasa pa so dosegli vsega 3 točke in Radgončani so odšli na odmor s 13 točkami prednosti (42:55). Drugi polčas je minil povsem v znaku Novomeščanov, ki so po sedmih minutah izid izenačili na 60:60 in v naslednjih minutah dosegli vodstvo ter ga zadržali do konca srečanja. Radgončani so v drugem polčasu dosegli le 19 točk. Za Novo mesto 92 so dosegli točke: Petrov 23 (6 trojk), Bajc 21, Kek 17, Plantan 9, Vučkovič 8 in Munih 2. Žal tudi zadnja zmaga ni mogla pomagati Novomeščanom, da bi se uvrstili v A 2 ligo - Šoštanjska Elek-tra, ki bi jo teoretično še lahko prehiteli, je zmagala v Tolminu - kamor glede na svojo kakovost gotovo sodijo. To so dokazali predvsem v drugem delu sezone, ko so igrali za uvrstitev od 1. do 10. mesta. Razen prvouvrščene Pivovarne Laško so premagali vsa moštva, ki so uvrščena pred njimi (Iskra Nova Gorica, Elek- tra Šoštanj, Agrohit Slivnica in Odeja Marmor). Novomeščani so svojo priložnost zapravili v prvem delu sezone, ko so zaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralcev po nepotrebnem izgubljali tekme v gosteh. Omeniti velja, da je Novo mesto 92 eno zelo redkih slovenskih košarkarskih moštev, ki v svojih vrstah nima niti enega tujca. Vsi igralci Novega mesta 92 so se naučili igrati v novomeški pionirski košarkarski šoli, ki pod vodstvom Slavka Kovačeviča vedno znova daje izredne talente ' N Letošnja sezona je dodobra uveljavi- T la Simona Petrova, ki je v jeseni še) ' ves prestrašen občasno vstopal v igro in se veselil vsakega zadetka, potem 5 pa od Sama Plantana hitro prevzel ~ vlogo vodje igre ter sc ob koncu se-1 G zone uveljavil kot drugi najboljši o. strelec ekipe. Poleg njega je to sezo- c* no trener Lalič poslal v ogenj še ne- p/ kaj mladih igralcev, ki niso razoča- L rali, novomeška mladinska in kadet-l ™ ska ekipa pa z uspešnimi nastopi za- Ji gotavljata, da ima košarka v Novem mestu še lepo bodočnost. Če jim ni 17} uspelo letos, bodo prišli v A 2 ligo prihodnje leto, potem pa naj bi sc jim pridružili tudi nekateri novomeški košarkarji, ki sedaj uspešno igrajo v prvoligaških moštvih. I.V. KOCEVKE SO IZENAČILE KOČEVJE - Kočevske odbojkarice so na drugi tekmi play offa prve lige premagale Bled s 3:1 (8, -9, 12, 6) in s tem izenačile izid na 1:1. K uspehu je precej pripomogla Zagrebčanka To-mičeva, novinka v kočevski ekipi, ki bo najverjetneje ostala v Kočevju tudi prihodnjo sezono. O uvrstitvi v naslednji krog je odločila včerajšnja tretja tekma ha Bledu. Nova poraza Kočevja in Ribnice KOČEVJE, RIBNICA - Kočevske rokometašice nadaljujejo s serijo porazov. Po sobotnem neuspehu na tekmi z Mlinotestom (18:25) so zdrsnile na 5. mesto prvenstvene lestvice. Z Ajdovka-mi so igrale brez ukrajinsko-ruskega para Gorbunova-Burjakova, ki sta v prvem delu sezone predstavljali temelj igre Kočevk. Največ zadetkov za Kočevje je dosegla Dragičcvičeva (7), trener pa jc dal priložnost tudi mlajšim igralkam, ki so jo dobro izkoristile. Sedaj sta se tujki dokončno razšli s kočevskim klubom, ki je proti njima sprožil disciplinski postopek, ker naj bi že podpisali pogodbo z nekim drugim slovenskim klubom, zanju pa so morali Kočevci pred sezono plačati 15 tisoč nemških mark in odškodnino njunima nacionalnima zvezama. Ribničani so na gostovanju v Litiji na tihem pričakovali zmago, s katero bi še imeli možnost za uvrstitev v play off. Ko so domačini na sobotni tekmi že po prvem polčasu vodili s 15:9, je kočevsko vodstvo na igrišče poslalo mlade rokometaše, ki sicer nastopajo v 3. ligi, in le malo je manjkalo, da bi le-ti uspeli; tekma se je namreč končala z izidom 20:18 za litijski Goldstar. Najboljši strelec v ekipi Ribnice je bil Pajnič s 7 zadetki. „ M. G. ZMANJKALO JIM JE MOČI - CeloJoco Povšič (na sliki med udarciže|j preko gostujočega bloka) v zadnjem nizu ni imel dovolj moči, da1 p0c Novomeščanom prinesel zmago na drugi tekmi play ojfa z Vigrosom. (Fčoli Pionirje izgubil tudi drugo tekmo play offa z VigrosorfPar Pomurjem - Odločitev šele v petem nizu NOVO MESTO - Odbojkarji novomeškega Pionirja so pretekli petek na drugi tekmi play offa v novomeški športni dvorani šele po dobrih dveh urah in petih nizih priznali premoč Vi-grosu Pomurju, ki se jc s tem uvrstil med štiri najboljša slovenska odbojkarska moštva in se bo s Salonitom, Vile-do in zmagovalcem tretje tekme med Olimpijo in Kamnikom potegoval za naslov državnega prvaka. Medtem ko so prvi niz brez večjih težav dobili gostje, so v drugem in' «Veli tjem nizu Novomeščani zaigrali taM pon kot znajo. Čeprav so na začetku drug? ?nr. ga niza gostje že vodili s 5:1, so j mačini izid le obrnili v svojo korist in "(j0* dobili s 15:8. Tretji niz so Novomeščaf'rCi po vodstvu s 5:0 dobili s 15:7, v četrte1! Poz pa so nerazumljivo popustili. Pomije v so vodili že z 12:0, ko so Novomcšča1] Murn odličen v sprintu Kolesarji novomeške Krke so uspešno začeli dirko po Normandiji - Murn 2. v sprintu glavnine NOVO MESTO - Kolesarji Krke Bogdan Fink, Uroš Murn, Srečko Gli-var, Bogdan Ravbar, Boštjan Mervar in Sandi Papež te dni zastopajo Slovenijo na eni izmed največjih amaterskih etapnih dirk “Tour de Normandie”*v Franciji. Moštvo vodi novomeški trfener dr. Kamen Stanchev, kapetan ekipe pa jc Srečko Glivar, ki napoveduje vsaj eno uvrstitev slovenskega tekmovalce med prve tri na posamezni etapi in uvrstitev enega med najboljših deset v skupni razvrstitvi na koncu dirke. Dirka ima 9 etap, na katerih bodo kolesarji prevozili 1167 km. Nastopa 19 ekip iz 15 držav, na uvodni etapi - prologu - pa je štartalo 120 kolesarjev. V zaključnem šprintu glavnine je bil drugi Uroš Murn, kije med člane prestopil šele letos, lani pa je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu 7. V skupnem vrstnem redu je po prvi etapi vodil Litvanec Ivanns Romanovas. 50 km pred ciljem sta imela smolo Bogdan Fink in Bogdan Ravbar, ki sta nesrečno padla. Fink zaradi okvare na kolesu in močnega bočnega vetra kasneje ni mogel več ujeti glavnine. B. BOJANC dosegli prvo in edino točko v nizu. .. V petem odločilnem nizu, kjer j'riJ točkujejo tudi menjave, običajno e.jnrš loča tudi sreča. Tokrat so bili srečnfHHači gostje, ki so niz in s tem tekmo dobil”v3rs 15:12. Po besedah gostujočega trend j ja Čopija je tekmo odločila boljša sna pripravljenost pomurske ekipe.'Pon upa, da bo za nasprotnika v naslednje^ioi krogu dobila Kamnik. jigrj* Pionirju je na letošnjem prvenstvi prvenstvu ostal le še boj za 5. mesto, Sl a dve zmagi se bo pomeril s poražence1", jRl tretje tekme med Olimpijo in Ka#lbi nikom. Takoj za tem naj bi se zače|%0s priprave moštva na novo sezono, l0' 'TJret mesto pa bosta morala zapustiti Ukrj,. ' jinca Pavlov in Simonenko, ki v letoš^ 'bi sezoni niso, ,is„.„„ V„rsO J1 smiselna niti gradnja dvorane pod vzhod- Učitelj je fanta nastanil v svoji sobi in s tem 9 C tribuno, ki naj bi jo zgradili predvsem z fanta obvaroval pred zasmehovanjem imenom, da zapolnijo 8-metrsko višinsko sošolcev. Gabrijelčičeva pravi, da so poma- gali rešiti precej problemov, vendar jim vseh ne uspe rešiti. Nekoč je klicala mati, kije bila obupana nad svojo 16-letno hčerjo, ki se je odselila k fantu in nameravala zapustiti šolo. Matere tako rekoč ni hotela več poslušati. Deklico so povabili na razgovor, vendar se ni nikoli oglasila. Čez čas so izvedeli, da se je poročila in pustila šolo. Učni uspeh vse bolj pomemben Marija Gabrijelčičeva, ki se kot pedagoginja v novomeški Posvetovalnici za učence in starše ž.e več let ukvarja z učnimi težavami učencev, pri delu opaža, da ima vse več otrok in mladostnikov učne težave. "Prav je. da imajo otroci in mladostniki možnost potožiti o svojih problemih ludi po telefonu, kajti v posvetovalnici smo strokovnjaki vse bolj zasedeni, otrok ali starši pa največkrat potrebujejo takojšen odgovor na vprašanja, ki jih mučijo,” pravi Gabrijelčičeva. Za šolskim neuspehom se ponavadi skrivajo še druge težave. Pritisk na otroka in učitelja je vse večji zaradi preverjanj znanja, sprejemnih izpitov za vpis v srednjo in višjo ter visoko šolo. Starši se vse bolj zavedajo, kako pomemben je učni uspeh, zato tudi oni pritiskajo na svoje otroke. Ker vsi otroci niso enako sposobni, prihaja do napetosti. Za veliko večino otrok pa je značilno, da se ne znajo učiti. Včasih jih po telefonu pokličejo s povsem konkretnim vprašenjem, npr.: kako naj napišem Hamleta za domače čtivo, kako naj se naučim matematike, ipd. Med najbolj resnimi klici je bil pogovor z dekletom, kije obupana poskušala narediti samomor. Zelo hudo je tudi kadar kličejo starši odraslih otrok in ne vedo, kako bi pomagali svojim že odraslim otrokom, ki se pretirano vdajajo alkoholu. Kličejo tudi zakonci, kadar se hudo sprejo. Gabrijelčičeva pravi, da teh primerov ne zna reševati, čeprav včasih že dobra beseda veliko zaleže. Nedvomno pa ti klici dokazujejo, da telefonsko številko za klic v sili potrebujejo tako otroci konudi odrasli. Število klicev narašča Vsak četrtek, v zimskem času med 18. in 20. uro in v poletnem času med 19. in 21. uro, že tretje leto na telefonski številki 23 304 sprejema klice pomoči potrebnih otrok, mladostnikov in staršev eden od desetih strokovnjakov prostovoljcev. Lani je v celem letu klicalo 140 ljudi, kar je za 35 klicev več kot predlani. Med njimi je bilo trikrat več deklet kot fantov, od staršev pa najpogosteje kličejo matere. Največ klicev v enem večeru je bilo 11, povprečno pa skoraj trije. Lani se jim je pridružil še telefon za klic v sili v Trebnjem, ki pa je klicateljem na voljo vsak ponedeljek. Ko so pred tremi leti začeli poskusno z dežurstvom, za to niso imeli posebnega izobraževanja. Zbrali so se strokovnjaki, ki se sicer poklicno ukvarjajo s problematiko otrok in staršev. Že od vsega začetka so med prostovoljnimi dežurnimi psihologa Marjan Stokanovič in Irena Mohorovič, pedagoginje Marija Gabrijelčič, Marija Jaklič in Olga Jukič ter socialni delavki Ivanka Vene in Mojca Papič. Lani sta se pridružili še psihologinja Marjana Šctina-Kladnik ter socialni delavki Mija Zupanc in Mina Gril. Dve leti je zelo aktivno sodelovala tudi psihologinja Renata Bačer, ki je bila takrat dvorano delno vkopati v zemljo in jo obdati z drevjem, višinski gabitat ne bi presegal silhuete značilne vzpetine nad Dergančevjem. Glede na to, da pri izbiri prostora za večnamensko športno dvorano z velodromom ni velike izbire, še manj pa je na razpolago časa, bo treba s pripravo dokumentacije in gradnjo zelo pohiteti. Konec meseca bo v Novo mesto prišel Agosto Omini, podpredsednik Svetovne kolesarske zveze, ki bo hotel videti, kje bo stal velodrom za mladinsko svetovno prvenstvo, in obenem tudi dobiti trdna zagotovila, da bo velodrom do prvenstva nared. Če tega ne bo dobil, bo Svetovna kolesarska zveza prvenstvo odstopila Manchestru, to pa bi za Novo mesto pomenilo veliko škodo, saj bi izgubilo priložnost, da se obogati s športnim objektom, ki ne bi služil le mestu, temveč vsej Sloveniji, ki ne premore ne velodroma ne pokrite atletske dvorane. V notranjem delu kolesarskega dirkališča bi namreč postavili atletsko stezo, v sredino pa igrišča za odbojko, košarko ipd. Denar za dvorano - nekaj bi ga morali primakniti tudi država pa gospodarstvo in občina - bo v nasprotnem primeru porabljen za kaj drugega in ga šport ne bo dobil. Gradnja športne dvorane z velodromom ne ogroža gradnje telovadnice ob srednješolskem centru, novomeške porodnišnice in osnovne šole v Mrzli dolini, česar se nekateri bojijo, saj se bo večina denarja zanjo zbirala iz drugega “Žaklja”. Upajmo, da Novo mesto take priložnosti ne bo izpustilo iz rok kot že tolikokrat do sedaj. Obstaja sicer mnogo cenejša možnost, da se zgradi le odprt velodrom, kar pa dolgoročno ni racionalno. Odprt velodrom jc v primerjavi z večnamensko dvorano, ki bi lahko služila tudi kot gospodarsko-razstaviščni prostor in bila namenjena večjim glasbenim in zabavnim prireditvam, komercialno veliko manj zanimiv, njegovo vzdrževanje pa bi gotovo prinašalo izgubo, ki je ob pametnem upravljanju z dvorano ne bi smelo biti. IGOR VIDMAR zaposlena na OŠ Dragotina Ketteja. Dodatnega izobraževanja niso imeli, pred dvema letoma so šli na ekskurzijo v Maribor, kjer so v mariborskem zdravstvenem domu obiskali pedopsihiatrično ambulanto, ki obravnava otroke in mladoletnike. Takrat so ugotavljali, da bi bilo potrebno takšen oddelek za otroke organizirati tudi v Novem mestu, vendar ga še do danes ni. Ustavili so se še v Mladinskem domu Toneta Koželja, kjer živijo otroci brez staršev. “Kot vodja skupine si želim več možnosti za izobraževanje, denar za to pa bi se moral najti že na nivoju republike,” pravi Ana Lečcvski, vodja skupine strokovnjakov prostovoljcev, sicer pa svetovalka za predšolsko vzgojo v novomeški enoti Zavoda za šolstvo. Lani so izdelali tudi plakat, na katerem je pisalo, zakaj vse lahko otroci pokličejo na telefonsko številko 23 304, in ga obesili po osnovnih šolah. Klicev je bilo več. Letos nameravajo plakat obesiti tudi na srednjih šolah, predvsem pa so ugotovili, da je bilo, kadar je bilo obvestilo o dežurstvu objav-. Ijeno v medijih, tudi klicev več. Telefonska številka je na voljo v Posvetovalnici za učence in starše, kjer je tudi redna pomoč za otroke. Če sc da, vsakemu klicatelju takoj svetujejo, če pa ne, potem mu svetujejo, na koga se lahko obrne. “Zagotovljena je anonimnost vseh, ki kličejo, medtem ko klicatelji vedo, s kom se pogovarjajo,” pravi Lečcvska. Izbor strokovnih sodelavcev je širok, razmišljali pa so tudi, da bi sodeloval tudi kdo iz zdravstva, vendar Lečevska meni, da to ni tako nujno potrebno, saj otroci zdravstveno pomoč lahko najdejo zmeraj, medtem ko ostale oblike pomoči najdejo veliko težje. Zgodilo se je že, da so nekateri poklicali tudi iz zabave in s tem onemogočili, da bi lahko poklical kdo, ki je bil v stiski ali težavah. Mnogokrat se po pogovoru izkaže, da so otroci ali starši potrebovali le nekoga, da mu zaupajo in se z njim pogovorijo. Na Zahodu imajo pomoč po telefonu dosti bolj razvito in tudi pri nas se obeta, da bodo nekoč vse številke za klic v sili povezane v mrežo, ki bo omogočala, da bo vsakdo, ki bo v stiski, pomoč lahko dobil v vsakem trenutku. JOŽICA DORNIŽ Eafe® ©Wo 1 [p[f0šDa s Prejšnji četrtek, 17. marca, je godovala su Jedrt oziroma sv; Jera. Tej svetnici je na Slovenskem posvečenih 21 cerkva, ostanki cerkvice sv. Jedrti pa ležijo na najvišjem vrhu Gorjancev, ki je do leta 1923, ko so ga uradno preimenovali v Trdinov vrh, nosil ime po tej cerkvici in se je imenoval Vrh .si; Jere. Prav ta cerkvica oziroma kip .si; Jedrti iz cerkvice in njegova zanimiva zgodba sta povod za ta zapis. Sv. Jedrt po zapisu iz Leta svetnikov štejejo “med svetnice, ki jih je slovensko ljudstvo že zgodaj vzljubilo, jih spoštljivo častilo in sc jim prisrčno priporočalo”. To je še posebej zanimivo zato, ker je sv. Jedrt, opa-tinja iz Nivellesa (južno od Bruslja v Belgiji), živela v času, ko so naši predniki sicer že živeli v naši sedanji domovini, a še niso poznali krščanstva oziroma so ga odklanjali. Sv. Jedrt oz. Gertruda je živela v letih 626 - 659 (17. marec je njen smrtni dan), njeno svetniško češčenje se je začelo takoj po njeni smrti, k nam pa so ga zanesli Franki kakih 150 let kasneje. Znanilka spomladanskega dela Od nekdaj so sv. Jedrt častili vrtnarji, ker se ob njenem godu začenjajo dela po vrtovih pa tudi Jedrt sama je rada delala na vrtu in negovala cvetlice in soji ponekod rekli kar “sveta vrtnarica”. Upodabljajo jo največkrat z opalsko palico, po kateri plezajo miši. Včasih drži v roki preslico, miši pa glodajo nit. Po eni razlagi naj bi bila miš podoba hudobnega duha, ki ga je svetnica premagovala, zato velja sv. Jedrt tudi za zavetnico proti mišji in podganji zalegi. Velja tudi za zavetnico zoper mrzlico in možganske bolezni, proti vročini, za poljske pridelke, nadalje za zavetnico potnikov, prenočišč in vdov. Vsekakor pa je sv. Jedrt za Gregorjem (12. marec) znanilka spomladanskega dela na prostem, na kar spominja tudi pregovor: Če ne prej, na sv. Jedrti dan gorka sapica pripihlja. Drugi star slovenski pregovor, vezan na sv. Jedrt, pa pravi: Kolikor ima ovca o sv. Jedrti jesti, toliko krava o sv. Juriju (23. april). Včasih je veljalo, da je treba o sv. Jedrti prenehati z domačim delom, katerega simbol je preja. Takrat miš pregrizne nit in preje je konec, kolovrati morajo v kraj. Zato so, kot piše Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, včasih predice na današnji dan nehale presti, ker bi jim miši sicer “vso prejo sklestile”, ponekod pa tudi šivale niso. Na Jezerskem na sv. Jedrti dan niso delali na njivah, sicer bi jim, so verjeli, miši napadle pridelek. Stara več kot 500 let Iz imena Gertruda izhaja več izvedenk. Se najpogostejša je na Slovenskem Jerica, ki je manjšalnica od Jere; zelo redke pa so različice Jedert, Jederta, Gertrud, Gerta, Gera, Truda in Trauda. Za obliko Jedrt pa Janez Keber v Leksikonu imen sploh ne navaja števila (očitno jih je bilo leta 1971 v Sloveniji manj kot 10, a ena gotovo v Novem mestu), pač pa pravi, da “obstaja v glavnem le kot ime svetnice ali pri nunah”. Kot rečeno, je v Sloveniji sv. Jedrti posvečenih 21 cerkva, vsekakor več kot je oseb s tem imenom. Med temi cerkvami sicer ni tiste na vrhu Gorjancev, kajti ta je že dolgo v ruševinah in šele v zadnjem času so Takole so se Ambrožičevi in sosedovi otroci postavili ob kip sv. Jedrti, ko je pred drago svetovno vojno v Žerjavin prišel fotograf iz mesta. Drugi z desne je sedanji gospodar Jože. njene ostanke očistili m uredili, pred dvema letoma pa je bila v očiščenih ostankih te znamenite cerkvice po kakih 200 letih spet maša; prav tako lani in napovedana je tudi za letos. Kdaj in kdo je pozidal cerkvico na vrhu Gorjancev, ni znano, to sc izgublja v mraku srednjega veka. Vsekakor pa je cerkvica sv. Jedrti na Gorjancih izpričana že leta 1447, in to kot Sand Gerdrauten Kirchen, kot navaja M. Kos v Gradivu za historično topografijo Slovenije. V teku let je potem ta cerkvica v raznih virih še nekajkrat omenjena. Tako iz knjige Jožeta Mlinariča Kostanjeviško gospostvo po urbarju iz leta 1625 izvemo tudi, da so bili pri sv. Jeri sejmi in da se je zaradi stojnine, ki je bila poseben dohodek, vnel leta 1658 spor med koslanjeviškim gospostvom in rektorjem jezuitskega kolegija v Ljubljani kot imetnikom gospoščine Pleterje. Iz vizitacijskih zapisnikov pa izvemo, da je bila cerkve sv. Jedrti že 1609. leta v zelo slabem stanju. Isto sledi iz vizitacijskega zapisnika Rinalda Scarlichija iz leta 1632, kjer piše, da je cerkev zapuščena, brez vrat in sploh brez vsega. Slabih 40 let zatem se, kot sledi iz vizita-cijskc knjige škofa Rabatte, ni nič spremenilo na boljše. Škofje vizitiral cerkev sv. Jere na Gori 19. oktobra 1668 “in ugotovil, daje tako kot prejšnja (sv. Nikolaja) zapuščena in brez vse opreme, vendar ne brez zapaha, in to močnega...” Tako so morali vdreti, saj ni bilo nikogar, ki bi vizitatorju cerkev odprl. Nadalje vizitator poroča: “Ima en sam oltar sv. Jere, ki ni posvečen in je brez vsega. Oltarna menza je zgrajena iz več kamnov in zamazana z malto. Na njej je soha (icon) sv. Jere brez svečnikov in križa ter drugih potrebščin. Inventarja nima razen paramen-tov in mašnih oblačil, ki jih hranijo pri sv. Janezu v Gabrju. Cerkev je tudi brez oken, ima le dve luknji. Tudi stolpa in pokopališča nima...” Ali so potem cerkev obnovili ali ne, se ne da ugotoviti, vsekakor pa jo Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla 1689, omenja in našteva celo nekatere izredne milosti, ki da sojih verniki pri cerkvi sv. Jedrti prejeli. Tako naj bi slepec spregledal, hromeč shodil, nek bolnik pa po štiriletni hudi bolezni naenkrat ozdravel. Kakor koli že, v Trdinovem času je bila cerkvica sv. Jedrti že v ruševinah. V Mojem življenju, avtobiografskih pismih, ki jih je Trdina pisal malo pred svojo smrtjo leta 1905, pravi: “Na najvišji vrh (Gorjancev, op. p.), kjer se nahajajo razvaline uniatske cerkve sv. Ilije in rimskokatoliške sv. Jedrti, sem se popel štirikrat.” V svojo zapisno knjižico pa je Trdina spomladi 1870 zapisal: “Ljudje še pomne božjo službo pri sv. Miklavžu, pri sv. Jeri ne...” Nekdanji šent-jernejski župnik Lesjak pa je v svoji Zgodovini šentjernejske fare zapisal, kakšna je bila cerkev sv. Jedrti v njegovem času, sc pravi okoli leta 1925. “Nekaj zidu je še ohranjenega. A na kraju, kjer se je v hudih časih opravljala sv. daritev, je vzraslo že mogočno drevo. Tako nas tudi te podrtine spominjajo na minljivost vsega zemeljskega.” No, skoraj 70 let zatem, leta 1992, pa je sedanji šentjernejski župnik, dekan Anton Trpin, organiziral čiščenje ostankov cervice na vrhu Gorjancev. Sprva so za delo pri čiščenju ruševin prijeli prebivalci Cerovega Loga, vasice tik pod Gotjanci, kasneje so se jim pridružili še drugi šentjernejski farani. Ko so ruševine očistili, je Tone Hočevar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju potrpežljivo in lepo obnovil zidove. Vsa dela so potekala pod nadzorom novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Odločili so se za poravnavo po višini ohranjenih zidov. Tako je najvišji zid v prezbiteriju, malo nižji je zid ladje, najnižji pa je zid lope, ki je bila cerkvici kasneje prislonjena. Tako predstavljeni ostanki kažejo mikavno podobo nekdanje cerkve. Pri tem delu so ohranili tudi jerebiko, ki je svoje korenine ovila okoli kamnov v zidu prezbiterija. Drevo je tako postalo del te prelestne cerkvice na vrhu Gorjancev. Svetnica in angela v grmovju Po srečnem naključju se je do danes ohranil kip sv. Jedrti iz te gorjanske cerkvice. Sedaj ga hranijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, prej pa je bil kakih 180 let v lasti Ambrožičeve družine iz Žerjavina, vasice blizu Mokrega Polja, ki spada v brusniško župnijo. Včasih so bile v tej vasici tri hiše, danes je življenje samo še v dveh. Ambrožiči tam živijo že več kot 300 let. “Odkar pomnimo je naš rod tukaj. Pri tej hiši se nikoli niso pisali drugače kot Ambrožič,” pravi sedanji gospodar Jože. In tudi za nasledstvo tega trdnega rodu se ni bati. Doma živi Jožetov sin z družino in tudi on že ima sina. Kip sv. Jedrti ali Jere je v Ambrožičevo hišo po izročilu prišel v začetku 19. stoletja, omenjajo letnico 1802. Janez Ambrožič, menda so ga klicali tudi Žerjavinski Jure, stric pradeda sedanjega gospodarja, si je očitno hotel trdo življenje malo izboljšati. Podgorsko iznajdljiv in korajžen se je lotil nevarnega, a gotovo kar donosnega posla. Sol in tobak je skrivaj tovoril s Korduna in iz tistih krajev čez Vlaško na Kranjsko, kar je bilo prepovedano. Seveda je Janez po teh opravkih hodil po skritih poteh. Nazadnje ga je pot vodila tudi čez Gorjance. In na eni takih poti je ob že razvaljeni cerkvici sv. Jedrti na vrhu Gorjancev v grmovju naletel na prevrnjen kip svetnice iz cerkvice, ob njej pa sta bila še kipca dveh angelov. V Ambrožičevi družini so od nekdaj močno verni in Janez je v svojem kontrabantskem košu našel prostor za leseni kip svetnice in angela. Vse skupaj je prinesel v Žerjavin. “Tako so mi pripovedovali moj ate,” pove današnji gospodar. “Najprej je bila Jera v starem čebelnjaku, potem pa so jo prenesli v zidano kaščo. Kar jaz pomnim, je bila tam. Ate so jo postavili na velik 200-litrski čeber, narejen iz tenkih tesanih dogic in opasan z lesenimi obroči, da otroci ne bi hodili po uheljne, kot mi rečemo krhljem suhega sadja,” se spominja Ambrožič. Ko je nekega dne pred drugo svetovno vojno, ko je bil sedanji gospodar Jože še fantič, prišel v vas fotograf iz mesta, so kip sv. Jere prinesli iz kašče in ga postavili na stol in otroci so se slikali ob njem. Ta slika je njihov edini spomin na nekdanjo Ambrožičevo svetnico. Čeprav je Žerjavin še danes precej od rok, kaj šele pred desetletji, ni ostalo skrito, da imajo pri Ambrožičevih nenavaden kip. Do Ambrožičevih je tako našel pot nek strokovnjak (verjetno umetnostni zgodovinar prof. Stele), ki je potem v Zborniku za umetnostno zgodovino leta 1943 o tem poročal takole: “Zeijavin, kip sv. Gere. V gozdu pri Brusnicah, bliže Mokremu polju, je pri posestniku Jožetu Ambrožiču shranjen lesen kip sv. Gere iz porušene cerkve na Gorjancih. Svetnica je rezljana iz lipovine, sedeči kip je visok 0,90 m. Šv. Gera je oblečena kot redovnica, vsa odeta v bogato draperijo, s penulo na glavi. Sedaj je brez podlahti, ki so bile prvotno dostavljene, na I. pa je imela nekoč zataknjeno preslico. Kip je bil polihromiran: po sledovih sodeč, je bila obleka temno olivna, plašč pa pozlačen. Posebno živ je izraz na obrazu; rezbarija je kvalitetna, močno plastična. Po izročilu je kip prišel v Ambrožičevo hišo 1.1802, ko je bila cerkev na Gorjancih porušena. Čas postanka je početek 18. stol.” Po drugi svetovni vojni je k Amb-rožičevim večkrat prišel takratni ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Jarc. “Ateta je nagovarjal, naj bi kip dali v muzej. Ate pa niso bili za to, potem so se le nekako dogovorili, da bodo kip v muzeju samo hranili, da bo pa še naprej naša last. Odnesli so ga pred letom 1960. Ate so umrli 1978 in kakšno leto po njihovi smrti so nam nekaj malega dali za kip in je postal muzejska last,” je povedal Ambrožič. Žal pa so jim že prej, pred kakimi 30 leti, tista dva angela za majhen denar spleli neki ljudje iz Maribora. “Še enkrat potem sem šel sv. Jero pogledati v muzej v mesto, pri cerkvi na Goijancih, od koder je Tako je bilo videti gradbišče na vrhu Goijancev, ko se je pozidave in ureditve ostankov zidov lotil Tone Hočevar iz Smalčje vasi pri Šentjerneju. kip prišel v našo hišo, pa nisem bil še nikoli. Je pa bil tam vnuk,” je končal svojo pripoved Jože Ambrožič. Kako in kdaj je ta kip prišel v cerkev na Gorjancih, ni znano. Pisec v Zborniku za umefnostno zgodovino sicer njegov nastanek postavlja na začetek 18. stol. Možno pa bi bilo tudi, da gre za tisto soho (icon) sv. Jedrti, ki jo je pri svoji vizitaciji leta 1668 na običaji oltarni menzi v sicer prazni, a trdno zaprti cerkvici na vrhu Gorjancev videl škof Ra-batta. Morda je prav ta kip v Valvasorjevem času “delal čudeže” in čez dobrih sto let potem sam po čudežu prišel v roke korajžnemu podgorskemu fantu iz trdne Ambrožičeve rodovine iz Žerjavina, ki ga je otela propada in ga ohranila vsem nam. ANDREJ BARTEU Dl® Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred veliko nočjo. Cerkev jo prJznuje kot spomin na Kristusov slovesni prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje navdušeno pozdravili s palmovimi in oljčnimi vejicami. V spomin na ta dogodek sc v cerkvi že nekaj stoletij poleg drugih obredij na ta dan blagoslavlja različno zelenje. Cvetna nedelja je uvod v velikonočno praznovanje in obenem znanilka pomladi. Nekateri strokovnjaki menijo, da so sc tudi v tem prazniku združili krščanski elementi s predhodnimi običajiu praznovanja pomladi. Po vsej Sloveniji je v navadi, da na cvetno nedeljo prinašajo k blagoslovu cvet-nonedeljske butare, ki so najrazličnejših oblik in tudi poimenovanja zanje so številna. Na Dolenjskem jih imenujemo butare, butarice, pušelj in kravji ali živinski žegen. Na prvi pogled so si vse dolenjske butare podobne, vendar se po obliki, posameznih sestavinah in načinu okraševanja ločijo med seboj. Nasploh lahko ugotovimo, da so povsod sestavljene iz snopa različnih vrst šib, njihovo število in kombinacija sta seveda odvisna od lokalnega izročila in navad. V snop dajejo po 3 ali cel šop mačic ali mačk (vrba iva), 3 leščeve palice (leska), 3 šibe drenka, 3 bezgove vejice. Med šibe skrijejo jabolko, krompir, otavo, korenje, žito, ingerc ali žingerle (zimzelen), virh (kopitnik), konjski virh (ciklama). Snop spodaj močno povi-jejo z “dobrutovino” ali beko. Vrh napravijo iz bršljana z bunkicami (v Škocjanu in Smaijcti bršljana ne uporabljajo), iz brinja, pušpana in oljčne vejice. Celo butaro nato povijejo s trakom. Večjim naredijo še naramnice, da se lažje nosijo. V Mokronogu, Dobrniču, Mirni Peči in okolici Šmaijete in Škocjana okrašujejo pušeljne tudi s pisanimi trakovi iz krep papirja. V mirnopeški in dobrniški okolici jim dodajo papirnate rože, drugje prave narcise. Ponekod navežejo nanje še jabolka in pomaranče. V žužem-berški okolici dodajajo v butaro še po eno vejico od vsake vrste sadnega drevja in trto. Kočevarske butare v dolini Starih Žag so se razlikovale od slovenskih; imele so manj sestavin. Butare nosijo k blagoslovo mlajši otroci, tja do konca osnovne šole, iz vsake hiše po en pušelj. Kjer nimajo manjših otrok, ga nesejo zanje otroci sorodnikov ali sosedov. Nekateri otroci so tako nesli po več butar hkrati. To opravilo so z veseljem sprejeli, saj so v zahvalo dobili denar, pomarančo, še največkrat pa pirh ob veliki noči. Za otroke je bilo in še je nošenje butare pravi dogodek, zato so si ob njem privoščili tudi nekaj zabave in nagajivosti. Že v cerkvi so se obmetavali z bršljanovimi bunkicami in se švrkali z brinovimi vejicami. Zlasti je bila zanimiva pot domov, ko so se fantje še bolj brez zadržkov obdelovali z brinjem. V šentjernejski in šmarješki fari pravijo, da sc mora Otroci s cvetnonedeljskimi pušeljni v Mokronogu leta 1924. Fotografijo je posnela ekipi Slovenskega etnografskega društvu. butara nositi postrani, da ne bi krave na paši potem bezljale. V nasprotju s tem pa jo v j Škocjanu nosijo čimbolj pokonci. Povsod po Dolenjskem pušelj takoj p o prihodu iz cerkve razvežejo. Mehke dele zelenja dajo goveji živini in konjem. Kjer dajo v sredino jabolko, ga razrežejo in ga družina použije. Krompir uporabijo ob saditvi, ko ga prvega zakopljejo v njivo. Iz žin-gerca spletejo venčke ali pogačice v okolici Mirne Peči, Šmarjcte in Škocjana, nato jih obesijo pod sterehe hiš in gospodarskih poslopij. Blagoslovljene šibe tudi zatikajo za strehe ali pa jih spravijo pod streho do naslednjega leta in z njimi zakurijo peč na veliko soboto, ko se pripravljajo velikonočna jedila. V okolici Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Dobrniča in Hinj so šib« iz pušlja skupaj z okrasnimi šopki na kresno popoldne zatikali v njive za dobro letino-Nekateri so blagoslovljene šibe vrgli v ogenj, kose je pripravljalo k nevihti. V okolij j Dolenjskih Toplic in Hinj so iz šib delali križce, ki so jih nabili na vhodna vrata in na vrata gospodarskih poslopij, da bi jih varovali pred nesrečo. V žužemberški okolici in predvsem v Suhi krajini zatikajo križce V- i oljke za okna, da bi jih obvarovali pred stre-1 lo. Butare so se od nekdaj razlikovale tudi po velikosti. Premožnejši kmetje so imeli ponavadi večje butare, tako da se je razli' , kovanje po imetju kazala navzven, vendar to ni bilo pravilo. Običajno so bile butare velike okoli 80 cm do dva metra. Zadnja leta so se začele po posameznih krajih pojavljati butare velikanke, na primef v Mirni Peči, Mokronogu, Šentjerneju. Šmarjeti. Dolge so po več metrov, tako da jih ponekod vozijo s traktorji. Te butare sedaj tudi ocenjujejo in izdelovalca najlepše župnik nagradi s knjigo. Ta nova navada odseva sedanji potrošniški način življenja, od tradicije in nekdanjih vrednost se oddalju- IVICA KRI^ NAGRADA V LESKOVEC IN BREŽICE Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križank? izbral HELENO FRANKOVIČ iz Leskovca in ALBINO TOMIN iz Brežic. Frankovičevi je pripadla denarna nagrada, Tominova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do S. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24; 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 12. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 12 REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 10. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SKIP, ARES, MASIVNOST, ARMANDO, TO, MARADONA, DACARSTVO, AR, ALAH, DAVIS, ELO, NAIROBI, AR-TEL, ATEIZEM, KAIRO, TEG, EROS, AKIS, OKO, KIVI BAJT. prgišče misli Ne le da je treba zasaditi drevo, napisati knjigo, imeti otroka, treba se je zapoditi za pobeglim otroškim hrepenenjem, ki se skriva kot norost v vsakem od nas. FRANJO FRANČIČ Država, kuj naj bi bila dnigega kot zlo! Je leglo korupcije, prevar, sprenevedanja, potratnosti in kar je še podobnih nečednosti, predvsem pa nasilja nad svojimi državljani. JOŽE ŠTFR Stvaritev se poraja iz upora, iz pisateljeve pravde proti pravilom igre. JUAN GOYTlSOLO Marksizem je v bistvu antiintelektualizem. IVAN S UP E K VISOK KAMNIT SPOMENIK KISLA SSSk TERITORI- ALNA OBRAMBA LENNONOVA VDOVA (YOKO) VRSTA, SORTA SKRAJ- NOST KRAJ NA PLANOTI POD KRIMOM AM. , TENISAČ (PETE) MESTO NA URALU DEL OBRAZA GLASBENI SOSS PODPOR- NIK UMETNO- STI KUKMAKU PODOBNA GOBA KONEC POLOTOKA POLITIK BJEDlC NASPROTJE OSEKE DANIEL . MOI MOŠKO TEL ORODJE FINSKI PESNIK (EINO) UGANKARSKI IZZIV UGANKAR SKI IZZIV UGANKAR SKI IZZIV NAMIZNO PREGRI- NJALO MESTO V SREMU STADION V BUIgMPE- LEPOTNA RASTLINA REPATI .. BASIST (OROŠEC ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA ENIGMA marec: svetovni dan vode - fflaša aMida w feapDteGo raaS® Voda je dragocena naravna dobrina brez primere, brez nje ni življenja. To ve vsak, a vendar še vedno ravnamo z njo, kot da bi jo imeli v neomejenem obilju in za vse večne čase. Pa ni tako! Brez spremenjenega odnosa do porabe vode se nam pišejo črni časi. Če na Zemljo pogledamo iz vesolja, daje vtis zelo vodnatega planeta. Videz ne vara, res je na Zemlji ogromno voda, vendar je za človeka življenjskega pomena predvsem sladka voda. Prav te pa je dejansko zelo malo. V oceanih in morjih je več kot 97 odst. vseh svetovnih voda, vendar je ta voda slana, sladke vode pa je na svetu le majhen del, Generalna skupščina Združenih narodov je na svojem 47. zasedanju novembra 1992 določila 22. marec kot svetovni dan vode. Prvikrat so ga praznovali lani, in to delovno s konferenco Mednarodne meteorološke organizacije in Mednarodnega sveta znanstvenih združenj v Parizu. Ixtos svetovni dan vode praznujemo drugič. manj kot 3 odst., in še ta skromni delež je zvečine (več kot tri četrtine) uklenjen v večnem ledu, ledenih ploščah in ledenikih na polarnih območjih. Tako je dejansko dosegljive sladke vode v rekah, jezerih in ozračju le boren odstotek vseh voda na svetu. Pa še ta je zelo različno razporejena po zemeljski obli. Nekje je je dovolj, včasih celo preveč, drugod je silno primanjkuje. Tako se na svetu milijoni ljudi vsako leto bojuje s poplavami, drugje je škoda vsake razlite kapljice. Voda je obnovljiv naravni vir, njeno kroženje v ozračju pa je tisti veliki naravni motor, ki nas oskrbuje s to naravno dobrino. Iz morij in oceanov izhlapi skoraj pol milijona kubičnih kilometrov vode vsako leto, a od te ogromne količine zanesejo oblaki nad kopno le slabo desetino oziroma okrog 40.000 kub. kilometrov vode, ki pade v obliki padavin ter predstavlja vsakoletni vir tekočih voda. Skoraj prav taka količina voda se z rekami vrne nazaj v naročje oceanov, droben delež seje ohranja v močvitjih in pod zemljo kot podtalnica. Ta je naša zlata življenjska rezerva, na katero bi morali povsod silno paziti, ne pa da jo v vsakodnevni gonji zastrupljamo in uničujemo. Brez sladke vode sc namreč človeška civilizacija zruši kot hiša iz kart. Če bi se dogodila svetovna suša, bi pomanjkanje sladke vode spravilo v kolaps svetovno industrijo, kmetijstvo bi zašlo v nepremagljive težave, razpasle bi se hude epidemije, prišlo bi do prave apokalipse, a človek bi silno osiromašen še preživel. Brez pitne vode pa bi izginil z obličja sveta. Za golo preživetje potrebuje človek 5 litrov vode dnevno, kar je absolutni minimum, realnejša številka je 15 litrov. Marsikje na svetu tudi teh pet litrov le s težavo dobijo. Za ohranitev zadovoljivega življenjskega standarda potrebuje človek približno 80 litrov vode na dan. Dnevna poraba je po svetu zelo različna in močno niha. Revni prebivalci Madagaskarja denimo porabijo le okrog 5 litrov vode, medtem ko pride na prebivalca industrijsko razvitega sveta kar 5001 liter vode na dan. Svetovna poraba vode je okrog 3000 km3 letno. Od lega je za namakanje porabimo 73 odst., v industriji 22 odst. in 5 odst. v gospodinjstvih. Kar 90 odst. vode, ki se porabi v industriji in gospodinjstvih, se vrne v reke, torej bi jo lahko ponovno uporabili, če bi se seveda nazaj vračala očiščena, ne pa onesnažena. Med podatki, ki najbolj zbujajo skrb, je naraščanje porabe vode pri prav vseh porabnikih. V poročilu inštituta Worldwatch o prizadevanjih za okolju prijazno družbo Zemlja 1993 (knjiga je izšla tudi v slovenščini) navajajo, da se je svetovna poraba vode od leta 1950 več kot potrojila in danes znaša 4340 kubičnih km na leto, to je toliko kot letni rečni pretok veletoka Misisipi. Ta seštevek vključuje samo tisto vodo, ki jo črpamo iz rek, jezer in podtalnice, ter znaša 30 odst. svetovnih obnovljivih vodnih virov. V resnici pa porabimo mnogo več vode, saj z vodnimi viri razredčujemo industrijske in komunalne odplake. Stanje je vznemirljivo in človeštvo bo nujno moralo spremeniti svoj odnos do vode. Se posebno industrijsko razvite države in tiste ježele, ki slepo slede njihovemu zgledu, bodo morale videti v vodi dobrino, ki nam ni dana v neomejeno posest. Voda je del naravnega okolja, kot je človeštvo samo, in z odnosom do nje človeštvo ne piše le usodo vode, marveč izpisuje svojo lastno. MILAN MARKELJ MlroMl msGgffifi mR® Ko šoferjeve roke kontrolira alkohol, se za sopotnico kar sami vsili nesreča ali celo botra smrt. Alkohol botruje premnogih nesrečam na cestah in pobira hud krvni in gmotni davek, zato ni čudno, da ga v mnogih državah sveta poskušajo na različne načine odgnati s cest. Pri nas je zakon v tem pogledu kar strog, saj ne dovoljuje poklicnim voznikom niti kozarčka, kadar vozijo, nepoklicni vozniki pa imajo lahko v krvi le nekaj desetink promila alkohola. Kajpak je nemogoče redno in ves čas vožnje kontrolirati voznika, ali ni morda le kaj popil, zato pravega spoštovanja tovrstnih predpisov ni. Se posebno v deželah, kjer je uživanje alkoholnih pijač sestavni del življenja, so s tem resne težave, saj se je težko odreči kozarčku. Česar ne zmore volja, to bodo zmogle nove elektronske naprave, obljubljajo v ameriškem podjetju ITC, kjer so izdelali prototip protialkoholnega varnostnega sistema. Gre za sklop naprav, ki jih namestijo v volanski obroč avtomobila. Naprave ves čas analizirajo voznikov izdah. Ko senzorji zaznajo povečano vsebnost toksinov, se sproži natančnejša analiza daha, in če naprava zazna alkohol, se sproži opozorilni alarm, nato pa naprava samodejno izklopi motor avtomobila. Voznik je prisiljen počivati. Naprava, ki bo prišla v prodajo prihodnje leto, je namenjena predvsem za vozila, ki jih upravljajo poklicni vozniki, da pa se vstaviti v vsak drug avto. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda togim pfetoipte Hujšanje Vsak odvečni kilogram teže pomeni dodatno in nepotrebno obremenitev srca. Zmanjšanje telesne teže ne zmanjša le obremenitve, ampak zelo verjetno tudi zniža krvni pritisk in tako še bolj razbremeni srce. Nobene lažje poti do hujšanja ni, kot da jeste manj kot običajno ter zmanjšate količino mastne in sladke hrane, ki ima nizko hranilno vrednost, je pa bogata s kalorijami. Tudi če vam ni treba hujšati, imate pa anginozne težave, je pametno, da omejite uživanje živalskih maščob in hrane z mnogo holesterola, kot so mastno meso, svinjska mast, loj, surovo maslo, sladka smetana in mastni siri ter seveda jajca, rakci in drobovina. Zmanjšajte tudi količino zaužite soli. Zaužijte pa čimveč vlaknin, predvsem celozrnatih žitnih izdelkov, stročnic, kruha iz polnozrnate pšenice ter svežega sadja in zelenjave. Kaj pa alkohol in druge razvade? Alkohol v zmernih količinah ne škoduje, zato lahko še naprej mirno spijete en do dva kozarčka na dan, če ste na to navajeni! Vendar vsebuje alkohol precej kalorij in na to morate računati, če skušate shujšati. Mineralno vodo, nesladkane sadne sokove in navadne ali zeliščne čaje lahko pijete po mili volji, kave pa ne več kot dve skodelici dnevno. Kajenje pospešuje srčni utrip, oži krvne žile in na splošno povečuje delo srca. Če so vam povedali, da imate angino pektoris, se morate kajenju odpovedati! To vsekakor ne bo lahko, vendar je vredno napora. Dragi bralci z angino pektoris! Tudi če je vaša dejavnost morda nekoliko omejena, še niste invalid. Ko boste spoznali, kako potega vaša bolezen in se boste naučili preprečevati napake z zdravili ter z omenjenimi ukrepi samopomoči, boste imeli pred seboj še mnogo let aktivnega in polnovrednega življenja! Konec Prihodryič: Alergijske bolezni nosu praktični i" ggig)t$|T] " ' : p?. * ■ mm\ TEMELJNI KAMEN - Kartuzijo Pleterje je v začetku 13. stol. ustanovil Herman Celjski. Ob koncu 16. stol. so kartuzijam zamenjali jezuite, za časa jožefinskih reform ob koncu 18. stol. je bil samostan kot toliko drugih ukinjen. Njegova posest je skupaj s samostanskimi poslopji prešla v t.i. državni verski fond, sredi prejšnjega stoletja pa jo je kupila ogrska plemiška rodbina de Borsch. Leta 1899 je kartuzijanski red iz Francije odkupil samostansko posestvo in na novo pozidal samostan. Na temeljnem kamnu današnje kartuzije je vklesana letnica 1907. Označuje pričetek zidave, kije bila dokončana leta 1904, ko je škof Jeglič slavnostno blagoslovil obnovljeni samostan. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Ljubezni brez kavsa ne poznajo - Na naj poštenejega človeku zalajajo tod ljudje, če ima ljubo in nanjo se ve še stokrat bolj, kajti v teh krajih čiste ljubezni brez kavsa ljudje ne poznajo in absolute v njo ne verjamejo. Sladkosnedi in dobroživci - Tod je silna potrata, o vsakem večem delu in godišču mmorajo biti štruklji smetanasti ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabele za celi teden dostatne, gre v nnograd in tu se to poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa. Vina gre da jejoj, dane daje nograd nič dobička. Tod n.pr. o Veliki noči mora biti razun tega še ajmoht, pečenka, po dve salati (n.pr. češplje in motovilec), šarkelj in bokal za bokalom. Zdaj z batom zdaj s psom. Gorence privošči kokoš le porodnici, tu po tri, kastelka pa jih pozoblje po H-10, in sploh se ku retina le doma pojeda. Sploh so ljudje tod kaj rudi sladkosnedi in dobroživci v mestih in na kmetih. Brez pravega prepričanja- Dostije takih ljudi, ki človeka zdaj grajajo kot hudiča, zdaj povzdigujejo v nebesa kot svetnika. Te kače so posebno nevarne, ker je včasi oboje brez pravega prepričanja. Krasne obleke, a na dolgu - Obleka lepa jako ceni se in posebno meščani gledajo zaničljivo človeka bolj šojel opravljenega. Vse se posmehuje staremu slamniku Klačičevemu, pisano gledali so spisi Rala, da si je kupil ceno sukno. O meni se pomenkovali zabavljivo da sem tisti, ki je capljal enkrat bos po Samoboru. Krasna obleka večine spisov je večidel na dolgu ali pri kupcih ali pri rokodelcih ali pa pri obojih. To se ne zdi slavni publiki nič sramotno. V 3qo*&*i cpnDPfja y času, ko mi je najboljša prijateljica obrnila hrbet, sem sprejela pomoč starega znanca. Veliko sva se pogovarjala, drugdnigemu zaupala in tako je čas mineval v vedrem razpoloženju. Ker sva se med tednom videla le nekajkrat, ob koncu tedna pa sploh ne, sem pogostokrat pogrešala najine klepete. Medtem ko se mi je prejšnja prijateljica odtujila in od mene odvrnila večino nekdanje družbe, mi je moj prijatelj zvesto stal ob strani. Edino, kar naju je nekoliko razdvajalo, je bilo to, da je on rad žuriral, čeprav šole ni zanemarjal, meni pa starši tega niso dovolili. Kljub temu sva se lepo ujela. Ko se je bližalo novo leto, sem si zelo želela, da bi ga dočakala z njim in njegovo družbo. V tej družbi sem se vedno sprostila in pozabila na vsakodnevne težave. Prišla je težko pričakovana zadnja noč v letu... Ko je ura odbila polnoč in je vse naokoli pokalo, vriskalo in si voščilo, so moje oči v vsej dnižbi iskale le njega. Prehiteli so me dnigi z objemi in voščili. Zmedena sem hodila okoli, vsakemu zaželela srečo, nato pa končno prišla do njega. Le ški potok bi potreboval vsaj kanalizacijo in dve čistilni napravi. Nekaj voda odteka v cerkniško občino, v glavnem pa v ribniško, od tam dalje pa v belokranjsko območje. Problem Je znan- A. KOŠMERL V škripcih ni le podjetnica Tudi hlapec Jernej še vedno išče svojo pravico KOČEVJE - Ne škriplje le pri “podjetnici leta”, ampak tudi pri vseh 98 delavcih, ki naj bi delali pri njej oziroma so na Zavodu za zaposlovanje ali pa so si našli delo drugje. Ministrstvo za delo je sicer plačalo Feniksu (glej Delo 14.3.1994), da bo zaposlil delavce, a je denar nekam skopnel. Delavcem pri Feniksu seje tudi podrla finančna konstrukcija. Po statističnih podatkih je človek s 30.0(X) tolarji dohodka na mesec prisiljen životariti. Kaj torej lahko rečemo za zaposlenega pri podjetnici leta, kije v vsem lanskem letu prejel Kakor skakanje v prazno Namesto da ustanavljamo revno občino, bi se raje priključili bogatim Ljubljančanom - Koliko bo stalo? kako izbojevati revno občino, temveč naj najdejo način, kako se priključiti bogatim Ljubljančanom. Iz zanesljivih virov vem, da oni že dolgo niso vrteli lopate in se mazali po blatnih kanalih. In vse kaže, da jim tega tudi v bodoče ne bo treba početi. Upam, da bo te vrstice prebral kdo izmed 90 izbranih in se bo boril za takšne zakone, ki bodo nam običajnim smrtnikom dajali približno enake možnosti življenja. Kajti sami zase so si že odrezali kos pogače. Jaz samo ponižno prosim, da sedaj naredite tudi kaj za nas. Pa brez zamere! SILVESTER PLAVEČ Kadar politika prehiteva stroko, so odločitve podobne skoku v nekaj pod nami, kar naj bi bila voda. Zbor krajanov v Mirni Peči mi je povedal samo to, da bomo skočili. V kaj, pa ne ve zagotovo še nihče. Gospodje iz KS niso vedeli, koliko sredstev bo pri kapljalo v bodočo mirnopeško blagajno, še manj pa, koliko nas bo nova samouprava stala. Gospodje iz Novega mesta so se sicer trudili razjasniti nam, kaj naj bi prinesla ta samouprava, povedali pa so le, da gre v glavnem za razmejitev med pristojnostmi države in odločanjem na najnižji stopnički. Tako naj bi odslej imeli nekakšne komunalne občine, ki bodo odločale o stvareh, ki države ne zanimajo preveč. Na osnovi teh podatkov naj bi se krajani odločali med ustanovitvijo občine Mirna Peč v mejah sedanjega katastra in med lem, da se pridružijo bodoči novomeški občini. Če se odločim za mirnopeško občino, bomo o zadevah odločali doma (če bomo imeli o čem odločati - mislim na sredstva). Če se odločim za priključitev k novi novomeški občini, lahko pričakujem večno preglasovanje in o še tako majhnem denarju, ki bi ga sicer dobili, bodo odločali drugi. Torej ponujeno nam ni bilo nič. Le petnajst jih je glasovalo, naj bo na referendumskem lističu napisano: sem za občino Mirna Peč. Ostali, ki nam skakanje v neznano ni najbolj všeč, smo se glasovanja vzdržali. Še najbolje bi bilo, da se preselim v Ljubljano Čenter, sem pomislil. Tu problemov s komunalnim denarjem ne bo. Zato predlagam svojim krajevnim veljakom, naj ne razmišljajo, svoje dolžnosti do živalskega sveta. Bomo zmogli? Sicer pa, kakor sence so naši dnevi (Sicut umbra dies nos-trial). ’ BOJAN AVBAR Novo mesto INVALIDI PRAZNOVALI S KRPANOM Marec je mesec, v katerem se poslavlja zima in prihaja pomlad. Pa ne samo to. Je mesec, v katerem praznujejo žene in matere, mesec, v katerem goduje Jožef, mesec svetovnega dneva invalidov. In za vsa ta praznovanja je pripravilo Društvo invalidov iz Novega mesta kulturno-zabavni izlet. K sodelovanju so povabili invalide trebanjske občine in člane KUD Mirna Peč, s katerimi že več let sodelujejo. V petek popoldne pred Jožefovim smo se odpeljali s tremi avtobusi po različnih poteh v Ljubljano, da so se lahko izleta udeležili tudi invalidi iz novomeške okolice. V Šentjakobskem gledališču so se nam pridružili še Trebanjci. Gledali smo delo Frana Levstika Martin Krpan v priredbi Dušana Jovanoviča in Toneta Partljiča ter režiji Aleša Jana. Drugi del izleta se je odvijal v gostišču Storovje. Tu smo se ob dobri glasbi in okusni hrani sprostili in razvedrili. Vse udeleženke so prejel simbolično darilce, članica društva Anica Špring-er pa je pripravila zabavno obdaritev za vse godovnike. ANDREJ GREGORČIČ • Iz srčne rane tečejo samo solze. (Petan) • Samo petelin je po kavsu ponosen. (Starorimska politična modrost) • Vse veliko na svetu ustvarijo nevrotiki. Le nevrotiki so ustanovili religije in ustvarili umetnine. (Proust) [tlHS 1 108cm io. Zakaj pa ne bi bila Slovenija v čem vzor Evropi? Na Švedskem stremimo k vašemu delovnemu času Pozdravljeni! Kot Slovenka na Švedskem rada spremljam dogajanje v svoji drugi domovini, glavni vir informacij iz Slovenije pa mi je Dolenjski list. V številki, ki je izšla 3. marca 1994, sem v “Naši anketi” brala o debati o evropskem delovnem času. Zelo me je razočaralo nagibanje k mišljenju, da, “kar smo imeli doslej, je bilo zelo dobro, moramo pa se prilagoditi Evropi, čeprav to prinese tudi slabosti”. Mogoče je tak odnos med drugim posledica tega, da so pravice zaposlenih v Sloveniji še vedno omejene, tega točno ne vem, moje mišljenje pa je, da imajo tisti v Sloveniji, ki še delajo po “starem” delovnem času, veliko prednost. Debate tukaj v severni Evropi potekajo nekako takole, da je kombinacija velike brezposelnosti in želja po kvalitetnejšem življenju z več odmeijenega časa za družino in druge stvari v življenju izvrstna prilika za skrajšan delovni čas, to je 6-urni delavnik. To pomeni, da bi več ljudi lahko dčflilo delovne naloge med sabo in bi več ostalo od dneva za vsakogar, ki sedaj dela do 16. ali 18. ure popoldne. Kot povsod obstajajo tu mogočni aparati, ki tako napredno mišljenje zavirajo, so se pa ponekod te ideje uveljavile tudi v praksi in mislim, da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo uveljavile bolj na splošno. Na nekaterih delovnih mestih, sicer osemurni delovni čas, vendar je čimbolj prilagojen željam in potrebam zaposlenih. Tako na primer v zdravstvu in poštnih uradih; bo pa izredno zanimivo slediti nadaljnjemu razvoju. Po mojem mnenju je slovenski stari delovni čas zelo dober, ker dopušča kvalitetno življenje že sedaj in je dobro izhodišče za vnaprej. Prav je, da se Slovenija približuje drugim v Evropi, toda v vsem se pa res ni treba prilagoditi drugim! Obstaja namreč tudi možnost biti vzor drugim evropskim državam. Biti vzor je nekaj, kar se na Švedskem zelo propagira, ne bi pa škodilo, če bi se samozavest Slovencev malo dvignila in bi se borili za obstanek tega, kar je v Sloveniji dobro, lahko celo boljše kot drugod in drugim za vzgled! VESNA JAKŠE Helgestav. 136 A 125 41 Alvsjo Švedska ZARADI STEKLINE STROŽJE RIBNICA - Stekli lisici so pred kratkim pokončali v Goriči vasi in v Nemški vasi. Ena je oklala tudi psa. Starešina Lovske družine Ribnica je povedal, da so lovci sprejeli več ukrepov, da bi steklino omejili. Tako so izdali po vaseh okrožnice o steklini, ljudi pa so o tej nevarnosti obvestili po radiu in v časopisih. Lovci bodo tudi strožje postopali proti potepuškim psom. Pse bodo pokončevali, če ne bodo privezani, saj zaradi stekline ne velja več predpis, da psa lahko pokončajo le, če je 50 m od gospodarja ah 200 m od hiše. Pes torej ne sme biti spuščen. O veri imam pravico tako misliti Odgovor, ki ga javno pošiljam gospe Darinki Tratar iz Šmarjete in kije odmev na ____njeno pismo s tem naslovom, objavljeno v Dolenjskem listu 17. marca (za 12 mesecev) le 54.000 tolarjev nekakšne plače? Kaj ob tem porečeta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki od marca lani nista prejela nobenih prispevkov, in kaj davčna uprava, ki tudi ni dobila nič? Zaposleni delavec tudi nima nobene pravice. Vlada zakon divjine. Prihaja do duševnih pretresov, saj je uničena delavčeva samozavest, ponos, zaupanje v lepši jutri. Ali ima hlapec Jernej sploh še kakšno pravico m varstvo? J. J. Pozno je že, toda dokler vam, ga. Tratarjeva, ne odgovorim, ne bom mirna. Resje, o ven imate (žal) pravico misliti tudi tako... Zakaj žal? Zato, ker ste dolga leta s svojo držo, svojimi mnenji in nelogičnimi pogledi na določene stvari vplivali na vam zaupane, (večinoma) versko vzgajane otroke. Ubogi ti otroci! Doma so bili vzgajani tako kot že rodovi pred njimi (oz. nami), v šoli (torej pred vami) pa so morali poslušati vaše povsem drugačne občutke in domačo vzgojo zanikati. Pa še to. Kot učiteljica bi morali vedeti, da kristjani verujemo v Boga (z veliko začetnico). No, kako je s tem, si lahko preberete v slovenskem pravopisu. Trdite tudi, “da vera v Boga (!) lahko tako zasužni človekov razum, da ni več sposoben trezne človeške presoje”. Prepričajte se, če ni to samo izgovor, da bi se izognili zahtevam živega Boga v vašem življenju. Kajti On sprejema ranjene in jih zaceli... Kako smešno je vaše neznanje o Svetem pismu. Prišli ste do zaključka, da “ima ta knjiga svojo vrednost samo toliko kot katero koli drugo ljudsko blago, nima pa nobene dokazljive zgodovinske ali znanstvene vrednosti”. Dovolite mi, da vam (in tistim, ki vašemu razmišljanju nasedajo) posredujem le nekaj podatkov. Samo Združene biblične družbe so v letu 1990 prodale 16 milijonov izvodov Svetega pisma; tej številki je treba dodati še nadaljnjih 12 milijonov iz- vodov Nove zaveze, 27 milijonov izvodov posameznih knjig Svetega pisma in kratkih izdaj izbranih besedil v skupni nakladi 567 milijonov izvodov. Ko je Johannes Gutenberg izumil tisk, je bilo Sveto pismo prva knjiga, ki je bila natisnjena. Doslej je bilo Sveto pismo prevedeno v skoraj 2.000 jezikov, torej bistveno več kot katera koli druga knjiga. (Vir: John Drane: Odklenimo Sveto pismo, str. 4; knjižico je izdalo Ognjišče leta 1993.) Ga. Tratarjeva, pravite, da ste prebrali mnogo knjig. Zdi se mi, da Svetega pisma pa najbrž ne, sicer s takšnimi izjavami ne bi prišli na dan... Veste, mnogi so bili v teku tisočletij pripravljeni umreti, da bi si priborili pravico svobodno brati Sv. pismo (Rusija). Tudi danes ga milijoni po vsem svetu prebiramo ter iščemo v njem smernice in navdih za vsakdanje življenje. Kaj pravite? Nekaj pa le mora biti v Svetem pismu, če ga milijoni vsak dan jemljemo v roke... Da niste videli še kaj bolj dolgočasnega kot je verski obred? Ste pa malo videli! Morda mi ne boste verjeli, ampak je bilo res: na duhovnih vajah mi je vaš bivši učenec potožil: “Na svetu ni ničesar bolj dolgočasnega, kot so šolske ure tov. Tratarjeve.” Mogoče boste kdaj spoznali: če smo spričo svoje krivde žalostni do solz in tako potrti, kakor da smo prizadeli bolečino svoji materi, ali če po dobrem dejanju občutimo sončno vedrino in isto notranje pomiijenje in zadovoljstvo, kakor da smo dobili priznanje svojega očeta, potem je to očitno znamenje, da nosimo v sebi podobo Nekoga, kateremu velja naša ljubezen in spoštovanje, nekoga, v čigar smehljaju najdemo svojo srečo, h kateremu nas vabi srce, pred katerim se opravičujemo in ob čigar jezi se zbegamo in tarnamo... Želim vam mir in dobro! MARIJA NOVAK Brežice fiatsi Ugovor “Svarilu” Pripombe k prispevku s tem naslovom (DL 17. marca) Oglašam se v zvezi s svarilom gospoda Primožiča, sekretarja Zveze društev za cerebralno paralizo, v prejšnji številki vašega časopisa, v želji za pojasnilom našim dosedanjim strankam in darovalcem. Ime našega društva je Društvo za humanitarne dejavnosti, Kranj. Kot dejavnost društva je opredeljena pomoč obolelim otrokom ne glede na vrsto obolenja. Vodi nas predvsem želja po pomoči konkretnim primerom, kajti nad prejetimi sredstvi, ki smo jih dobili od sponzoijev, darovalcev in ostalih dobrih ljudi, želimo ohraniti popolno kontrolo. Pri tem naj navedem samo nekaj naših akcij: kupili smo invalidski pripomoček - stojko za punčko, obolelo za cerebralno paralizo; pomagali smo pri nakupu pripomočkov spastičnim otrokom; sredstva namenjamo za financiranje ljubljanskega zavoda Zarja, katerega dejavnost je pomoč otrokom po poškodbah glave; priključili smo se tudi akciji Iskrica v žalostnih očeh v Nedeljskem dnevniku. To je samo nekaj primerov iz naše dejavnosti. Ob tem naj opozorim: kljub temu da smo in še bomo pomagali tudi otrokom s cerebralno paralizo, nimamo nobene povezave z Zvezo društev za cerebralno paralizo. V pripravi je tudi tiskano obvestilo oz. bilten, ki ga bomo poslali vsem našim strankam, darovalcem in sponzorjem, da bi videli, kako smo prejeta sredstva razporedili in komu so bila namenjena. Rada bi se tudi zahvalila podjetju Anothes iz Kranja, ki seje vedno odzvalo naši prošnji za pomoč in udeležbo v dobrodelnih akcijah, kajti samostojni prispevki posameznih dobrotnikov ne zagotavljajo načrtnega dela. Obenem naj se opravičim Zvezi društev za cerebralno paralizo in gospodu Primožiču za nenameren zaplet ter jima želim veliko uspehov pri delu, kajti namen njihovega in našega deia je popolnoma enak - pomagati otrokom, s tem daje naše delo opredeljeno ne glede na bolezen, Zveza pa deluje, vsaj kolikor je nam poznano, v zvezi z obolenji otrok s cerebralno paralizo. Ob koncu pozivam vse, ki ste prebrali to naše pojasnilo in je v vaši okolici otrok, potreben pomoči, da nas o tem obvestite, in bomo skušali pomagati v okviru sredstev, ki so nam na voljo. Pošto pošljite kar na naslov podjetja Anothes. Mislim, da so pomembni predvsem rezultati, in ne toliko časopisni članki in poročila, komu je kdo pomagal in koliko. Zato v bodoče ne mislim odgovarjati na neutemeljene trditve, kajti nagrada za naše opravljeno delo je predvsem zadovoljstvo, da smo lahko pomagali. CVETA SMREKAR NA KOČEVSKEM TRI OBČINE? KOČEVJE - Po uradnih podatkih so na območjih krajevnih skupnosti Osilnica in Kočevska Reka na nedavnih zborih volil-cev glasovali za samostojno referendumsko območje, se pravi, da želijo svojo občino. Vse ostalo območje sedanje občine bo enotno referendumsko območje, kar pomeni, da žele ostati v sestavu sedanje občine Kočevje. To velja tudi za krajevne skupnosti Draga, Struge in Poljanska dolina (Predgrad), ki so na obrobju občine in naj bi se po republiškem predlogu združile s Krajevnimi skupnostmi izven sedanje občine Kočevje in se vključile v tako oblikovane nove občine. Dokončna odločitev o vsem tem pa je prepuščena vo-lilcem, ki bodo o teh predlogih oz. sklepih zborov volilcev glasovali na referendumu, 22. maja. m t. 12 (2327), 24. marca 1994 I LLIKO DELA ZA ROMPUAČE - V Dolenji Brezovici pri Šentjerneju že drugo leto deluje društvo rompljačev, ki jih vodi Tone Jordan. V svojem kraju in okolici rompljajo godovnjakom, še posebno veliko dela pa imajo okrog jožefovega. Z neobičajnimi inštrumenti in pripomočki smo jih ujeli pri Goriškovih, kjerjih je gospodar Jože po rompljanju povabil k bogato obloženi mizi. Ob domačih dobrotah in cvičku se je pesem, spremljana z romplja-njem, razlegala še dolgo v noč. (Foto: M. Vesel) DOLENJSKI LIST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Krka: začetek lastninjenja v drugem polletju 20 let obveščanja Štirideset let je Krka eden izmed najtrdnejših stebrov dolenjskega in celotnega slovenskega gospodarstva. Za njo je tudi uspešno poslovno leto 1993, v katerem je izvozila več kot 70 odst. proizvodov v tujino. Hitro se je prilagodila novonastalim razmeram trženja na prodajni črti Jadran-Baltik in prav tu dograjuje zdaj svoj nastop. Terja ga predvsem agresivnejše nastopanje farmacevtskih multunacio-nalk, ki krepko nastopajo v novonastalih državah. Hkrati poteka dvajset let, odkar vodstvo podjetja skupaj z močnim sindikatom načrtno obvešča delavce Krke o vsem, kar jih je vedno zanimalo. Redno izhajanje tiskanih glasil v tovarni je ob razvejenem ostalem sistemu sprotnega obveščanja veliko pripomoglo, da delavec v Krki nikoli ni bil prikrajšan za eno izmed svojih temeljnih pravic: biti sproti seznanjen z vsem, kar mora vedeti kot solastnik in upravljavec pomembnega družbenega bogastva. Dobro utečeno tradicijo nadaljuje zdaj glasilo Utrip Krke, katerega prva letošnja številka je pred dnevi izšla na 20 straneh v 4.000 izvodih. Ob velikem zanimanju ljudi za vlaganje certifikatov v Krko, ko je vedno več vprašanj, ali bo tovarna ponudila možnost vsem državljanom Slovenije, da zamenjajo svoje certifikate za njene delnice, govori uvodni seslavek Modre odločitve potrebujejo čas. Pove nam, da bodo začeli lastniniti v Krki v drugi polovici letošnjega leta. Krka se bo lastninsko preoblikovala v takemle spletu: z javno prodajo delnie, z interno razdelitvijo, notranjim odkupom in s prenosom delnic na sklade, (ire za zelo zahteven način preoblikovanja: v Krki se ga lotevajo z geslom “Hitimo počasi!”. Pri tem povedo, da bo znaten del Krkinih delnic namenjen javni prodaji. Mogoče jih bo dobiti z. zamenjavo lastniških certifikatov in z nakupom v gotovini, oboje pa bo omogočeno vsem Slovencem. Bodoča delniška družba Krka je že zdaj prepričana, da bodo naložbe vanjo trdno jamstvo za dobiček delničarjev. Njeni obeli za tako bodočnost so trdni prav zavoljo njene že utečene mednarodne usmeritve, obetavnih realnih razvojnih načrtov, zdravega kapitala in proizvodnega ugleda. Nova številka Utripa Krke poroča še o tehničnem vodenju tovarne, o izobraževanju, o skrbi za vzgojo bodočih poslovnežev Krke in Dolenjske in o uvajanju novih sodelavcev. Novic iz raznih proizvodnih in drugih sektorjev v tovarni tudi tokrat ne manjka T. GOŠNIK • • Prva zapoved v novinarstvu je spoštovanje dejstev. (V. Blažič) Se o obujenih napadih na Cerkev Mnenje naše bralke iz Bele krajine 10. marca je bilo v Dolenjskem listu objavljeno pismo bralca z naslovom “Spet obujeni napadi na Cerkev”. Doma sem iz Bele krajine in izhajam iz verne družine, zato mi ni vseeno, če kdo čudno spoji vero in politiko. Posebno še, če gre za drugo svetovno vojno. Premišljam, od kod ime domobranci. Pred kom so nas branili? Boljševikov tukaj ni bilo, bili so le partizani. Sprašujem, kje so bili domobranci takrat, ko nas je napadel okupator, ko je naše ljudi gnal v taborišča smrti in jih tam nečloveško mučil. Zakaj jih niso domobranci maščevali? In koliko okupatorjevih brigad so domobranci izgnali iz Slovenije? O slovenskih “novih” mučenikih in svetnikih pa le tole: v drugi vojni so najbolj zaslužni za mučenike in svetnike le tisti, ki so častno opravljali svoje delo in se niso bratili z okupatorjem. Kot zavedni dražvljani so takšni duhovni živeli med več ognji, saj h komunistom niso želeli, k okupatorju pa jim ni dala vest. Vem pa, da pri nas v Beli krajini ni bilo nobenega napada na duhovnike. V fari smo imeli duhovnika, kije dejal: “Opravljal bom svoje delo, kakor bom najbolje znal. Za politiko se ne bom zanimal, ker to ni moj poklic.” Takih je bilo kar nekaj, pa so imeli vse od druge vojne mir. l.judje so jih imeli radi, še na poroke sojih vabili. LOJZKA PUHEK Tribuče SODRAŽANI BODO PILI BOLJŠO VODO SODRAŽICA - Že v preteklem letuje Hydrovod Kočevje zavrtal pet vrtin v predelu Izveri pri Sodražici. Vrtine, ki so globoke do 250 m, dajejo kvalitetno, bakteriološko neoporečno vodo. Sedanja napeljava iz zajetja Podklanec daje večkrat fiziološko oporečno vodo, vode pa ne dobe višje ležeči predeli. Hydrovod načrtuje za leto 1994 izgradnjo visoke cone, kar pomeni, da bodo vodo dobili tudi predeli naselja Zavoda in nekateri vikendi. Voda iz vrtin bo boljša in več je bo, in kot v ponudbi pravi Hydrovod, v zadovoljstvo občanov in njih kot upravlialcev. Celotna dela bodo dokaj obsežna. Predvidena je celotna rekonstrukcija ceste na Pesek, izgradnja dodatnih cevovodov, izgradnja vodohrama, prečrpovalne postaje in posodobitev klorinacije. A. K. Kje je naš narod črpal moč za obstoj Odmev na pismo “O veri imam pravico tako misliti” (DL 17. marca), kije žalitev za vernega človeka Prebral sem članek Darinke Tratar O veri imam pravico tako misliti. V podnaslovu pove, da bi jo v srednjem veku zaradi takega razmišljanja mučili in sežgali na grmadi. “Kaj bo pa zdaj?” se vprašuje. Kot član te Cerkve, na katero se je tako žolčno spravila, ji lahko zagotovim samo eno in to z izrekom, ki ga imajo kartuzijani v svojem grbu: Križ stoji, dokler se svet vrti. Cerkev bo mirno opravljala svoje poslanstvo naprej. Cerkev ne pozna drugega maščevanja, kot da moli za tiste, ki jo preganjajo, in da jih preživi. Menim pa, da imam vso pravico tudi sam, da povem svoje mnenje. Nič ne bom polemiziral z njenimi trditvami o Cerkvi, ki so brez osnove. Če bi namreč Cerkev slonela na laži in prevarah, bi že zdavnaj propadla in ljudje ji ne bi zaupali. V tem sestavku bi rad opisal svoj osebni odnos do krščanske vere. Krščanska vera mi je bila darovana. Darovala mi jo je moja mama, z njo pa tudi tisočeri moji predniki, ki so baklo vere izročali iz roda v rod kot največjo dediščino. Čutil bi se izdajalca, če ne bi ostal zvest njihovemu verovanju in čutenju in delovanju. Kot sem jim hvaležen za slovenski jezik, ki so mi ga ohranili, za domovino, ki sojo branili, za lepo vasico na Krškem polju, ki sojo zgradili, in lepe navade, ki prepletajo moje življenje, tako sem jim hvaležen za vero, za bogkov kot, za cerkvico, ki sloji ob poti pred vasjo, za to, da so me naučili sklepati roke k molitvi, da so me naučili prav živeti. Koliko lepih spodbud za plemenito življenje mi je dala ta vera, v kolikšno tolažbo mi je bila in kolike sreče sem občutil zaradi nje! S svojo toplino je ogrevala vse moje bitje. Slovenska zemlja je zaznamovana s številnimi cerkvami. V teh cerkvah so korenine ne samo slovenske vernosti, ampak tudi kulture, pridnosti in urejenosti. V njih so Slovenci skozi stoletja črpali moč za način svojega življenja in svoj obstoj. Zgodovine našega naroda niso ustvarjale samo velike politične osebnosti, ampak predvsem preprosti ljudje, možje in žene, skrbni očetje in pridne matere. Največje odločitve niso bile tiste, ki so bile izrečene na raznih zborovanjih, ampak tiste, ki jih je vsak človek izbojeval pred svojo vestjo in pred svojim Bogom. To je bilo morda po opravljeni spovedi, blagem opominu vernih staršev, poslušanju božje besede. Te odločitve niso bile nikjer zapisane, so pa rodile vse tisto, kar je pri slovenskem narodu resnično lepega in plemenitega, tisto, na kar je lahko vsak Slovenec upravičeno ponosen. To plemenitenje slovenskega človeka seje začelo s sprejetjem krščanstva. Prej so bili naši predniki barbari, necivilizirani in nepismeni. V sebi so imeli zdrave korenine in dobro nrav, ki bi jo bilo treba samo še poplemenititi. Bili so kot divjak, na katerega je treba vcepiti žlahtno mladiko. S sprejetjem vere so se oklenili Kristu- sa. To jim je pomagalo, da so se zavedeli svojega človeškega dostojanstva. Vzljubili so svojo novo vero, ki jim ni vzela ničesar, kar je bilo pri njih dobrega. Začutili so, da jih Bog kliče in hoče iz njih narediti popolnejše ljudi. Krščansko vero so tesno povezali s svojim življenjem. Vera jim je bila življenje njihovega življenja. Čutili so, da jim je bog zvest, in tudi oni so mu ostali zvesti. Res ne vemo, kaj bi se zgodilo z našim narodom, če bi odklonili cepljenje s to žlahtno mladiko, ki ji pravimo krščanstvo. To edinstveno plemenitenje slovenskega človeka seje v največji meri vršilo v naših cerkvah. Vsi, ki se tega zavedamo, imamo prav do njih še posebno spoštljiv odnos. Cerkve so danes zgovorna znamenja vere naših prednikov. Vanje niso vzidani samo težki kamni, ampak tudi znoj, trpljenje, pridnost, ljubezen in globoka vera. Ko vstopamo v te cerkve, zaslišimo v duhu odmev vseh teh ljudi, ki so v dolgih stoletjih stopali čez njihove pragove. .Naši predniki so se v cerkve zatekali v svojih stiskah. Danes te cerkve niso samo kulturni spomeniki, ampak veliko več. So priče vere naših prednikov in zapisniki tisočerih molitev in prošenj. Naši predniki so radi zahajali v cerkve. Brez njih si niso mogli zamisliti svojega življenja. Zlasti ob nedeljah so jih obiskovali. Čez teden so veliko delali, bili so garači. Vsak teden pa so dostojno počastili nedeljo. Že v soboto se je začela priprava na obhajanje nedelje. Uredili so svoja dvorišča, počistili notranjost hiš, in se tudi sami uredili in umili. Pri maši so se v polnosti zavedali svojega človeškega dostojanstva. Pred Bogom so bili enaki tudi z graščaki. Iz cerkve so prinašali čut za lepo. Dragoceni kipi in freske po naših cerkvah sojih uvajali v svet likovne umetnosti, bogoslužno petje pa je iz naših prednikov naredilo narod pevcev. Lepa, urejena cerkev, s šopki rož na oltarjih, pa je kmalu dobila svoj odraz tudi v njihovih stanovanjih. Zaradi evangelijske besede, ki sojo nedeljo za nedeljo poslušali v cerkvah, so se odločali za plemenito življenje. V tej veri so se poročali, rodili otroke, delali po njivah in vinogradih, prenašali bolezen. V njej so dobili odgovor tudi na najtežja bivanjska vprašanja. Nedeljska mašajim je krepila zavest, da pripadajo veliki družini božjih otrok in da so si med seboj bratje in sestre. Sončnim in senčnim stranem pa so dajali svojo lepoto, smisel in tolažbo razni običaji, ki so spremljali našega človeka. Mnogi med njimi šobili povezani prav z vero in cerkvenimi praznovanji. Naš narod je zrastel iz krščanske kulture in prav ta je dajala navdih za ustvarjanje lepih običajev, ki so postali naša last in posebnost. Ustvarjalnost je bila za naše ljudi nekaj značilnega in je bila predvsem v službi odkrivanja lepega, dobrega in plemenitega. Bila je v nasprotju s poganskimi običaji, ki so bili povezani s preobilno pijačo in jedačo, z razuzdanostjo in poneumljanjem človeka. S slovenskim narodom pa že več kot tisoč let živi katoliški duhovnik. V teh dolgih stoletjih je našemu narodu vtisnil neizbrisen pečat. Z oznanjevanjem Kristusovega nauka je poplemenitil nrav slovenskega človeka in mu obudil vrednote, ki so postale temelj družinskega in družbenega življenja. Našemu narodu je dal prvo pisano besedo. Zgradil mu je prve sole in bolnišnice, prvo slovensko gimnazijo in visoko šolo. Kot edini izobraženec, ki se ni dal potujčiti, je najtesneje živel s svojim ljudstvom in mu oznanjal božjo besedo v domačem jeziku. Živel je nted ljudmi in bil tesno povezan z njimi. Prav zato, ker so duhovniki živeli tako tesno s svojimi ljudmi, sojih le ti spoštovali in jim zaupali. Tudi korenine svoje kulture, narodnosti in duhovne rasti lahko iščemo v krščanstvu in v prvih zapisanih slovenskih besedah, ki jim pravimo Brižinski spomeniki. V njih je prvič imenovan Bog z besedo Oče. V trenutku, ko je slovenski človek Boga imenoval Oče in to ime zapisal na list papirja, se je slovenski narod povzdignil v krog kulturnih evropskih narodov. Dobil je svoje mesto v zgodovini in prejel svoje poslanstvo, ki ga je skozi stoletja kljub mnogim ovirani in težkim zgodovinskim preizkušnjam dostojno izpolnjeval. Ohranil je narodno identiteto, jezik in narodno zavest. Dušo naroda spoznaš šele takrat, ko veš za njegovo zgodovino in za njegove korenine, iz katerih je črpal za način svojega življenja in za svoj obstoj. Taki so bili naši predniki. Bili so notranje srečni, ker so imeli svoj odnos do Boga urejen. Naš zgodovinski spomin, o katerem so v zadnjih letih začeli več govoriti tudi naši izobraženci, bi moral vedno bolj upoštevati dejstvo, da je naša prava kultura izhajala iz vernega družinskega ognjišča, bogkovega kola in belih poti, ki so vodile k cerkvam. Nespominjanje na to bi vodilo k bolehanju ne samo verskega, ampak tudi moralnega in narodnega življenja. Popolna pozaba pa bi dodobra spremenila narodove značilnosti. Narod, ki se odtrga od svojih korenin, propade. Zgodovinska izkušnja to vedno znova potrjuje. Moje prepričanje je, da smo na tem koščku zemlje, v raju pod Triglavom ostali zato, ker je Bog tako hotel. Drugače se dejstva našega preživetja med tako mogočnimi narodi in kulturami, ki so stalno ogrožali naš obstoj, ne moremo razložiti. To je fenomen in prav je, da se tega zavedamo. Ko jc naš narod doživljal najtežje preizkušnje in je bil njegov obstoj vprašljiv, so ga poleg zavednih izobražencev reševali predvsem preprosti ljudje. Slišal sem za mater, ki je ob prisilni izselitvi naših ljudi v Nemčijo šla na domačo njivo, pobrala prgišče zemlje in jo spravila v posodico. To posodico z domačo slovensko zemljo je vsa vojna leta v taborišču varovala kot največjo dragocenost, in jo kazala svojim otrokom. To je bila najlepša šola ljubezni do domače Slovenije. Ko je ta mati umrla en mesec pred vrnitvijo domov, so ji njeni otroci vsuli v grob tisto prgišče slovenske zemlje. Pa ta mati ni obiskovala visokih šol. Navdiha za vzgojo svojih otrok, za svojo pridnost, plemenitost in ljubezen do domovine ni črpala iz učenih knjig, ampak iz starega molitvenika in molitve rožnega venca. To pa je nekaj mojih misli o veri in izkušnjah, ki sem jih imel z njo, spoštovana gospa Darinka Tratar. Vem, da bi moral govoriti še o današnjem delu Cerkve v slovenskem narodu. Tudi o tem bi rad pisal. Ogromno in plemenito je to delo. Slovenska Cerkev je lahko nanj samo ponosna. Nič se ne bom vprašal, kaj bo pa zdaj, ko sem to napisal. To so moje izkušnje 0 veri in Cerkvi in vem, da jih delim s tisočimi v Sloveniji. Tudi jaz se bojim ljudi, ki ste jih na koncu omenili, 1 litlerja, Stalina, Mussolinija, I lusei-na, Miloševiča. Ne vem pa, zakaj ste omenili prav nje. Zanje vem, da so bili in so ateisti in veliki nasprotniki krščanske vere, da so to ljudje, ki so postali mali bogovi in so dosego svojih ciljev postavili svoje zapovedi. Zlo naj bi prihajalo po vašem pisanju predvsem iz tistih, ki so verni, in bi zato mogli našteli ljudi, kot sp mati Terezija iz Kalkute, s. Vida Žabot, papež Janez Pavel II., in z njimi seveda vse tiste milijone, ki bodo kmalu praznovali velikonočne praznike. Sicer pa tudi jaz verjamem v to, kar je resnično, seveda tudi v ljubezen, prijateljstvo, bratstvo. Zavedam se le, da je bratstvo prazna beseda, če nimamo nad seboj Očeta, in tudi ljubezni nimamo, kadar zlivamo gnojnico na liste, ki drugače mislijo in čutijo. Ne priznam nobene meje, ki bi ljudi delila med naše in vaše, na dobre in slabe. Priznam samo tisto mejo, ki gre skozi človeška srca. In truditi bi se morali vsi skupaj bolj za to civilizaci- j°ljuheZni- JOŽE PACEK Rimska c. 12 Čatež ob Savi OB PRODAJI TELEFONA NOVO MESTO - Več ljudi je vprašalo v uredništvo Dolenjskega lista, kaj vse morajo storiti, če kupijo skupaj z rabljenim stanovanjem tudi telefon. V P'IT podjetju Slovenije Poslovni enoti PTT Novo mesto, so o tem povedali, da prodajalec stanovanja, ki prodaja skupaj s stanovanjem telefon, dostavi pošti posebno izjavo. S to|xitrdi, da se odpoveduje telefonu v korist novega lastnika. Omenjeni postojrek stane okrog 2.1XX) tolarjev in ta znesek plača novi imetnik telefonske številke. RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (6.) Za resnico o ubitem študentu Grozdetu “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto Rušili so progo in imeli prireditve na Mirni. Povprašal sem ga, če se morda spominja dveh na Mirni ujetih študentov, ki sta menda nosila neko pošto. Takoj se je spomnil dogodka, ne pa imen, in o tem povedal naslednje: “Naš drugi bataljon je bil takrat na Pugledu pri Ljubljani po nalogu Glavnega štaba. Ž njim smo imeli redno kurirsko zvezo. Tiste dni je neki kurir na javki v Metnaju pri Stični dobil od stiških terenskih obveščevalcev sporočilo, da bo šel neki belogardistični kurir na Mirno in da ni navaden kurir. Naši obveščevalci so postavili več zased in patrol na tej smeri, vendar sta celo dva nemoteno prišla na Mirno, kjer sta bila ujeta. Eden je pobegnil, pa so ga ujeli, vendar je ponovno bežal in na begu padel. Drugega so privedli v štab, ki je bil v neki hiši pod ntirnskim gradom. Pri našem bataljonu je bil namreč en del štaba brigade. Ujeti je bil študent iz Ljubljane, doma pa nekje iz Mirnske doline. Skoraj bi ga žc izpustili, saj se je obnašal povsem mirno in ugotovili smo, da je res študent, ker je imel knjižico. V aktovki je imel neke knjige za študij, nekatere so bile verske, pobožne. Izjavil je, da gre obiskat svoje sorodnike. Bilje prepričljiv, da smo mu ža kar verjeli. Knjige so bile zavite v časopis in nekdo je začel to brati. Da bi vse prebral, ker je pisalo nekaj o partizanih, je omot odvil in tako je padla na tla neka pošta in dovoljenje za neomejeno gibanje od italijanske policije. Mislim, da sta bili dve ali tri pisma brez naslova. Na vprašanje, za koga so pisma, je bil zadržan. Rekel je, da naj bi to predal župniku na Mirni, ne ve pa, za koga je pismo. V enem od pisem je bilo napisano, naj se dostavi spisek aktivistov OF in kdo vse je šel v partizane. V teku dneva smo dobili povelje, da se nujno pripravimo za premik na področje Čateža, ker seje pripravljal napad na postojanke v dolini Temenice. Vedeli smo, da jetnika ne moremo voditi s seboj, in sprejeta je bila odločitev, naj se sestane vojaško sodišče in ga prevzame in naj ga obsodi ali izpusti. Dokazi, ki so ga bremenili, so bili: prepustnica italijanske policije za neomejeno gibanje po celotni Ljubljanski pokrajini in pošta, ki je bila nedvomno obveščevalne vsebine. Sodišče ga je obsodilo na smrt z ustrelitvijo." Na Mirni je bil takrat župnik Jakob Širaj. Na podlagi ob kapitulaciji Italije in ob koncu vojne zaplenjenih dokumentov je bil po vojni aretiran in v Novem mestu obsojen. Glavna obremenitev naj bi bila, da je pošiljal poročila, kdo sodeluje v OF, kdo je odšel v partizane, in da je bil prisoten na Trbincu ter blagoslovil skupino fantov, ki so šli v belo gardo. Jaz sem se nekaj let kasneje z njim srečal na vlaku Trebnje-Ljubljana. V pogovoru sem ga vprašal, kako je mogel obveščati Italijane, kdo dela za OF in kdo od nas je odšel v partizane, ko pa nam je v šoli večkrat govoril, da moramo biti zavedni Slovenci. Odgovoril mi je, da je škof obvezal vse duhovnike, naj o tem poročajo, prav tako kot so nekdaj, v obdobju reformacije in protireformacije, obveščali, kdo je protestant. “Tisto, da sem to pošiljal Italijanom, ne drži. Ne vem pa, kako je to njim prišlo v roke, sem pa hitro ugotovil, da so kar po tem spisku internirali. Pa mi ni bilo prav, ker so bili med njimi kar dobri farani. Včasih je dr. Ehrlih zbiral taka poročila. Če smo še pred vojno izvedeli, daje kdo komunist, smo pač o tem obveščali. Ko pa je bil Ehrlih ubit, pa nisem slišal, kdo je to delal in kdo je to prevzel.” 17.2.1993 sem bil na zasebnem obisku pri G. K. na Mirni. G. K. je pobožna ženska, na mizi je imela časopis Družina, in ko sem ga pregledal, sem na članek o Grozdetu mimogrede rekel, da se o tem Grozdetu kar precej piše. Takoj je reagirala, da bo ta kmalu svetnik, da so ga partizani ujeli, tepli v gostilni Smole, nato ga mučili v Sokolskem domu, mu iztaknili oko, porezali ušesa, jezik, nato pa ubili v gozdu, kjer ga je našla skupi- na otrok, med njimi tudi G. A., kije vse to povedal. Vprašal sem jo, če se ve, kdo je tako ravnal z njim, in odgovorila je, da se ve, da so to bili domačini, med njimi K. S. in T. F. Na vprašanje, od koga je to slišala, ker to ni res, da so prav tako govorili nekateri, da so ga ujeli gubčevci, vendar se točno ve, da ga je ujela Tomšičeva brigada in ga tudi odpeljala z Mirne. Ta dva obdolžena pa nista mogla biti prisotna, ker je bil eden odsoten, drugi pa je bil v Gubčevi brigadi, ki je sploh ni bilo tu. Odgovorila je, da ji ie to povedal duhovnik, ki vse to dobro pozna in ima sedaj veliko zraven glede Grozdeta. Ona pa daje bila takrat štirileten otrok in sama ni nič vi- dela. Bila je zmedena in presenečena nad mojim odgovorom, saj je bila pred tem prepričana, da ve resnico. To res dobro ponazarja, kako mladi danes nasedajo lažem o dogodkih iz preteklosti. Ker sem v več člankih bral trditev, daje bil Grozde mučen v Sokolskem domu, sem se odločil, da se pogovorim z izvirno pričo, takratnim stanovalcem, ki je imel ključ od Sokolskega doma in brez njega ni mogel nihče noter, razen nasilno. Sokolski dom na Mirni je verjetno edini v Sloveniji, na katerem je od leta 1929, ko je bil zgrajen, pa vse do danes nad vhodom velik, v železu odlit ptič sokol, ki je že etnografska vrednost. Gre za delo pokojnega kiparja samouka Lipovža z Mirne. Vse partizanske enote so strogo spoštovale dogovor, da se okrog doma ne zadržujejo, da ga okupator ne bi požgal, in tako je dom ostal nedotaknjen. Ko sva se 26.6.1993 pogovarjala z B. Š. o Grozdetu, je povedal naslednje: “To o mučenju Grozdeta, in to v Sokolskem domu, je ena sama laž. Letos spomladi me je Z. Z. iz Sv. Helene pri Mirni pri srečanju vprašala, če kaj vem, ali je resnica, daje bil Lojze Grozde, katerega so partizani ujeli, ko je ob novem letu 1943 prišel na Mirno, mučen v Sokolskem domu. Vprašal sem jo, zakaj to sprašuje, pa mi je odgovorila, da je nekdo prišel k njej in jo vprašal, kaj ona ve o tem. Odgovoril sem, da so takoj po prihodu Italijanov na Mirno bili nekaj časa vojaki v Sokolskem domu, partizani pa so ob kapitulaciji Italije imeli nekajkrat v domu miting. Poleg teh primerov pa ves čas ni bilo nobene vojske in tudi noben partizan ni stopil v dom. Bil je dogovor, da partizani ne prihajajo v Sokolski dom, da ga okupator ne bi požgal. Mi smo v Sokolskem domu stanovali od 1929, ko je bil zgrajen, pa do leta 1946. Ključ je bil samo pri nas. Moj oče je bil hišnik, in lahko trdim, da partizani niso nikoli kogarkoli zasliševali v domu. Ker je bil oče bolnih nog, sva jaz in moja sestra skrbela za ključ, predvsem jaz. Konec decembra 1942, posebno še zaradi napada na italijansko posadko na Dobu in prodora Italijanov iz Trebnjega na Mirno ter bojev, ki so bili okrog Mirne, smo bili vsi zelo pozorni na dogodke. Trdim, da nihče od partizanov ali kake druge vojske v tem času ni stopil v Sokolski dom, kaj šele da bi tam koga zasliševali. Podatek, da so tam zasliševali Grozdeta, je absolutno netočen in izmišljen. Poleg tega je meni o Grozdetu poznano še naslednje: Proti koncu februarja 1943 sva z očetom pletla na terasi Sokolskega doma košare, ko sta sredi dopoldneva prišla po cesti od šole kolona legije belogardistov (gre za Slovence, italijanske fašistične kolaborante MVAC iz postojanke v Šentrupertu ali Rakovniku), približno 15, in voz s konjsko vprego, na katerem je bila krsta. Eden od njih je poklical očeta, ker pa so njega bolele noge, sem do njih šel jaz. Legist mi je rekel, naj grem z njim. Nedaleč od Sokolskega doma v smeri gradu je bil takrat narejen golosek, ker so Italijani zahtevah, da se gozd ob cesti poseka, in tu sta ta dan sekala P. E. in P. F., oba z Mirne. Legisti so poklicali bližnjega P. E., ki se nam je pridružil, ter smo vsi krenili na Fužino jx)d gradom in naprej po poti proti Ševnici. Ta kraj se imenuje Log. Okrog 400 metrov daleč v gozdu smo se ustavili. Midva sva nosila krsto, šli smo prek potoka in na drugi strani v manjši kotanji pod veliko skalo je ležal mrtev moški, star okrog 20 let. Bil je samo v srajci in spodnjih hlačah, brez čevljev in nogavic. Odnesla sva ga iz kotanje, jaz za noge, on pa za glavo in roke. Na perilu, v katerem je bil, ni bilo sledu krvi. L-ADO KOCIJAN, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju (Nadaljevale prihodnjič.) dogodki v sliki in besedi S KORUZO IN GLINO SKUPAJ IN DRUGAČE - Lončarski krožek, ki deluje pod vodstvom Roža Gligiča na krmeljski osnovni šoli tretje leto, je pomemben za ohranjanje stare ljudske obrti - lončarstva. Krmeljčani so za svoje uporabne in okrasne predmete iz gline dobili na raznih tekmovanjih v Sloveniji že kar nekaj laskavih priznunj. Lončarstvo je v zadnjih mesecih na tej šoli domiselno dopolnil in močneje potrkal na ustvarjalno žilico najmlajših še projekt Koruza na sto načinov. Mentorica projekta Ivanka Rupret je v kolegicah vzgojiteljicah Danieli Zupančič in Ireni Blatnik našla dobri sodelavki, da so družno hitro naučile raznotere uporabnosti tudi tega naravnega materialu iz domačega okolja ne le 63 predšolskih otrok na šoli, marveč so privabite še številne njihove starše. Izdelovali so omela, metle, ogrlice (na posnetku), v kuhinji je zadišalo po koruznih jedeh in postavili bodo celo konizno hišo. Za izvirno demonstracijo so jih pohvalili tudi na Dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. (Foto: P. P.) O POPLAVAH, SUŠI, PLAZOVIH IN POŽARIH - Predstavniki sevniške občine, občinske gasilske zveze in gasilskega društva so med obiskom v Sevnici direktorja republiške uprave za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika temeljito seznanili z vsakoletnimi zagatami zaradi [ropluvljanja Save, z naglim porastom prevozov pitne vode zaradi suše z že močno iztrošeno cisterno, lani pa so Sevničani naredili tudi novo oceno ogroženosti zaradi plazov. Nevarnost prihaja tudi z ranžirne železniške postaje v Sevnici, kjer so imeli lani opraviti kar z okrog 6000 vagoni nevarnih snovi. Ušeničnik je dejal, da podpirajo, da se pristojna ministrstva vključijo v reševanje plazu na Orehovem. Sevniški gasilci so poudarili vse večjo zapostavljenost prostovoljnih gasilskih društev pri opremljanju, Ušeničnik pa je povedal, da so načeloma proti nadaljnji profesionalizaciji gasilstva (Foto: P. P.) ŠEST LET DOMA STAREJŠIH OBČANOV V ČRNOMLJU - L marca so v Črnomlju praznovali šestletnico Doma starejših občanov. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo izdelkov domskih oskrbovancev. Ta dan so oskrbovancem s kulturnim programom popestrili člani mešanega pevskega zbora iz Črnomlja, ki deluje pod vodstvom Anice Jankovič-Šobar. Oskrbovanci in zaposleni si želijo čimveč takih nastopov. (Andreja Radež) 40-LETNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŠENTJERNEJ - DU Šentjernej, ki slavi letos 40-letnico delovanja, je imelo 20. marca redni letni občni zbor. Tu so med dntgim podelili priznanja za dosedanje nesebično delo v društvu, in sicer so jih prejeli člani Anton Golob s Sel, Jože Franko iz Hrastja, 'Ione Kotar iz Drče, Lojze Mencin iz Mihovice, Franc Verbič iz Šentjerneja in Marica Tomažin iz Šent-jemeja. Vokvim zbora so izvedli kulturni program ter pregledali opravljeno delo in načrte. Zbora so se med drugimi udeležili gostje iz Škocjana. Skupaj z gostitelji so izrazili željo, da bi most, ki ga gradijo v Dobravi, povezal DU Škocjan in DU Šentjernej. Na fotografiji: DU Šentjernej na Umskem izletu na Vršič in v Trento. (Besedilo: Unca Kuhelj, Šentjernej) TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, M. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 KAJ MORA SOVA OPRAVITI SPOMLADI 9.35 BALETNO TEKMOVANJE 10.05 ANALITIČNA MEHANIKA, 50/52 10.35 ZELENA URA 11.05 PO DOMAČE 12.45 TRA1TOR1A TRAX, 3/6 13.00POROČ1LA 13.05 STUDIO C1TY, ponovitev 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 SVET POROČA 16.05 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 10 10 RKAMKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 NEVERJETNI ČETRTEK NEVERJETNE ZGODBE, 8. oddaja 21.30 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 14.15 -1.25 Teletekst 14.30 Video strani -15.00 Kinoteka - Ta negotov občutek (amer. film, ČB) -16.25 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 2/16) -17.10 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 2/22); 17.40 Ubijalski strel (angl. nadalj., 3/4) -18.35 Že veste? -19.05 Poslovna torza -1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Delfin in človek (poljudnoznan. oddaja) - 21.00 Umetniški večer: Portret Majde Potokar; 22.20 Samorastniki (slov. film) - 23.45 SP v umetnostnem drsanju (m), posnetek PETEK, 25. m. SLOVENIJA 1 9.45- 1.40 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 SILAS, 12/12 10.55 NAJNEŽNEJŠA IZPOVED, franc, film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 2030 MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 KO SE SRCA VNAMEJO, 16. epizoda amer. naniz. 23.10 DOBRA FANTA, angl. naniz., 1/7 0.05 BEDENJE, novozelandski film SLOVENIJA 2 15.45 - 1.30 Teletekst 16.00 Video strani -16.25 Tedenski izbor: Neverjetni četrtek -17.15 Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 3/19); 17.45 Smrtonosni strel (zadnji del angl. nadalj.) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Večerni gost: Oleg Kriianovskij - 21.20 Oči kritike - 22.20 L.M. Škerjanc: Sonetni venec (posnetek koncerta) - 23.50 SP v umetnostnem drsanju A KANAL 7.00 Borza dela - 730 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 129. dela amer. nadalj.) -13.05 A stop -13.15 Spot tedna -13.20 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -14.15 Na velikem platnu -1430 Borza dela -15.00 A shop -15.10 Drakula (ponovitev 4. dela filma) - 15.40 Viking Erik (ponovitev filma) - 17.15 Ameriških deset (glasbena oddaja) -17.45 Luč svetlobe (130. del amer. nadalj.) - 1830 Avtomobilski salon Ženeva 94 - 19.00 Poročila -19.20 A shop - 19.30 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na torzi -20.25 Slavni fantje (4. del angl. serije) - 21.15 Film - 23.00 Poročila - Film - 0.50 Erotični film - 2.10 Borza dela SOBOTA, 26. m. SLOVENIJA 1 7.15-1.30 TELETEKST 730 VIDEOSTRANI 7.55 TEDENSKI IZBOR: 7.44 RADOVEDNI TAČEK 8.10 MUDI VIRTUOZI 8.25 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 13/26 . 8.50 KLUB KLOBUK 9.40 TOK TOK 10.30 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.20 Z ZNAMKO OKOU SVETA, kanadski film 13.00 POROČIU 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 VEČERNI GOST: OLEG KRIŽA-NOVSK1J 15.05 MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, ponovitev amer.filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 10/10 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.30 TV POPER, satirični kabaret 21.45 KORENINE SLOVENSKE LIPE: ROMANJA OD SV. VIŠAR1J DO BARBANE, 3. oddaja 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SLOVENIJA 2 12.15 - 2.05 Teletekst 12.30 Video strani -12.50 Ustavi se, svet, pomisli na otroke (koncert za Unicef, 4. oddaja) -13.40 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (16. epizoda amer. naniz.); 14.05 Dobra fanta (angl. naniz., 1/7) - 15.00 Športna sobota: rokomet Teka:Pivovarna Laško (posnetek); 16.15 SP v umetnostnem drsanju (ž); 17.45 košarka NBA - 18.45 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 17/24) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinska skrivnost (švicarska nadalj., 3/5) - 21.15 Coltrane v kadilaku (angl. dok. serija, 4/4) - 21.40 Poglej in zadeni - 22.55 Sobotna noč: Zlata doba rock’n'rolla (L oddaja); Dcja Mušič, Jan Plestenjak, koncert skupine U2 (L del) NEDELJA, 27. m. SLOVENIJA 1 8.15-0.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM 8.40 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.25 POT V ŠOLO, ponov. holandske nadalj, 5/6 9.55 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 10/13 10.55 NAŠA PESEM 93 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serije, 17/24 13.00 POROČIU 13.20 SISS1, MUDA CESARICA, franc, film 15.05 DELFTN IN ČLOVEK, ponovitev poljudnoznan. oddaje 1535 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 3/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 TRATTORIA TRAX - KUHANJE OB ROSSINIJU, 4/6 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDEUSKIH 60 21.30 OD POU DO POU, angl. dok. serija, 4/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 7.45 - 23.50 Teletekst Opomba: Športna nedelja: SP v crossu; 15.50 SP v umet. drsanju; 17.50 Interlagos: formula 1 10.30 Videostrani -11.05 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 12.20 Udobna vožnja (angl. nadalj, 1/6) - 13.15 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) - 14.00 Ona + on -15.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik - 20.10 Slovenski magazin - 20.50 Važno seje imenovati Ernest (angl. film) - 22.25 Mednarodno prvenstvo v ŠRG - 22.55 Športni pregled PONEDELJEK, 28. m. SLOVENIJA 1 10.15-0.25 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 11.00 TEDENSKI PROGRAM 11.00 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj, 4/6 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 10/10 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.55 OČI KRITIKE, ponovitev 15.55 V1DEOMODA: CHRISTIAN DIOR 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 21.15 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA 2 13.15 - 0.10 Teletekst 13.30 Video strani -13.45 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.45 Nedeljskih 60; 15.45 Obzorja duha -16.15 Sova (ponovitev); Dobra fanta (angl. naniz, 2/7); 17.10 Sanje v najem (španska nadalj, 1/6); 18.00 Dobra fanta (angl. naniz, 3/7) -18.50 TV avtomagazin -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Prodajalka rokavic (švedska drama) - 21.15 Studio Cily - 23.00 Večer jazza v Studiu 1 TOREK, 29. m. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 10/13 11.30 TV AVTOMAGAZIN 12.00 PRODAJALKA ROKAVIC, švedska drama 13.00 POROČIU 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MUDI VIRTUOZI POT V ŠOLO, holandska naniz, 6/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj, 3/16 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, L epizoda DOBRA FANTA, angl. naniz., 5/7 SLOVENIJA 2 14.45 -23.40 Teletekst 14.30 Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -1550 Tedenski izbor: Sedma steza; Pravičnost na preizkušnji; 16.50 Ljudje in zemlja -17.20 Sova (ponovitev): Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta (kanadska naniz, 2/3) -17.50 Dobra fanta (angl. naniz, 4/7) -18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Doktor Finlay (škotska nadalj, 4/6) - 21.00 Intervju - 22.00 Tobačne vojne (L del angl. dok. oddaje) - 22.30 Videošpon KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 131. dela amer. nadalj.) - 13.15 Popspot -14.30 Borza dela -15.00 Na velikem platnu -15.25 Brlog (ponovitev 5. dela) -16.00 Soba v drugem nadstropju (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (131. del) -18.30 Jazzbina (ponovitev 59. oddaje) • 19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.15 Velika avantura (franc, komedija) - 22.15 Poročila - 22.35 Jazzbina (60. oddaja) - 23.05 Spot tedna - 23.20 Na velikem platnu - 23.35 CMT - 0.30 Borza dela + ^ ~ ŠKODA V---------- (\ /UPČItLčj I ■A*** z m i Volksvvagen Group : 5 i/^«f Pomlad je čas veselja, radosti, optimizma, ljubezni, prebujanja. Veselo sem pobrskala med pogovore, ki sem jih imela z znanimi Slovenci in nekaj zanimivih izjav je tukaj, dragi prijatelji oddaje Glasba je življenje. MIŠA MOLK - Kaj bi rekla o Madonni? - Trda je pot do slave, bi rekla, ko se spomnim nanjo. ZMAGO JELINČIČ - Ste bili jezni na Tofa, ko je napisal, da bi lahko s Heleno Blagne ustanovila Sex Pistols? - Ne, ne. Mislim, daje humor nekaj, česar v Sloveniji najbolj primanjkuje. MILAN KUČAN - Imate dve hčerki, ženo Štefko Slovenci dobro poznamo, hčerki manj. Bi se lahko predstavili javnosti kot kvaret Kučan? - Lahko bi se predstavili kot kvartet Kučan, ki pospravlja stanovanje. Pri tem delu smo dobro utečeni. V nagradni igri Emona Merkur, kjer izbiramo hit sedmih radijskih oddaj - Kaj naj vam zavrtimo, da vas resnično razvedrimo? - na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju tokrat ni bilo sreče. Nagrade, majica, ročna in stenska ura, so šle v Kamnik, na Prevalje in Bled. Pa drugič več sreče! Simona H;0 SREDA, 30. m. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 13/26 10.05 VIDEOŠPON 11.05 IZ Ž1VUENJA ZA ŽIVUENJE 11.35 COLTRANE V KADILAKU, angl. dok. serija, 4/4 12.00 OD POLA DO POLA, angl. dok, serija, 4/8 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 14.15 TEDENSKI IZBOR SEJŠELI, RAJSKI OTOKI 15.00 INTERVJU 16.00 DOKTOR FINLAY, škotska nadalj., 5/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA: SEVERNA SVETLOBA, amer. film (ČB) 22.10 GLASBENI UTRINEK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz., 3/22 DOBRA FANTA angl. naniz., 6/7 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.05 Teletekst 15.30 Video strani -15.40 Tedenski izbor: Omizje; 16.55 Videomoda: Christian Dior -17.25 Sova (ponovitev): Zakonca Ficlds v Franciji (L epizoda angl. naniz.); 17.55 Dobra fanta (angl. naniz., 5/7) -18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 51/52) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda: športni film; 20.25 evr. nogometni pokali - 22.20 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 132. dela) -13.05 A shop -13.15 Spot tedna -13.30 CMT -14.30 Borza dela -15.00 Na velikem platnu -15.15 Rodeo (ponovitev) -15.45 Velika avantura (ponovitev filma) - 17.45 Luč svetlobe (133. del) -18.30 Risanke -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Call selcction (glasbena oddaja) - 20.10 Učna leta (amer. nadalj.) - 20.40 Dance session (25. oddaja o plesu) - 21.15 Neznani leteči predmeti (dok. oddaja) - 22.10 Poročila - 22.30 A shop - 22.40 Spot tedna - 22.45 Na velikem platnu - 23.00 CMT - 0.30 Borza dela 94,6 MHz radio SRAKA ČETRTEK, 14.8. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Alter glasba - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika. PETEK, 15.8. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 15.30 Grmski vulkan -16.30 Srakin vikend TV izbor -18.00 Študentski čvek - 19.00 do 24.00 Večerni program. SOBOTA, 16.8. 6.00 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 10.00 Čestitke - 12.00 Obvestila, os-mertnice -12.30 Lovci v studiu -14.00 Čestitke -15.00 Godec v studiu -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 do 1.00 Srakina veselica. NEDELJA, 17.8. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergrini - 13.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Glasbene oddaje PONEDELJEK, 18.8. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke -16.00 Šport -16.15 Srakin TV izbor - 17.00 Odprti termin: aktualno - 19.00 do 24.00 Večerni program. TOREK, 19.8. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila - 13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja Kalimero - 19.00 Večerni program - 22.00 do 24.00 Glasbene oddaje. SREDA, 30.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke 17.00 Borza dela -19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 do 24.00 Hard rock&blues jazz. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj življenju prijazna energija Čisto. Okolju prijazno. Varčno. Prvič v Sloveniji na črpalkah OMV-ISTRA KOPER nova goriva evropske kakovosti z aditivi 3. generacije. Neosvinčena bencina EUROSUPER 95 in EURONORMAL 91 vsebujeta najsodobnejši in najučinkovitejši r ' detergentni aditiv 3. generacije OMIV ki ne vsebuje klora. v Z našimi neosvinčenimi bencini skrbimo za: - čistejši motor - boljše izgorevanje - manjšo emisijo škodljivih snovi v okolje - manjšo porabo goriva - optimalno protikorozijsko zaščito motorja - zanesljivo delovanje motorja Našemu osvinčenemu bencinu SUPER 98 smo: - za štirikrat zmanjšali vsebnost svinca z 0,60 g/liter na 0,15 g/liter. - dodali aditiv 3. generacije - bistveno zmanjšali emisijo škodljivih svinčevih spojin v okolje - avtomobilom brez katalizatorja omogočili še vedno brezhibno delovanje Naš EURODIESEL ustreza evropskim standardom po zmanjšani vsebnosti žvepla. Edini v Sloveniji mu dodajamo aditiv, ki zagotavlja: - manjše tvorjenje usedlin, ki povzročajo zamašitev filtrov in brizgalnih šob - manjše dimljenje iz izpuha - lažji zagon motorja v mrazu [EMO KOPEI SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO tJ3Q[čE[][j^]0[r^] M/ keramika NOVO MESTO d.d. o VSE NA ENEM MESTU • klasične lončene peči • toplozračne peči z vložkom »SUPRA« — termo steklo • štedilniki • kamini • pizza peči • gotove prenosne peči Lepota in zanesljivost, sta kot orehu trda in varna lupina. Ne zdrobi jo vsak Rešitev vam ponuja PIONIR-Keramika s programom - TRIUMPH INFORMACIJE PIONIR - KERAMIKA Novo mesto, d.d. Slakova 5, tel.: (068) 321-201,322-015, 322-016 ________ fax: (068) 324-298 M KZ KRKA NOVO MESTO pe AGROSERVI8 novo mesto Pot na Gorjance 8 Tel.: 068/321 >479 »SEJEM« 27. marec ’ od 7. do 12. ure Zadnja nedelja v mesecu je rezervirana za tradicionalni sejem v AGROSERVISU, ki bo v nedeljo, 27. marca, od 7. do 12. ure. Ob sejmih je odprta tudi vaia in naša trgovina, tokrat je možna zamenjava traktorja staro za novo ali dogovor za nakup novega. Pridite in si oglejte pestro ponudbo orodja, strojev in priključkov za vaš vrt. .................. ................l • Po utlbi, Visu, Sovi in Vomu prihaja NOS: Naša obveščevalna služba. (Rupelj MARUTIS MALI PRIROCNEZ Že od 10.800 DEM dalje 36 KM, 5 vrat. Poraba 5,5 1 na 100 km. Dovolj prostora za štiri odrasle osebe. Originalni rezervni deli zagotovljeni. Pooblaščeni prodajalci: GLOBUS MOTORS Ljubljana 061-168-42-88, 168-56-16, EMINENT Novo mesto, 068-323-902 EMINENT Črnomelj, 068-51-378 HEUREKA Brežice, 0608-62-603, int. 5 BOŽIČ Senovo, 0608-79-235 Pooblaščeni servisi: Avtoservis MURN, Resljeva 4, Novo mesto, 068-24-791 Avtoservis BOŽIČ, Cankarjeva 81, Senovo, 0608-79-235 ULA, Jurčičeva 17, Trebnje, 068-44-231 II U GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d. tli. TEHNO IMPEX INTERNATIONAL 0.0.0. EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV msuriktstli&g DOLENJSKI LIST tel. (068)323-610 fax: (068)322-898 OBVESTILO! Občane, podjetja in druge organizacije ter skupnosti obveščamo, da bo po sklepu ojavni razgrnitvi, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj na seji dne 17.2.1994 in objavil v Uradnem listu RS št. 10/94 z dne 25.2.1994, opravljena JAVNA RAZPRAVA 0 OSNUTKU PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA V OBČINI ČRNOMELJ Javna razprava o osnutku prostorskih ureditvenih pogojev_za sanacijo degradiranega prostora (črne gradnje) v občini Črnomelj bo v PONEDELJEK, 28. MARCA 1994, ob 18. url v sejni sobi občinske skupščine na Trgu svobode 3 v Črnomlju. Do poteka lavne razgrnitve, ki traja od 28.2. do 29. 3. lahko podate pismene pripombe in predloge na Oddelek za lokalni razvoj občine Črnomelj, Trg svobode 3,68340 Črnomelj, ali pa na sami javni razpravi. Osnutek dokumenta bodo podrobneje razložili njegovi izdelovalci, ki bodo prisotnim dajali pojasnila. Oddelek za lokalni razvoj Vabljeni! občine Črnomelj IM^I Kmetijska zadruga Metlika MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. Cesta 15. brigade 2 68330 METLIKA OBJAVLJA po sklepu 15. seje Upravnega odbora z dne 31. 1. 1994 LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev 1. Traktor IMT 558 2. Traktor IMT 567, 1984 3. Traktor IMT 567, 1984 4. Traktor IMT 5136, 1984 5. Silokombajn SK 805, 1984 6. Kultivator 7. Enobrazdni plug 8. Dvobrazdni silokombajn SK 160 SIP 9. Tribrazdni plug RATAR 3 F 10. Krožna brana 11. Vrtavkasti obračalnik URO 3000 SIP 12. Rotacijska kosilnica RK 135 SIP 13. Izkopalnik krompirja SCHMOTZER 14. Krožna brana, del. širina 4 m 15. Sortimik krompirja z el. motorjem 16. Samonakladalna prikolica SENATOR 22 17. Dvoosna prikolica 18. Enoosna prikolica VIŠEVICA 19. Kamion TAM 80, 1984 20. Peč za centralno kurjavo STADLER, 100 kW 21. Montirka za kamionske gume UNIVERZAL HMS 15 22. Centrifugalna črpalka 280.000. 00 SIT 480.000. 00 SIT 480.000. 00 SIT 1,050.000,00 SIT 160.000. 00 SIT 5.000. 00 SIT 8.000. 00 SIT 200.000. 00 SIT 50.000,00 SIT 50.000. 00 SIT 60.000. 00 SIT 105.000. 00 SIT 30.000. 00 SIT 250.000. 00 SIT 100.000. 00 SIT 150.000. 00 SIT 40.000. 00 SIT 120.000. 00 SIT 350.000. 00 SIT 25.000. 00 SIT 50.000. 00 SIT 4.000. 00 SIT Licitacija bo v ČETRTEK, 31.3., ob 10. uri v Mestnem Logu v Metliki pri Kmetijskem servisu, kjer si bo eno uro pred licitacijo možno ogledati sredstva, ki so predmet prodaje. Pred pričetkom licitacije morajo vsi interesenti položiti varščino v višini 10% vrednosti predmeta, ki ga nameravajo licitirati. Osnovno sredstvo, ki ga bo kupec izlicitiral, je potrebno vplačati in prevzeti v roku 8 dni po dnevu licitacije. Na znesek kupnine je potrebno obračunati in plačati prometni davek v višini: 1. od zaporedne številke 1 do 19 2. za zaporedno številko 20 3. od zaporedne številke 21 do 22 5% 10% 20%. Blago je kupljeno po sistemu VIDENO — KUPLJENO, kar izključuje kasnejše reklamacije. sam vo Občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora razpisuje prosta delovna mesta v Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto: svetovalca sekretarja za prostorsko dokumentacijo s pogoji: — visoka izobrazba arhitekturne, gradbene, geodetske ali krajinarske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit s področja gradbene stroke mostojnega strokovnega sodelavca za pripra-prostorskih izvedbenih aktov — 2 izvajalca s pogoji: — visoka izobrazba arhitekturne, gradbene, geodetske ali krajinarske smeri, — najmanj 4 leta delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit s področja gradbene stroke Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 4 mesece. Poleg že navedenih pogojev morajo biti kandidati državljani Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa morajo tudi druge pogoje, določene v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list Republike Slovenije, štev. 15/90 in 5/91). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratko predstavitvijo delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo kadrovski službi upravnih organov Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, do 1. 4. 1994. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Obvestila o izbiri bomo posredovali vsem prijavljenim kandidatom najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Sephia NOVA LEPOTICA NA ! SLOVENSKIH CESTAH ------- ZA VAS ZE OD 19.990 DEM OdfiOtik ddridUk |ako []meti 2vto, ki si ga želite? Ul. bratov Milavcev 4 Kristanova 45 (vrtnarija) 68250 Brežice 68000 Novo mesto Tel./fax. 0608/61-975 Tel./fax. 068/24-409 Mobitel 0609/612-999 Mobitel 0609/612-999 KREDIT LEASING OPEL NA DOLENJSKEM OPEL NA DOLENJSKEM OPEL NA DOLENJSKEM OPEL NA DOLENJSKEM OPLOVI DNEVI ODPRTIH VRAT od petka, 25. marca, do petka, 1. aprila v novem avtosalonu CtCJfiCItik na Kristanovi 45 (vrtnarija). OPLOV program si lahko ogledate tudi v nedeljo, 27. marca. CORSA ASTRA VECTRA CALIBRA OMEGA FRONTERA Servis Homologacija Slovenska navodila (IdfiCHik Kristanova 45 (Vrtnarija) NOVO MESTO TEL./FAX. 068/24-409 mobitel: 0609/612-999 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO LJUBLJANSKA 47, NOVO MESTO Za dela na področju geodetskih del, terenskih meritev in izdelave prometnih objektov vabimo k sodelovanju inženirje geodezije in diplomirane inženirje geodezije Delo je dinamično, kreativno, kombinirano s terenskim delom, zahtevano je obvladanje dela z računalnikom, zaželene so delovne izkušnje. Vaše ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pričakujemo najkasneje 15 dni po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, Ljubljanska 47, splošno kadrovski sektor. Eventualne dodatne informacije dobite na telefon 068/321-723 ali 322-531. MEgCATOR-KMETUSKp GOSPODARSTVO Kolodvorska ulica 23 ’ razpisuje prosta dela dr. vet. med. na farmi prašičev Klinja vas Merca-tor-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — visoka izobrazba veterinarske smeri — najmanj tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kolodvorska ulica 23, 61330 Kočevje, s pripisom »dr. vet. med.«. »KOVINAR« Novo mesto Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO tel.: 22-316 objavlja prosta dela in naloge trgovca — nabavnika Pogoji: — IV. stopnja trgovske šole tehnične smeri ali V. stopnja strojno-tehnične šole z opravljenim izpitom za trgovca — vozniški izpit C kategorije — 3 leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh po objavi na naš naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. JI ti/rocUviitvtf tujku LUTKOVNA PREDSTAVA V sredo, 16. marca, smo na naši šoli imeli v gosteh lutkovno skupino Zoom, ki se nam je predstavila z igro “Kam pa, kam, kozliček”. Bila je zelo zabavna. Najbolj pa mi je bilo smešno, ko sta se kozliček in prijatelj kregala zaradi čokolina. Smejali smo se vsi učenci in tudi učitelji. Na koncu predstave smo obema mladima igralcema poklonili darili in jima zaželeli še veliko uspeha. PETRA ŠTREKELJ 5. r., novin. krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj INFORMATIVNI DAN V petek so imele vse srednje in višje šole informativni dan. Veliko učencev je obiskalo šole v drugih krajih, vendar jih bo veliko nadaljevalo šolanje tudi doma. Ob prihodu v učilnico se je komaj še našlo prosto mesto, da si lahko sedel. Ob vsem, kar smo izvedeli, me zelo veseli, da bodo sprejeli vse prijavljene učence, vendar bo zato pouk potekal tudi popoldan. Ob koncu je sledilo še nekaj vprašanj, nato pa smo se razdelili v tri skupine in si ogledali učilnice gimnazije ter trgovske in ekonomske šole, kajti pouk bo potekal v vseh treh zgradbah, kar pomeni, da se bomo morali seliti. Vendar vse to bomo že potrpeli, samo če smo se prav odločili. To je najvažnejše vprašanje. Odgovor na vprašanje bomo hitro dobili, že konec septembra in oktobra. TJAŠA PENEV novin. krožek OŠ Artiče ŽELIM SI PSA Nekega dne sem začel sitnariti za psa. Očka in mamica sta mi razložila, da ga bom dobil, ko bomo v novi hiši. Dejala sta mi, da bi moral o psih vedeti kaj več, če ga že hočem imeti. Za Miklavža sem dobil knjigo z naslovom Vaš pes. V njej je čisto vse, kar mora lastnik vedeti o svojem psu, od prehrane do opisa lastnosti posameznih vrst pasem. Jaz izbiram psa med nemškim ovčarjem, škotskim ovčarjem in novofundlandcem. Do sedaj se še nisem odločil, kajti preden bomo zgradili hišo, bo minilo še dosti časa. Komaj čakam, da ga bom dobil. » MATEJ HOČEVAR 5. b, Krmelj AKVARIJ Med zimskimi počitnicami smo na naši šoli dobili akvarij. Postavili so ga v učilnico za biologijo. Pod vodstvom profesorice Danice Fabac smo si ga ogledali tudi učenci 4. b razreda. Akvarij je umetno osvetljen. V njem je trinajst rib, ki se gibljejo med tropskimi rastlinami in kamni. Vodo menjajo enkrat mesečno, sproti pa jo čisti zunanji filter. Ribe hranijo enkrat dnevno in jim dodajajo vitamine. Če ribice zbolijo, dobijo antibiotike. Učenci smo bili navdušeni in zaželeli smo si, da bi akvarij imeli tudi doma. Potem smo tudi pri likovnem pouku risali ribe. TAMARA IVANOVIČ 4. b, OŠ Metlika POPRAVEK V prejšnji številki smo pod sliko s sejma učil v Ljubljani pomotoma zapisali, da je bila trojka na fotografiji Marko Graberski, Matic Fortuna in Dejan Stipič iz osnovne šole Grm. Iz te šole se niso oglasili, precej hudi pa so bili v šoli Center, saj je ekipa iz te šole. M S O RT E NOVO Originalna mednarodna kakovost S ponosom narejeno v Sloveniji 20 DOLENJSKI LIST NI DENARJA ZA PARKIRIŠČE NOVO MESTO - V Novem mestu na širšem območju bolnišnice že dolgo časa občutijo pomanjkanje parkirnih prostorov in tovrstno stisko potrjuje-tudi veliko število avtomobilov, ki jih vozniki puščajo na zelenicah, pločnikih, skratka povsod, kjer je prostor. V bolnišnici sicervedo, kako odpraviti omenjeno težavo, vendar parkirišča za zdaj ne bodo naredili, DO NJIV IMAJO DOLGO POT MRŠEČA VAS - Potem ko je bil leseni most čez Krko v Mršeči vasi dalj časa poškodovan in zato ne povsem varen za promet, so ga 21. marca zaprli. Zapora bo verjetno trajala vsaj do maja m to zelo skrbi kmete, saj imajo zdaj do svojih njiv 20 in več kilometrov dolgo pot, čeprav želijo iti na polje samo na drugi breg Krke. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric FRANC KOŠMERLJ iz Stopič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in UKC Ljubljana, sodelavcem podjetja M. Standard Novo mesto, Revozu Novo mesto, Tobačni Ljubljana, Adrii Novo mesto, govorniku, pevcem in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast IVAN HRIBAR iz Rakovnika 7 Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna hvala vaščanom, kolektivu Komunale Novo mesto, Novolesa, obrata Ruperč vrh, zdravstvenemu osebju oddelka ORL Splošne bolnice ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Sonce vzhaja, v tvoji gori vse cveti, kliče te vinograd, a tebe od nikoder ni in ni. V 62. letu starosti nas je zapustil našdragi mož, oče in stari oče ANTON BRZIN iz Ravnika pri Šentrupertu Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili toliko lepega cvetja ter našega ljubega očeta v tako velikem številu spremili do njegovega preranega doma. Naša topla zahvala velja gasilcem, kolektivu Union Ljubljana, govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, tovarni Tom Mirna, kolektivu železničarjev Novo mesto in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 56. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric POLDE PATE iz Mirne Peči Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter drugo pomoč. Še posebej se zahvaljujemo LD Mirna Peč in sosednjim lovskim družinam, Mercator standard - skladišče, poslovalnici Mirna Peč, Tovarni Beti iz Mirne Peči in govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku iz Mirne Peči za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom si dala. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. V 92. letu starosti nas je zapustila MARIJA ZUPANČIČ iz Vel, Brusnic 19 Iskrena hvala sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govorniku Jožetu Banu za tople besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred ter sosedom za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njeni Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, te sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 69. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, dedek, stric, tast in pradedek ANTON IVANČIČ iz Cegelnice 33 Iskrena hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, prižigali sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, vaščanom iz Cegelnice in Radovlje za podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred, ge. Mimi Volk za poslovilne besede pri odprtem grobu ter pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi iz Lobetove 13, Novo mesto Zahvaljujemo se dr. Kvasiču, sestri Šmalčevi, sestri Sonji, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi ALOJZ TURK ZAHVALA Gabrje, Loka 10 Vsem, ki jo obiskujete in ji prižigate svečke, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Boleč je spomin na žalostni 25. marec 1993, ko nas je zapustila draga žena, mama in stara mama V SPOMIN se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in pomoč, učiteljskemu zboru OŠ Grm Novo mesto za izkazano pozornost in sočutje, g. župniku pa za lep obred. Žalujoči: hčerki Dragica in Cvetka in sin Marjan z družinami Ob smrti naše drage mame, tašče, babice in prababice FRANČIŠKE ŠPILAR roj. Račič ZAHVALA ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra sestra in teta MARIJA SIMONIČ s Podrebra 6 pri Semiču Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju v Semiču in Splošne bolnice Novo mesto, govornicama Mariji in Majdi, cerkvenim pevcem, zastavonošama, g. župniku in kaplanu pa za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame AMALIJE ŽULIČ iz Dol. Brezovega se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zaposlenim v konfekciji Jutranjka TOZD Baby in kolektivu upravnih organov občine Sevnica, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in izrazili sožalje, darovali toliko cvetja, sveč in sv. maš ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvala dr. Pesjaku za vso skrb in prizadevanje med boleznijo, osebju Doma upokojencev v Sevnici, pevcem, govorniku ter g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (A. Gradnik) Ob boleči izgubi naše drage mame ANICE REDENŠEK roj. Jerovšek iz Apnenika pri Boštanju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki soji v času njene bolezni stali ob strani, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter maše in našo mamo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se njeni osebni zdravnici dr. Humarjevi in sestri Mimici Radetovi za pomoč in tolažbo v najtežjih dneh. Hvala tudi pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zaradi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek ALOJZ ŽURA iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter vsem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo Li-parjevim in Šušteričevim za nesebično pomoč, GD Bela Cerkev, pevcem iz Novega mesta, godbi iz Šentjerneja, ZB Bela Cerkev, osebju Splošne bolnice Novo mesto, ki mu je lajšalo bolečine, g. župniku za opravljen obred ter govorniku za ganljivi govor. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Rozi, hčerka Janja in sin Alojz z družinama, vnučki Anže, Lea, Aleš in Lojzek ter ostalo sorodstvo lf TEM Trnllll II« o -v AIIIM A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest-ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale tedenski koledar Četrtek, 24. marca - Gabrijel Petek, 25. marca - Minka Sobota, 26. marca - Maksima Nedelja, 27. marca - Lidija Ponedeljek, 28. marca - Janez Torek, 29. marca - Ciril Sreda, 30. marca - Bogoljub LUNINE MENE 27. marca ob 13.09 - ščip kino BREŽICE: Od 24. do 27.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Gospa Doubtfire. 29. in 30.3. (ob 20. uri) ameriška drama Nebo in zemlja. ČRNOMELJ: 25.3. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Na ognjeni črti. 26.3. (ob 20. uri) in 27.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Očka v krilu. KRŠKO: 25. in 26.3. (ob 20. uri) ter 27.3. (ob 18. uri) ameriška komedija Neskončen dan. METLIKA: 24. in 27.3. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Na ognjeni črti. 25.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Očka v krilu. NOVO MESTO: Od 24. do 27.3. (ob 18. uri in 20.15) vojna drama Nebo in zemlja. 30.3. (ob 18. in 20. uri) premiera erotične drame Zlati časi. čestitke DRAGI MAMI KRISTINI GNIDOVEC želijo vse najboljše za njen 72. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi, še posebno Jože Be-denčič. 2857 kmetijski stroji NOV molzni stroj prodam. * 40-054. 2658 OBLAČALNIKE za Seno, tračne, vseh tipov, popravljam in obnavljam. * (061) 374-294, zjutraj. 2660 TRAKTOR FERRARI, 30 KS, lepo ohranjen, prodam. Penič, Žagaj 12, 63256 Bistrica ob Sotli. 2662 TRAKTOR FERGUSON 539, nov, s ka bino, prodam. * (064)65-140. 2686 TRAKTOR TV 818, star 3 leta, prodam. Šeler, Dednja vas 52, Pišcce, « (0608)51-265 2689 CISTERNO za odvoz gnojevke, 3300 1, prodam. * (068)42-749. 2693 TRENUTNA PONUDBA kmetijske mehanizacije po izredno ugodnih cenah. Nakladalka Durantc 12 m3, SIP 17 m3, 19/9 m3,25/9 m3, kiper prikolice od 1,51 do 61, trosilec 4 t, kosilnic BCS in Gaspardo, cisterne Creina in Durantc, pocinkane s topom, od 1000 do 60001. * (064)622-575 in (064)622-311. 2756 TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1990, 800 delovnih ur, prodam za 10.800 DEM. Anton Cesar, Sr. Globodol 12, Mirna Peč. 2766 IMT 539 in IMT 549, lepo ohranjena, prodam. Jamšek, Slančji Vrh 10,68195 Tržišče. 2767 SEJALNICO za koruzo ILT, obračalnik Sental 220 in turbinski ventilator sena Glas, 7,5-11 KV, prodam. * 45-236. 2768 FREZO Honda s priključki prodam. * 85-932. 2780 OBRAČALNIK PAJEK, 220 cmcširine, nov, še nerabljen, prodam 15 % ceneje. Alojz Bajc, Ravno 7, Raka, « (0608)76-196. 2790 SAMONAKLADALKO MENGELE in 3000 kg sena prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 2803 TRAKTOR MAN, dobro ohranjen prodam. Zlatka Kopar, Polje 7, Krmelj. 2834 IMT 533 z lažjo enoosno prikolico ter 2 šrotarja za koruzo prodam. * 42-527. 2848 TRAKTOR URSUS C 335, letnik 1985 in kravo simentalko, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Marko Juršič, Iglenik 3, Stopiče. 2849 KABINO za traktor IMT 560 ugodno prodam. * 56-604. 2862 SAMONAKLADALKO Sip 17 prodam. Ivan Urbanč, Hrastje 22, Cerklje. 2871 NOV motokultivator Honda 600, z vsemi prilkjučki in varilni aparat ugodno prodam. * (068)43-766. 2885 KOMPLET novih, nerabljenih traktorskih gum Barum, pogonske 16.9 x 13 x 28 in srednje 750 x 16, ugodno prodam. Ivan Pugelj, Kuželj 14, Vas. 2886 TRAKTOR ZETOR 2511, s kabino in koso, dobro ohranjen, prodam. Jože Flajnik, Rudna 6, Vinica, * 64-259. - 2887 MOTOKULTIVATOR HONDA F 600, skoraj nov, s priključki, prodam. Informacije na * (068)27-400. 2907 ČELNO sušilno napravo za seno, fi 700/4.5 KW prodam za samo 37.000 SIT. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. 2924 BCS KOSILNICO, staro 10 let, malo rabljeno, prodam. Franc Lipoglavšek, Klad-je 4, Blanca. 2926 kupim KUPIM deset dni stare bikce za nadaljnjo rejo. * 28-023, zvečer. 2735 KUPIM AVTO do 2000 DEM in prodam motor APN 6 S, letnik 1989. * 27-842. KUPIM D.O.O. v mirovanju. Šifra: »GOSTINSTVO« 2762 TRAKTOR UNIVERZAL 445, pogon na 4 kolesa kupim za 4000 do 5000 DEM. Dominik Sotošek, Vijsko 3. Koprivnica. AVTO CENTER RENAULT BOGDAN KRAŠNA ŠKOCJAN 22 Tel./fax. (068) 76-270 RENAULT NOVO NOVO NOVO CLIO faza II. R 5 1,4; 60 KM. CAT. R — TVINGO R — 19 Dobava takoj • Celoten RENAULT program • Kvaliteten in zanesljiv servis • Leasing • Staro za novo • Krediti Pokličite nas! Veseli bomo vašega obiska. Ob nakupu novega vozila vas čaka veliko presenečenje! • L DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Treda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Alan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 1. rmesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne orga-zacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. anzga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji 1rani 3.200 tolarjev; za razpise, Jipitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun 7. 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. elefonl: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telelax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za natere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 10 DNI staro tele kupim. « 313-033, od 17. do 18. ure. 2835 TORZIJSKO OSOVINO za avtomobilsko prikolico z naletno zavoro kupim. ® 87-224. 2845 RABLJENO nahrbtno kosilnico kupim. « 24-525. 2864 FRAJTONARICO MELODIJA, 3 -vrstno, malo rabljeno, kupim. « (0608)70-170. 2893 MIZARSKI vertikalni vrtalni stroj za obrtniško uporabo kupim. « (068)78-180. motorna vozila R 5 CAMPUS letnik 1989, prodam. * (068)26-669. 126 P, letnik 1986, registriran do 1/95, prodam za 1500 DEM. * 27-955. 2663 GOLF JX D, letnik 12/87, 5V, rdeč, in Z 101 skala 55, letnik 1990, registrirano do 30.11.1994prodam. Valenčak, Vojsko 16a, Koprivnica. 2665 Z 101 GTL 55, letnik 1985 in Trabant, letnik 1987 ugodno prodam. * (068)56-501. 2666 R 4 GTL, letnik 1988, nujno prodam za 3.700 DEM ali menjam za starejši letnik R 4, jugo, Z 101 ali Z 128. * 85-801. 2669 LAND ROVER, serija 3, letnik 1973 in motor in menjalnik za Ford Siero 1.6, letnik 1988 prodam. * (0608)41-310. 2670 R 4 GTL, letnik 7/89, prodam. Cena po dogovoru. Ogled po 16. uri na naslov: Gorenc Ivan, Cerovec 8, Trebelno. 2672 AX DR 14 D, letnik 1989, prodam. «42-086. 2674 126 P, letnik 1987, registriran do 12/94, prodam. * 85-627, po 18. uri. 2676 AX II RE, letnik 1988, 5V, lepo ohranjen, prodam za 7.600 DEM. * (068)48-573, po 18. uri. 2679 MERCEDEZ 200 D, letnik 1979, prodam. * (064)65-140. 2685 JUGO 45 KORAL, rdeč, prevoženih 33.000 km, letnik 11/90, registriran do 15.11.1994, prodam. * 65-231. 2691 ŠKODO KUPE, letnik 1980, registrirano do oktobra, lepo ohranjeno, brezhibno, prodam za 700 DEM. « (0608)87-370. OPEL CORSA 1.2 swing, letnik 91, me-talik siva, 32.000 km. prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. « 068/21-838 (zvečer). TATRA KAMIONI: vlačilci, prekucniki itd. Ugoden leasing. Prodaja TSP ŠTU-BLER d.n.o.. Dolenjske Toplice, « (068) 65-198. 2696 JUGO 45, letnik 1990, karamboliran, prodam za 1.700 DEM. « 27-434. 2697 TAVRIO. letnik 7/90, prevoženih 26.500 km, prvi lastnik, garažirano, prodam za 4.000 DEM. « (061)722-864, popoldan. 2701 HROŠČ VVV, letnik 1973, registriran do oktobra, prodam. « 56-402. 2702 Z 101, letnik 1987, registrirano, v solidnem stanju, prodam ali menjam za 126 P. Jože Juršič, Ždinja vas 8, (nad gostilno Pugelj). 2707 Z 750, celo leto registrirano prodam ali zamenjam za motor APN 6. Martin Krevs, Marof 26, Mirna Peč. 2708 NVARTBURG KARAVAN, registriran do 12/94, letnik 12/89, ohranjen, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)20-209, po 19. uri. 2715 DIANO GL, letnik 1987, prenovljeno, v odličnem stanju, rdečo, registrirano do 8/94, prodam, « (068)25-257. 2716 R TRAFIC D, 8 in 1, letnik 8/82,200.000 km in mnogo novih delov (gume, amortizerji, izpušni sistem, zavorni cilinder itd.) prodam. Cena 9.800 DEM. « (068)84-575. 2720 KADET GSi 1.8, letnik 86, dodatno opremljen, prodam ali menjam. * 43-538, po 19. uri. Z 101, letnik 1983, ugodno prodam. * (068)64-007. 2722 GOLF JGL D, letnik 1984, bel, ugodno prodam. « (068)40-892. 2723 GOLF JX D, letnik 1987 prodam ali menjam za R 4, letnik 1988. * 42-893. 2724 JUGO SKALA 128, letnik 1989 ugodno prodam. « 40-871. 2725 HROŠČA 1200, letnik 1974, rdeče barve, registriran do 6/94, prodam. Andrej Vovko, Biška vas 27, Mirna Peč. 2726 DIANO GL, letnik 1978, obnovljeno, v odličnem stanju, športno, rdečo, registrirano do 8.94, prodam. « 25-257. 2734 OPEL CORSO 1,4 DIESEL, 8/91,4 900 km, prodam za 11.900 DEM. Možna tudi zamenjava za cenejše vozilo. « (0609)615-928. 2737 GOLF JXD, letnik 1990, svetlo rdeč, troje vrat, prodam zza 13.300 DEM. « (068)65-599. 2746 FIAT REGATA 100 S, letnik 1987, registriran do 1/95, dobro ohranjen, prodam. * (068)22-845. 2747 126 P, letnik 1990, registriran do 3/95, 23.000 km, prvi lastnik, garažiran, prodam. Žabja vas 51, Novo mesto. 2755 JUGO 55 KORAL, letnik 1990, 38.000 km, prodam. 9 76-003. 2760 ZASTAVO 750, letnik 1982, vozno in neregistrirano, prodam. Cena po dogovoru. * (068)42-657. 2763 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Kopina, Slavka Gruma 90, Novo mesto. 2764 126 P, letnik 1990, registriran do 1/95, prodam. Pogačič, Nad Krko 8, Otočec. 2765 SOLIDNO OHRANJEN jugo 45 A, 11/86, prevoženih 65.000 km, indigo modrc barve, nekaramboliran, drugi lastnik, z radiom, prodam za 2.350 DEM. « (068)78-397, od 18. do 21. ure. 2772 CLIO 1,2 RN, letnik 1993, z opremo, prodam za 16.300 DEM. * (068)22-485. 2775 ŠKODO, letnik 1986, registrirano do avgusta, prvi lastnik, prodam. « 85-474. FORD SIERA 20 i, letnik 1987, malo karamboliran, vozen, ugodno prodam. * 76-204. 2781 CTX 80, letnik 1991, dodatno opremljen, registriran celo leto, prodam. 9 (068)65-212. 2783 R 5 CAMPUS, 4/91,3 V, rdeč, registriran do 4/95, 37.000 km, prodam. 9 (068)51-753, od 15. do 18. ure. 2788 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. 9 (068)76-048. 2789 GOLF D, S paket, letnik 1985, registriran celo leto, prodam. 9 42-861. 2792 R 21 NEVADO, prva registracija 1989, prodam. * 28-831, popoldne. 2794 GOLF DIESEL, S paket, letnik 1984, registriran do 6794, ugodno prodam. 9 73-121. 2795 R 5, letnik 1991, 3 V, prodam. 9 (068)65-187. 2800 R 5 CAMPUS, bele barve, letnik 1990, 32.000 km, odlično ohranjen, prodam. * (0608)61-077. 2801 R 5 CAMPUS, letnik 1991,3 V, tonirana stekla, prodam. * 85-675. 2802 ZA JUGO 45 prodam dobro ohranjene gume s platišči, ter prašiča, težkega 80 kg. * 49-711. 2805 KOLO z motorjem Yamaha OT 50 MX, 8/92,4.000 km, motor ni potreben registracije, prodam. Janez Kastelec, Ravnica 16, Dolž, Stopiče. 2809 CITROEN DIANA, letnik 1981, motor odličen, 80.000 km, ugodno prodam. * 43-796. 2812 126 PGL, letnik 1988, sivomodre barve, prodam. 9 (068)85-054. 2813 ALFO 33 1,5 SL, letnik 1986, registrirano do 8.11.1994, prodam. * (068)24-569. 2814 Z 128, letnik 1981, registrirano do decembra 1994, prodam za 750 DEM. 9 49-541. 2815 Z 101 GT. letnik 1984, registrirano do 30.5.1994, 61.000 km, dobro ohranjeno, prodam za 1400 DEM. « (068)48-542. 2819 Z 750 LC, letnik 1985, 48.000 km, prodam. 9 ( 068)41-070. 2824 VOLVO 740 GLE D, letnik 1985, z vso dodatno opremo, iepo ohranjen, prodam. «(0608)67-041. 2838 GOLF JX D, letnik 12/88, rdeče barve, 65.000 km, prodam za 11.000 DEM. « (068)43-030. 2840 MOTORNO KOLO pony ekspres ter iz-kopač krompirja za motokultivator prodam. « 43-681. 2841 Z 101, letnik 1989 prodam. Marjan Bukovec, Ljubljanska 15, Novo mesto, ® (068)26-839. 2842 Z 850, letnik 1983, prodam. ® 26-852. 2850 LANCIOCROMA TD, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. ® 51-088. 2851 Z 128, letnik 1985, registrirano do 10/94, lepo ohranjeno, prodam. ® 24-240. 2852 GOLF D, letnik 1989/90, prodam. ® 65-618. 2854 R 4, letnik 1984, dobro ohranjen, rdeče barve, prodam. ® (068)60-089. 2858 JUGO 45, letnik 1990, garažiran, ugodno prodam. * (0608)70-543, popoldan. 2861 RENAULT 19 CHAMADE, letnik 1991, ugodno prodam. * (068)27-383. 2863 KOMBI VW, starejši letnik, vozen, registriran do 2/95, prodam. ® 22-864. 2868 R 5 CAMPUS, letnik 12/89, prodam. * (068)21-725. 2869 R 5 CAMPUS, letnik 8/92, prevoženih 15.500 km, bele barve, 5V, ugodno prodam. Pogačar, Slavka Gruma 34. 2873 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. Blatnik, ® 23-755. 2876 ALFA ROMEO 33, 1.5 (zlata deteljica), letnik 1986, registriran do 13.3.1995 prodam ali menjam za R 4 z doplačilom. * 324-113 (Igor) ali 324-200 (Milka). 2879 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 10/94, prevoženih 100.000 km, prodam za 2.000 DEM. Darinka Bratkovič, Gor. Vrhpolje 50, Šentjernej. 2883 HYUNDAlPONYLS, letnik 11/90, prevoženih 27.000 km, odlično ohranjen, ugodno prodam. * (068)73-468, popoldan. 2884 GOLF D, letnik 1987, prodam. * 76-114. 2888 GOLF D, letnik 1983, prodam za 4.500 DEM. Gor. Dole 9, Škocjan. 2889 FIAT 126 P, letnik 1990, prva registracija 1991, prodam. Anton Berus, Ždinja vas 20, Otočec. 2892 JUGO KORAL 45, bel, letnik 1989, registriran do 4/95, prvi lastnik, prodam. * (068)25-101. 2895 R 5 CAMPUS, 10/91,5V, sive kovinske barve, tonirana stekla, avtoradio, 35.000 km, dodatno zaščiten, prodam. 9 (068)21-926. 2901 OSEBNI AVTO Lada Samara 1500, rdeče barve, letnik 1991, prodam. * (068)26-861. od 15. do 20. ure. 2902 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 7/91, prevoženih 29.000 km, prodam. * (0608) 61-083, od 12. do 14. ure. 2903 JUGO KORAL 45, letnik 1989, bele barve, 36.000 km, prodam. Novak, Blato 7, Trebnje. 2905 R 5 CAMPUS, letnik 1990, in jugo koral 5, letnik 1988, prodam. Možna menjava. 9 (068)26-863. 2906 GOLF D, S paket, letnik 1984, ohranjen, registriran za celo leto, prodam. Muhič, Jurna vas 14. 2909 GOLF D, letnik 1984, registriran do 3/95, prodam ali menjam za cenejši avto. * (068)53-027. 2912 JUGO 45, letnik 1990, in 126 P, letnik 1992, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. «(068)23-302. 2913 126 P, letnik 1990, na navo registriran, višnjeve barve, odlično ohranjen, prodam. « 87-424, zjutraj ali zvečer. 2919 R 4 TLJ, letnik 1984, registriran do 10/94, prodam. 9 (068)57-422. 2923 ŠKODO FAVORIT 136 LS, letnik 1990, registrirano do 1.3.1995, zelene barve, prodam. Branko Gorše, Meniška vas 9, Dolenjske Toplice. 2928 R 4 TLS, letnik 3/81, obnovljen, prodam ali menjam. « (068)52-787. 2929 LADO RIVO 1300, letnik 1977, registrirano do 8/94, prodam. 9 (068)47-079, popoldan. 2930 R 5 CAMPUS, bel, 3V, letnik 1993, registriran do 1/95, tonirana stekla, prodam za 11.600 DEM. «43-734. 2931 obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, « (068)67-578, in Anita Janežič, SlepŠek 9, Mokronog, « (068)49-567. PURANE, bele, težke pasme, stare 5 tednov, težke cca 1.5 kg, za nadaljnjo rejo, veterinarsko nadzorovana vzreja, prodam. Dobava 4. aprila. Zbiramo naročila na « (061)778-238, « (068)45-622 in (068)57-105. 1981 RJAVE JARKICE, bele piščance in purane za dopitanje in zakol dobite pri nas: Boh, Zg. Duplice 4, Grosuplje. 2671 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) v *s e b i n a oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:................................... Ulica in kraj:.................................... Pošta:............................................ Naročniška številka: ............... Podpis: Datum:...................... NAROČILA ZA PIŠČANCE, enodnevne in večje, bele težke in rjave nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. « (068)42-524. 2728 JARKICE in beli večji piščanci bodo v prodaji od 19. marca dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, « 44-389. 2729 STRUP ZA VOLUHARJE 1 komplet vsebuje 7 vložkov. Cena 390 SIT in PTT. Pošljemo po povzetju. Naročila na « (068) 52-888 in 51-696. 2730 SPREJEMAMO NAROČILA za štiritedenske piščance, bele, rjave in grahaste. Jablan 23, Mirna Peč, ob 17. uri. 2749 GUMIJASTE modele za izdelke iz betona in gipsa, za sveče ter slaščice izdelujem. «(061)317-558. 2770 PURANI, težki 2 kg, bodo v prodaji 2. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, « 44-389. 2796 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, « (0608)79-375. 2798 NAROČILA za 6 - tedenske bele purane sprejemamo. « 42-524. 2799 DO 27. MARCA bodo v prodaji rjave in bele jarkice ter beli večji piščanci. Jože Jeršin. Račje selo, Trebnje, « 44-389. 2810 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. « 44-662. 2827 VEČJE bele piščance prodajamo. Jarkice bodo v prodaji 10. aprila. Zupančič, Hudeje, Trebnje, « 45-240. 2856 PURANE, težke 2 kg, bele piščanec, težke 1 kg in stare bele kokoši prodajamo. Trgovina Jelka, Semič, * 56-193. 2904 posest TRAVNIK v Prečni, 56 a, prodam. Planinšek, Dol. Kamence 11, Novo mesto. 2680 NA VELIKI PLEŠIVICI pri Adlcšičih prodam vinograd v izmeri 7 a 71 m2. « (068)57-777. 2714 NJIVO, 0,5 ha pri Šentjerneju prodam. «(061)264-312. 2741 HIŠO v Črnomlju Na utrdbah 8 prodam. «(061)222-267. 2750 V BRESTANICI prodam starejšo hišo s telefonom, garažo, vrtom. «(061 )340-126, po 15. uri. 2759 NJIVO v okolivi Dolenjskih Toplic prodam. « (064)84-665, od ponedeljka do četrtka zvečer. 2784 TRAVNIK, njivo, pašnik, sadovnjak, stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje p. Šifra: »DOLENJSKA« 2785 prodam. HIŠO HIŠO v središču Trebnjega prodam in nedograjeno hišo zamenjam za stanovanje z doplačilom ali prodam. « 45-183. 2811 OBNOVLJEN VINOGRAD, star 9 let, 721 m2, voda, elektrika, možnost gradnje dvojčka, v Ručanski gori prodam. 9 52-535. 2822 VINOGRAD, 12 a, v Armbcrgu, Gradišče pri Trebnjem, prodam. 9 45-466. 2839 6 A VINOGRADA s staro ohranjeno zidanico na Medvedjeku prodam. 9 23-196. 2866 1 HA travnika v Potočni vasi prodam. 9 23-551. 2897 PARCELO na Tanči Gori, primerno za vikend, sadovnjak in vinograd, velikosti 31 a, ob asfaltni cesti, prodam. « 57-306, vsak delavnik po 15. uri. 2910 V BLIŽINI LJUBLJANE prodam sta- novanjsko hišo, vikend in garažo. Cena 125.000 DEM. «(068)25-115. 2911 DOMAČIJO v središču Kapel, 1.5 ha, prodamo. Možna nadomestnja gradnja. « (0608)67-407 in (0608)62-486, od 17. do 20. ure. 2916 TRAVNIK v k.o. Veliki Obrež, 10 a, 4 travnike v k.o. Jereslavec, 2.14 ha in pašnik v k.o. Sela, 36 a, prodamo. 9 (0608)67-407 in (0608)62-486, od 17. do 20. ure. 2917 PARCELO za zidanico z opuščenim vinogradom, 700 m2, v Rokavju pri Trebelnem prodam za 10.000 DEM. Vinko Starič, Cesta na Markovec 53, Koper. 2918 NEDOKONČAN VIKEND z vinogradom, elektrika, centralna, voda do objekta, v Prcšni Loki - Sevnica prodam. Julijana Žičkar, Rimska c.- 4, Laško. 2921 V NAJEM oddam hišo s telefonom na že- lezniški postaji v Semiču (bivša gostilna).« (068)56-408. zvečer. 2925 STAREJŠO HIŠO, njivo, travnike, parcelo za vinograd nad Petrovo vasjo pri Črnomlju prodam. « 51-095. 2927 prodam 140 litrski kompresor, domače izdelave, prodam.« (068)26-669. KVALITETEN hlevski gonj in seno prodam. « 42-396. 2657 ŠIVALNI STROJ overlock Singer, na- 150 KG težko svinjo, pitano z domačo hrano, prodam. S 52-396. 2717 ŽGANJE TROPINAVKO, hrastovo kad, 1700 1 in hrastova soda?za rdeče vino, 184 1 in 150 I prodam. ® (068)50-336, zvečer. 2718 RAČUNALNIK, starinske stole in garderobno omaro ugodno prodam. ® 49-145. 2719 KROMPIR za sajenje, debeline 30 - 50 mm, jerla, ukana in dezire prodam. Kert, Čirčc 24, Kranj, * (064)326-710, (064)328-266. 2727 TRAKTOR Masey Ferguson 25 in dve breji kobili, prodam. Potov Vrh 2, Novo mesto, « 26-494. 2733 KORUZO v zrnju, hrastove deske in borove, 5 cm, prodam. Jordan, Ruhna vas 4, Škocjan. 2736 SEMENSKO deteljo, sorte Lucerna, je stare sorte in dolgo rastoča, prodam. * 87-132. 2740 MLADI KRAVI in košnjo v okolici Got-ne vasi prodam. « 20-582. 2745 LADIJSKI POD, 100 m2, poceni prodam. « (068)22-845. 2748 SENO prodam. Franc Dular, Ob Težki vodi 88 (RcgrČa vas), Novo mesto. 2751 5 TON hlevskega gnoja in dve breji ovci z mladiči prodam. Zupančič, Vel. Podljuben 2 a, Uršna sela. 2752 SENO prodam. 9 43-886. 2758 KVALITETNO SUHO SENO prodam. Zalka Može, Dol. Težka voda 11. 2769 BELO IN RDEČE VINO ter kvalitetno seno prodam. « (061) 73-119. 2773 KROMPIR, semenski, jedilni in krmilni, zelo ugodno prodam. 9 57-260. 2776 BETONSKO strešno opeko Strešnik 600 komadov prodam. Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto, « 22-025. 2777 40 KOMADOV neuporabljenih salonit valovitih plošč, rjave barve in pony kolo prodam. 9 (068)23-581. 1000 kg SENA prodam. ‘ mizni, profesional 14 U 12 A, malo rabljen, ugodno prodam. « (068)57-221. 2664 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam za 200.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 2667 OCVIRKE in orehe v lupini prodam, oboje po 300 SIT/kg. Plut, Cerovec 12, Semič. 2668 KRAVO, staro 8 let, brejo 8 mesecev, prodam. « 41-073. 2681 DIATONIČNE HARMONIKE, stare 2 leti, C, F, b, prodam. « Alojz Avguštin, Hrib pri Orehku 8. 2682 BENCINSKI MEŠALEC za beton in 6 kom hlevskih privezov KPL prodam. 9 42-457. 2683 FOTOKOPIRNI STROJ Canon PC 7 prodamo. « 23-434. 2684 KUNCE KALIFORNIJCE za razplod, samce in samice, prodam. 9 21-266. 2687 MIZARJI! Prodajamo Icsnoobdclovalne stroje: kombinirke, debelinke in poravnal-ke, vrtalnike, stroje za ladijski pod, kopirne stružne rezkarje. « (068)60-576. 2690 PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg, hranjene z domačo hrano in odojke prodam. «(068)73-337. 2698 KLAVIRKO HARMONIKO Paolo soprani, 96 - basno, rdečo, novejšo, prodam na obroke. « 32-547. 2699 ELEKTROMOTOR, 10 KM, 1450 vrt/-min, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. «87-291. 2700 KOZO, brejo, prodam. « (068)42-298. 2703 KOZE z maldiČi ali posamezno prodam. «(068)76-087. 2705 KOVINSKE garderobne omare Primat (100 kom), plinske neonske luči (10 kom) in večja harmonika vrata prodamo. Informacije vsak delaovnik na « (061)324-997. 2706 BABY ALARM omogoča brezžično zvočno kontrolo otroka do 500 m daleč. * (064)57-081. 2710 COMMODORE 64, z vso opremo, ugodno prodam. « (0608)67-197, Matjaž. 2711 2779 P (068)28-075. 2782 ROTACIJSKO KOSILNICO, prtljažnik za Ford Escord in platišča za R 4, kromirani odbijač za Z 101, prodam. Matjaž Lenart, Smolenja vas 22 B, Novo mesto. 2786 BELO VINO zelo ugodno prodam. Čcr-van, Goriška vas 5, Mirna Peč, « 78-248, po 19. uri. 2787 KROMPIR za seme prodam. Jože Golf, Čagošče 5 pri Temenici, Šentvid pri Stični, «(061)785-037. 2791 HLEVSKI GNOJ prodam. « (068)42-720. 2793 SENO prodam. Ziherl, SlepŠek 8, Mokronog, « 49-731, zvečer. 2804 MALO RABLJEN otroški športni voziček in avtosedež prodam. « 27-040. 2806 SEDEŽNO GARNITURO prodam za 45.000 SIT. Kralj, Lobctova 24, Žabja vas. Novo mesto. 2807 RDEČE VINO iz kvalitetne cepljene trte ugodno prodam. « (068)42-864. 2817 SUHA bukova drva prodam. « 32-169. 2818 BRESTOVE in hrastove plohe prodam. «(068)60-133. 2820 RDEČE vino zelo ugodno prodam. « (0608)79-793. 2823 FITNES, univerzalno večnamensko klop za vadbo, novo, ugodno prodam. « (068)45-358. 2826 SMREKOV LES za ostrešje in suhe kostanjeve deske prodam. Podlogar, Dobrovec 6, Šentjanž. 2829 KOBILO, staro 5 let, brejo 10 mesecev in konja, starega 6 let, težkega 550 kg, vajenega vseh kmečkih opravil, prodam. Tomc, Trata 7/24, Kočevje. 2830 JAGNJETA, težka 25 do 30 kg, za na-daljno rejo ali za zakol, prodam. « (068)57-854. 2832 700 KG krompirja, jedilnega, lahko tudi za prašiče ter 200 1 šmarnice ugodno prodam. «57-134. 2836 PSE nemše ovčarje prodam. « 57-796. 2843 BREJO KRAVO prodam. Marjan Furman, Dol. Karteljevo 8, Novo mesto. 2844 PLINSKI ŠTEDILNIK, malo rabljen, na dva gorilnika prodam. « (068)42-602. 2846 SUHE smrekove deske, nežamane, debeline 18 mm, prodam po ugodni ceni. « (068)87-531. 2853 KOSTANJEVO KOLJE prodam. Gaš-perič, Biška vas, « 78-335. 2859 TOPLOTNI izolacijski material (Novo-term in stiropor ugodno prodam. « (068)20-514, po 16. uri. 2860 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK ( 2 in 2), nov, v embalaži, z ugodnim popustom, tip Gorenje internacional, prodam. « 43-639, popoldan. 2865 VEČ KOZ z mladiči in rjavega kozla, primernega za nadaljnjo rejo ali zakol,prodam. « 52-970. 2874 DOMAČO ŠUNKO prodam. « (068) 85-618. 2875 NOVO kovinsko cisterno za kurilno olje in nova vinogradniška sidra prodam po 300 SIT/kom. « 43-509. 2878 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR sante ter gumi voz platonar z lesenim podom, 14 col, prodam. « (068)45-562. 2890 KROMPIR, jedilni in semenski, sante in dezire, prodam. « 45-125. 2891 MIZARSKO tračno žago prodam. « (068)73-631. 2894 3000 KG sena prodam. Antonija Stariha, Vinogradniška 10, Metlika, « 60-716. 2898 GRADBENO BARAKO, 3 x 4 m, z dodatnim nadstreškom prodam. « (068)65-613, popoldan. 2899 BREJO KRAVO, težko od 400 do 450 kg, kupim in prodam enobrazdni plug s sponko za TV. « (0608)70-465. 2908 RDEČE IN BELO VINO, kvalitetno. prodam. «(0608)77-564. 2920 1.5 HA košnje sena in jedilni krompir dezire prodam. Tomič, Loke 10, « 85-370. 2932 SENO prodam. « 43-886. 2933 razno ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipo-hair - svetovni hit. « (061)57-18-75. 2114 STROJNI OMETI. Sprejemamo naročila za izvedbo notranjih ometov. Delo in dobava materiala Baumit sta v ceni m2. Pod-brobnejše informacije dobite na « (062) 724-123 ali 724-652, vsak dan od 8. do 15. ure. 2539 TURISTIČNO DRUŠTVO Kostanjevica oddaja v najem najboljšemu ponudniku 54 m2 sodobno opremljenih prostorov na Ul. talcev 20 v Kostanjevici.« 312-293, dopoldan, informacije in ogled možen popoldan pri Marjeti Jakovič, Ul. talcev 2 b, Kostanjevica. 2673 LOKAL na avtobusni postaji oddam v najem. «(068)23-937. 2900 NA GLAVNEM TRGU oddam lokal, 20 m2. Navedite ponudbo. Šifra: »CENTER« OBVEŠČAMO vse zainteresirane sorodnike in ostale, posebno ožje sorodstvo, da se je zapuščinska razprava Marije Kavčič, rojene Omrzel, končala v obojestransko zadovoljstvo sinov Vlada in Franca. Zahvaljujemo se na nepotrebni skrbi. 2678 ŠPANŠČINO, angleščino in francoščino inštruiram. » (068)24-198. 2692 NA MIRNI Čuvam majhne otroke na svojem domu. * (068)47-773. 2704 TRIO iz Novega mesta vam igra narodno in zabavno glasbo na poroki, plesu itd. Poskrbimo tudi za dobro razpoloženje. Silvo Kopač, Danila Bučarja 8, Novo mesto. 2712 V STRAŽI zastonj oddam 25 m3 Čiste gnojne zemlje stranki s svojim nalaganjem in odvozom. * (068)85-347. 2721 RAZLIČNE vrste samostojnih del- dejavnosti. Nudim navodila s podrobnim opisom del in naslove za nabavo materiala in za prodajo blaga. Pišite! Zorica Kerec, Jamova 63, 61111 Ljubljana. 2738 NUDIMO ugodna gotovinska posojila. Varno plasiramo tudi vaša finančna sredstva. *(068)21-750. 2744 ODSTOPIM GROB za žaro na šmihcl-skem pokopališču. * (061)224-041. 2771 OVČEREJCI! Za vas skupina strokovnjakov hitro in kvalitetno striže, obrezuje parklje, tretira proti parazitom. * (061) 811-461 in (061)753-717. 2828 FRANCOŠČINO za nižje letnike srednje Sole inštruiram. * (068)21-924, zvečer. 2837 V MIRNI PEČI oddam opremljeno trgovino živilske stroke. » (068)78-243, zvečer. 2847 NAGROBNE SVEČE ugodno. Pripeljem tudi na dom. * 22-690. 2870 V CENTRU Novega mesta oddam poslovni prostor. * 21-120. 2880 V NAJEM ODDAM poslovni prostor za trgovinsko dejavnost, cca 90 m2. Naslov v oglasnem oddelku. 2882 službo dobi TRGOVSKEGA PREDSTAVNIKA za prodajo gumi izdelkov po Sloveniji zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Gumiplast, Bratov Martinec 24, Ljubljana. 2688 NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. Delovni čas je od 12. do 22. ure (v •zmeni 1 dan dela, drugi dan prosto). Možno je tudi stanovanje. * (061 )772-492, dopoldan do 10. ure. 2709 BISTRO v Novem mestu išče natakarje (- icc). Šifra; »V NEDELJO ZAPRTO«. 2761 SPOSOBNIM in vztrajnim prodajalcem za direktno prodajo na terenu nudim odlično stimulativno provizijo. Pogoj: prosti čas •n osebni avto. * (068)28-634. 2774 PRIJETNI NATAKARICI dobita delo v Novem mestu. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih del in nalog. OD dober. Zvonko Kastelic, Rimska c. 7 a, Trebnje. 2821 SPOSOBNE LJUDI za prodajo novega artikla potrebujemo. Ni akviziterstvo! * (068)85-873. 2872 DEKLE za strežbo takoj zaposlimo Roman Kapušin, Krasincc 55, Gradac, % 57-154. 288 DELAVCA v mizarski delavnici zapo slim. Anton Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 2896 ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA v Ljubljani •šče za pomoč v gospodinjstvu pošteno gos Po, ki bi stanovala pri nas. Plačilo po dogo voru. »(061)274-485. 2935 AVTOMEHANIKA zaposlim. * 22-372, vsak delavnik od 7.30 do 17. ure. 2936 MLAJŠO PRODAJALKO za delo v butiku iščemo. Informacije dobite vsak dan do 15. ure v butiku Trendy na Kastelčevi 1 v Novem mestu. 2937 m m » mr w službo isce SPREJMEM DELO KUHARJA na področju Novega mesta. Končal sem pripravništvo in odslužil vojaški rok. » (068)42-957. 2753 stanovanja V NOVEM MESTU prodam trisobno stanovanje, 68.4 m2, s telefonom in central- no kurjavo. * (068)27-876, od 16. do 18. “re. 2661 DELNO OPREMLJENO garsonjero v Novem mestu najamem. Šifra: »PLAČILO ALI POMOČ« 2675 DVOSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev v Novem mestu prodam. » (068) 23-038, po 20. uri. 2677 V NAJEM vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Ljubljani. Sem študentka. * (068)73-181. 2713 DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu oddam. » 24-891. 2732 ODDAM SOBE dekletom. * 23-871. 2754 , STANOVANJE, 35 m2, prodam. * ! (068)47-259. 2757 V LJUBLJANI prodam enosobno stanovanje, klet in garaža z vso opremo. Cena ^5.000 DEM. Avgust Berus, V brezov log I 30, Novo mesto. 2808 V METLIKI prodam stanovanje, 57 m2, * telefonom in kletjo, po dogovoru pa tudi 1 frraža. * 59-310, po 18. uri. 2831 V BREŽICAH prodam stanovanje, 45 ^.»(068)62-324. 2855 , GAROSNJERO dam v najem najboljšemu ponudniku. Pradplačilo! » (068)20-j24. 2877 , ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, <5m2, prodam. » 21-872. 2914 MANJŠE STANOVANJE v Ljubljani ali Nižnji okolici najamemo. Možnost pre-..................- (061)319-867, splačila ali renoviranja. peter. 2934 ženitne ponudbe BRATEC (5 let) in sestrica (4 leta) iščeta Jamico, ki bi skrbela zanju in ju imela ra-Z očkom (41 let) živita na vasi, 20 km iz Ljubljane. Če si pripravljena živeti z nami in * resna, se oglasi! » (061)483-137. 2695 ISKREN FANT, star 53 let, želi spoznati Pošteno kmečko dekle, staro od 45 do 50 JJt, z majhno kmetijo in hišo. Ponudbe pošljite pod Šifra: »V DVOJE JE LEPŠE« 2743 , KMEČKI FANT, star 38 let, osamljen, rfez obveznosti, želi spoznati dekle istih let. 5tfra: »POMLAD« 2816 SAMSKI MOŠKI išče vitko žensko, stajo do 55 let, samsko ali vdovo, za ženitev. ^«fra: »RESNA« 2833 DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj UGODNO PRODAJA HLAČ moških, ženskih, otroških, jogging v menzi NOVDTEKSA, 24. in 25. marca^ od 8. do 18. ure in 26. marca,od 8. do 12. ure. Plačilo na 2 obroka. Prisrčno vabljeni! JOLA, d.o.o., Ankaran-Hrvatini83 tel. (066) 73-669 ali (066)51-521 razpisuje delovno mesto trgovskega potnika za področje Dolenjske. Nastop dela: takoj. Pogoj: lastno vozilo. »FORD« Groznik Trebnje, tel./fax. (068) 44-701 • prodaja — servis • rezervni deli — kleparstvo • ugodno — zanesljivo 1 1 delo hostes na sejmih in komercialnih predstavitvah, vabimo k sodelovanju. Ponudbe z osebnimi podatki, naslovi in telefonskimi številkami pošljite na naslov: REKLAM STUDIO, Novo mesto, p.p. 119. AVTOŠOLA DUAL EXPRES d.o.o. Glavni trg 30 (nad slaščičarno) Novo mesto, tel.: 068/24-413 vpisuje: v pospešeni in izmenski tečaj iz cestno prometnih predpisov za voznike motornih vozil B, C in E kategorije. Tečaj se bo pričel 8. aprila, dopoldan, ob 10. uri in popoldan, ob 15. uri. tečaj: VARNO DELO S TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI (izpit za traktor) v četrtek, 7. aprila, ob 16. uri. Instalaterstvo LOKAR Dol. Prekopa 20 68311 Kostanjevica obvešča cenjene stranke, — da dobavlja in montira centralno kurjavo in vodovod z bakrenimi cevmi po ugodnih cenah — izvaja vse vrste plinskih instalacij —- da so zastopnik za EVROPLIN Inf. po tel. 0608/87-310 MESARSTVO BOBIČ obvešča cenjene^potrošnike, da bo mesnica v Škocjanu od 28.3.1994 dalje odprta od 7. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Želimo lepe praznike ob dobri šunki in drugih mesnih dobrotah MESARSTVA BOBIČ ŠKOCJAN. LE K /V IN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • hiše v Novem mestu, Soteski, Škocjanu, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku in Hrastju pri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Pod-borštu pri Trebnjem, Boš-tanju, Šentjerneju, Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju, Gomili pri Mimi • stanovanja v Novem mestu. Krškem, Žužemberku in Trebnjem • trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu • gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču • parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Prečni, v Semiču in Trški gori • vikende v Semiču, Zaloki nad Šentrupertom, Šmavru, Tanči gori, Gabrju, Kostanjevici, Soteski • picerijo v Novem mestu pri tržnici • nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem • garažo na Mestnih njivah • obnovljen grad v okolici Novega mesta z gostinskim lokalom • poslovno stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom vcen-tru Škocjana • nasad jabolk v Šentjerneju in Žvabovem pri Šentjerneju • kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski NOHTI Z najsodobnejšo nego vam pogrizene in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča Frizerstvo IVICA, Mirna Peč, tel.: 78-071. ^ ZANESLJIVA EKSISTENCA N Če vložite 10.000 DEM, vam nemški partner nudi celovito tehnologijo (specialni stroji in repromateriai) za opravljanje izredno iskane dejavnosti na območju občin dolenjske in zasavske regije. Informacije: tel. (061)811-056 HUMEK Perutninarstvo UGODNA PONUDBA • enodnevni in starejši piščanci, beli, rjavi in grahasti • bele težke kokosi • enoletne kokoši nesnice •purani, stari 5 tednov Informacije in naročila po tel. 068/24-496. Motibel: 0609/619-292 ZTNO d.o.o. Jrgovsko podjetje ZRNO d.oo., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi zelo ugodne cene umetnih gnojit, semen, škropiv, krmil, gradbeni material ter ostalo. Posebno ugodno: semenska koruza EVA 456 BC 318 319 SIT kg termoputz 939 SIT vreča Odprto viak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. uro. Tel.: 0608/75-086 0609/816-666 ZAHVALA V 33. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric in botrček STANE te AVGUŠTIN™, Stopiče 23 Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom, GD Stopiče, predsedniku za poslovilne besede pri odprtem grobu ter dekanu za lepo opravljen obred. Pokojnega bomo ohranili v večnem spominu. Žalujoči: ate, mama, brat Jože, sestri Martina in Marija z družinama in ostalo sorodstvo HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V, model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM SCOUPE. model 94, od 26.500 DEM LANTRA, model 94. od 26.200 DEM SONATA, model 94, od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali 100.000 km in šestletna garancija na pločevino EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. 068/323-902 avtosalon HYUNDAI, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950 rgm* HYunoni VEDNO NA DOBRI POTI v novomeškem Kabelskem razdelilnem omrežju 3 na kanalu mi oddaja v najem prostore gostinskega lokala v športni dvorani Marof za dobo 5 let AGENCIJA ZA ŠPORT, p.o. connn UAtlM Najemnik lokala bo moral kot sovlagatelj v adaptacijo prosto- 00UOO NOVO MESTO rov in opreme po projektu vložiti okoli 100.000 dem. Prijave,poslane s priporočeno pošto,sprejemamo na zgornji naslov 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. VI NAM — Ml VAM NOVOTEHNA AVTOMOBILI NOVO MESTO vam nudi za takojšnjo dobavo vozila iz programa ŠKODA in LADA. DOBRODOŠLI V PRODAJNIH SALONIH: Novo mesto tel. 068/322-066, 068/322-006, Krško 0608/31-485, Trebnje 068/44-025, Metlika 068/58-197 KO PRIČAKUJETE VEČ, IZBERITE KVALITETNO PONUDBO! Dvig gotovim z Eurocord SKB kartico na bančnih avtomatih v tujini Odslej lahko s kartico Eurocard SKB dvigujete gotovino tudi na 150.000 bančnih avtomatih z oznako Eurocard-MasterCard v tujini. Za takšen dvig potrebujete poleg kartice še osebno geslo. Zanj zaprosite v enoti SKB banke, kjer imate račun. V primeru, da računa pri nas nimate, pa v najbližji enoti SKB banke ali v podjetju Plašiš na Slovenski c. 56 v Ljubljani. Ko bo geslo odobreno, ga bo banka poslala po pošti v vrednostnem pismu skupaj z navodili o načinu uporabe kartice na bančnih avtomatih. Imetniki zlate Eurocard kartice bodo osebna gesla dobili avtomatično, brez pisnih zahtevkov. Za geslo lahko zaprosijo tudi podjetja, ki imajo srebrne Eurocard SKB kartice. Informacije: zeleni telefon SKB banke d. d. 080 15 15 SKB BANKA D.D. CD ® portret trga tedna Lojze Slak 0t£? trt. MŠ H »maSr-Tr S* bila Ludvik in takrat najbolj znani dolenjski muzikant Franc Potočar. Prvi je dobro igral z desno >točarpa je bil i Če bi po svetu iskali najbolj znanega Dolenjca, bi bil to prav gotovo Lojze Slak. Te dni mineva že trideset let, odkar s svojim triom in Fanti s Praprotna razveseljuje množice. V še tako majhni vasici privabi na veselice mlado in staro, enako dobro ga poznajo Gorenjci, Štajerci, Primorci in njegovi Dolenjci pa naši izseljenci v Ameriki in A vstraliji. Je edini, ki je s frajtonarico zaigral v svetovnem središču country glasbe v Nashvillu pa v Disneylandu na Floridi in še mno-gokje. Ansambel Slak je zagotovo najuspešnejši, saj je izdal več kot 400 svojiltskladb in ima tri milijone prodanih plošč, da kaset, CD plošč in ostalega niti ne štejemo. Tridesetletnico bo kot prvi tak ansambel slavil 4. junija v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Založniška hiša Helidon mu bo ob tej priložnosti podelila diamantno ploščo. Lojze nikoli ni zatajil svojega porclda. Pad je povedal, da je Mir-nopečan, čeprav je njegova rojstna vas Jordankal, nekaj kilometrov, oddaljen, skrit pod gozdnim Go-lobinjekom. Te male vasice, kjer se je Slakovim rodilo deset otrok, pa Lojze nikoli ni vzel za svojo. Njegov raj je bil Mali Kal, kjer je pri stari mami in stricu Ludviku preživljal srečno otroštvo. “Nekoč so me pri treh letih poskušali spraviti domov, pa sem se branil z vsemi štirimi. Po tridnevni gladovni stavki so le videli, da ne bo pomagalo, in so me odpeljali nazaj. Morda je tej trmoglavosti kriva tudi stričeva harmonika, ki sem jo tedaj že opazoval in božal skrito v omari. Večkrat sem ostajal doma in si privoščil glasbeno uro, vleke! meh in raziskoval ta instrument. Za to nihče v hiši ni smel vedeti, saj je bila takrat harmonika najdražje, kar je imel stric Ludvik. Nekoč je le bilo treba zaigrati tudi pred njim; pobožal me je in dovolil, da še kdaj pritiskam. Potem je prišla vojna ”, se spominja Lojze Slak z žalostjo, saj je internacija vzela Ludvika, partizani pa so si za miting izposodili meh in ga do konca vojne niso vrnili. Vrnil se je Ludvik in frajtonarica in tedaj je odraščajoči Lojze že imel za seboj prvo ohcet; svatje so mu v klobuk natresli prve cekine in pri štirinajstih letih si je kupil prvi meh. “Tiste čase sem že trmoglavo igral svojo glasbo. Vzor sta mi roko, Potočar pa je bil izvrsten basist. Združil sem igranje obeh in ustvaril svoj način igranja, ki je tako zaničevanemu inštrumentu utrla pot do plošč in kaset", pravi Lojze in ne pozabi omeniti prelomne letnice 1958, ko je kot mladenič izpod Trške gore, kot so ga takrat imenovali, prvič javno nastopil v radijski oddaji Pokaži, kaj znaš, spravil polno dvorano na noge in zmagal. Škoda, da ga takrat ni slišal oče znanega Avsenikovega kitarista Leva Ponikvarja, Levčka, ki je kot glasbeni pedagog vedno trdil, da je potrebno ta inštrument z zakonom prepovedati. ” Slak je prvi Slovenec, ki je pričel pravilno igrati diatonično harmoniko, zato je tudi uspel", je da! zapisati pokojni Levček. Lojze nikoli ni bil notalist, toda glasbo je čutil, rasla je prek srca do rok in tipk. Tudi sam je spoznal, da frajtonarici nekaj manjka in da nikoli ne bo mogel igrati tako, kot si želi. Zato ni čudno, da je za nekaj let prijel v roke tudi kromatično harmoniko. Pa je šel nazaj k leseni dvoglasni “škatli", predlaga! mojstrom, da so vgradili dodatni gumb, ki ga še danes imenujejo kar Slakov gumb. Prvi Slakov ansambel je bil sestavljen iz štirih bratov Slakov. Matija je igral klarinet, Stane bas, Tone trobento, Lojze pa je vlekel meh. Potem sta Tone in Matija drug za drugim odšla k vojakom, ansambel pa se je že dodobra uveljavil in so ga vabili v goste. Najprej je pritegnil Nika Zlobka, leta 1961 je kvintet napravil prvi radijski posnetek Mimopeške polke, 1964. leta pa se je pričelo resno delo. “Želel sem biti drugačen kot Avsenik, da ljudem ne bi bilo potrebno ugibati, čigavo glasbo poslušajo. Fantovsko štiriglasno petje me je prevzelo, in ko sem prvič slišal Fante s Praprotna, sem vedel, da je to, kar sem si želel in dolgo iskal. Ko sem ubranemu petju dodal še glas kitare, baritona in klarineta in seveda svoje frajtonarice, je nastal pravi ljudski glas ”, pripoveduje o začetkih današnjega Slakovega sestava. Potem so se pričela snemanja in prvo veliko ploščo Kadar pa mim hišce grem so prodali v 100.000 primerkih. Leta 1967 so posneli prvo televizijsko oddajo na Trški gori in prav tam si je kasneje Lojze našel mir in prostor za nove melodije in napeve. V deželi sonca in grozdja ima Lojze kar 700 trsov in je med uspešnimi pridelovalci cvička na Dolenjskem. Skorajda ne mine teden, da ga z ženo Ivanko ne bi srečali v njegovi hišici, v' kateri nič kolikokrat pokramlja s prijatelji in znanci. Ko se zazre proti Gorjancem čez tiste dolge klance pa na Otočec in še kam, čuti, da je spet doma - na Dolenjskem. JANEZ PAVLtN TOM VERDERBER V “SUPERCI” NOVO MESTO - Priljubljeni belokranjski harmonikar, pevec in komponist domače glasbe Toni Verderber bo te dni uzrl svoje nove kasete - čez nekaj tednov pa tudi svoje prve laserske plošče - m sicer zbirko svojih največjih uspešnic. Prva predstavitev skladb s kasete - Nemirno dekle, Beli kamen ljubezni, Staro vino, Vračam se domov, Sem jo stisnil, Lepa so jutra itd. - bo jutri, v petek, 25. marca v pivnici Superca (nekdanje kegljišče v Germovi ulici) v Novem mestu. Ansambel Tonija Ver-derberja bo seveda igral tudi za ples, zabava pa se bo pričela ob 20 20. uri. Golosek na ciganski način V Osolnikovem gozdiču pri Žabjaku na golo posekali nasad rdečega hrasta ROCK FESTIVAL RUMANJA VAS 94 RUMANJA VAS - V okviru promocije CD No border Jam bo v petek, 25. marca, v mladinskem domu v Rumanji vasi rock festival, na katere pin No escape, Frakcija fm in gostujoči: manji erem bodo nastopile naslednje sku- op ine: Projekt polskih strašil, ANC, CZD (Maribor), Pridigarji (Ormož) in Wasserdicht (Ptuj). Vabljeni! ROMPOMPOM V LUKNI PREČNA - Jutri bo v tukajšnji diskoteki nastopila narodno zabavna skupina Rompompom. Program bo povezoval Sašo Hribar, ki bo tudi posnemal znane osebnosti. Vabljeni! NAOTOCCU PESTRO OTOČEC - Club diskoteka pri- NOVO MESTO - Kaj pomeni ciganska soseščina, so na svojem gozdu občutili Osolnikovi. Lani so dobili nazaj po vojni nacionalizirano gozdno parcelo v izmeri okoli pol hektarja. Ta, sedaj bi morali pisati bivši, gozdič se drži tistega dela romskega naselja v Žabjaku, kjer so v glavnem zidane hiše. Gozdarji so pred kakimi 30, 35 leti na tej parceli posadili nasad rdečega hrasta, ki je hitreje rastoča drevesna vrsta. Dokler je bila parcela gozdarska, so Romi hrastje pustili pri miru, v minuli zimi pa so opravili pravo opustošenje, totalen golosek. Na razpoznaven ciganski način - v višini metra - so posekali tako rekoč vsa drevesa. In to res posekali, s sekiro, ne požagali, in to tudi drevesa, ki so imela 40 cm in več premera. Le na štoru ali dveh je videti, da so delo opravili z motorno žago. “Kaj takega v več kot 30 letih službe še nisem videl!” je zgrožen gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac. Kot je ugotovil revirni gozdar, so posekali 114 hrastov v izmeri 72 kubikov, ostalih listavcev (gre za manjša drevesa in grmičevje) pa 109 dreves v izmeri 15 kubikov. Rdeči hrast, kije bil tokrat ciganska žrtev, še posebej cenijo v Italiji, kjer iz tega lesa izdelujejo boljše in dražje krste. Prejšnji petek, ko sije prizorišče ogledal gozdarski inšpektor, so Osolnikovi v tem svojem bivšem gozdu čistili za brezvestnimi uničevalci. “Ko smo šli mimo Ciganov, so se nam smejali in nas zafrkljivo spraševali, če imamo motorko, da bomo pospravili panje, ki sojih oni pustili,”je ogorčeno povedal Tone Osolnik. Osolnikovi so dali na občino zah- tevek za povrnitev škode. Gozda pa na tej parceli še lep čas ne bo. Ali pa ga sploh nikoli več. Kdo pa naj bi sadil in gojil, da bodo čez 30 let Cigani spet lahko sekali! BisIŠm * m* y: OSTANKI GOZDA - Tone Osolnik (desni) in gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac d ogledujeta žalostne ostanke nasada rdečega hrasta ob romskem naselju Žabjak. (Foto: A. B.) MARČEVSKA PONUDBA pravlja za konec tedna obilo zabave. Danes, i Janes, ob 22. uri, bo večer evergre-enov. Ž glasbo 60-ih let, prostim vstopom in kozarcem penine želijo razveseliti predvsem žene in dekleta za njihov praznik. V petek, 25. marca, bo koncert dalmatinskega bisera Oliverja Dragojeviča. BUTCHER BILL V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine bo v soboto, 26. marca, ob 22. uri koncert skupine Butcher Bill iz Kutine. Vabljeni! V Novotehninih prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Metliki in Trebnjem so v mesecu marcu pripravili za Vas posebno ugodno ponudbo s popusti: JKl 10% POPUST ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE (GORENJE) 5 — 10% POPUST ZA GOSPODINJSKI PROGRAM (NERJAVEČA POSODA, IZDELKI IZ PLASTIKE, STEKLA IN PORCELANA, SERVIRNI VOZIČKI IN MIZICE, JEDILNI PRIBOR...) 5% POPUST ZA BELO TEHNIKO POSEBNI 20% POPUST ZA JEDILNI PRIBOR (KORDUN) Prisrčno vabljeni v Novotehnine prodajalne! A A/] \(f\ . j J ) Lestvica narodnozabavne glasbe I studio Studia D in Dolenjskega lista 1 vTr vV !///•) I/// •: /i II//-//j GLAVNO ČAROVNIJO NAREDI DIM - Letos je vse kazalo, da Turistično društvo Ratež ne bo zmoglo pripraviti tradicionalne 5. salamiade, zato sta za eno leto stvar prijela domača gostilničarja Marina in Toni Vovko. Na jožefovo je komisija, ki jo je vodil inž. Dušan Fortuna, v njej pa so bili še Anton Golob, Anton Čelič, Marko Picek in Janez Mikec, dobila v oceno 23 vzorcev salam ter 14 vzorcev klobas. Po temeljitem ogledovanju in okušanju je prvo mesto za salamo dodelila Metličanu Janku Badovincu, ki je mesar že več kot trideset let. Na Ratežu je zmagal že lani pa tudi na podobni prireditvi na Otočcu je prejel najboljšo oceno. Po podelitvi priznanja je povedal: “Vsa umetnost je v pravi mešanici, glavno čarovnijo pa naredi dim. Če je zraven tak prepih, kot je med Radovico in Bojan-jo vasjo, prvo mesto ne more uiti. ” Dobre salame sta imela tudi Janez Tršinar iz Gornje Prekope in Marjeta Medvešek iz Hrastja pri Orehovici. Med klobasami so si prvo mesto razdelili kar trije: sestrici Karmen in Katja Čelič z Uršnih Sel (na sliki jima priznanje izroča gostilničar Toni Vovko skupaj z Jankom Badovincem) in Iyo Celič iz Ljubna. (Foto: J. P.) Kdaj TV spored za zagrebška programa? - Mački in psi bodo še kakali po vrtovih in igriščih - Andreju pošel apetit - Ne nasedajte “maturantom”! NA PLES V HOTELSKO RESTAVRACIJO ŠMARJEŠKE TOPLICE - V soboto, 26. marca ob 20. uri vabi Zdravilišče Šmarješke Toplice na ples v hotelsko restavracijo. Ža prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Mi trije pa še eden. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanjju lestvice Studia D in Dolenjskega lista j dodelil nagrado BLAŽU ZUPANČIČU iz Novega mesta. Nagrajencu čestita- J mo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE 2 (4) Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED 3 (5) Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA 4 (2) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 5 (3) Venček z orglicami - CITA GALIČ 6 (7) Gostilna v klančku - ANS. RUBIN 7 (6) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 8 (-) Čas ljubezni - ANS. ROM POM POM 9 (8) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE 10 (9) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA Predlog za prihodnji teden: Slovenec je faca - ANS. SLAPOVI KUPON ŠT. 12 >Č7 Glasujem za_ L Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Pomlad je zadržala naše bralce v razkošju zelenečih travnikov, prebujajočih se trt ter semen željnih njiv in vrtov vse do mraka. Telefon je tako začel zvoniti šele proti pol sedmi uri in ni nehal tja do pol osme. Bize(janec meni, da ima naš časopis eno samo napako: “Ne objavlja napovedi televizijskega programa za ZG1 in ZG2. Bi se dalo to popraviti?” sprašuje in ni edini. Mnogi naši bralci redno spremljajo omenjena programa, saj nekateri slovenskih niti ne dobijo. Naš časopis doslej teh sporedov ni dobival pravočasno, vendar uredništvo obljublja, da bo ponovno poskusilo priti do njih. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če hi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Otroci so naše bogastvo in veselje, a pošteno jezijo I. L. iz Cegelnice (Novo mesto), ko se mu nespametno nastavljajo pred avtomobil, da bi ga ujezili, in se nato zadnji hip umaknejo. Bralec poziva starše in učitelje, naj poskušajo brzdati mularijo. Vprašanje pa je, kdo bo lahko umiril blokovske mačke in pse, ki se zatekajo na tisto bore malo nepozidanega prostora, kolikor gaje še ostalo v mestu. “Izkopljejo ves krompir in solato ter ponečedijo vse, kar morebiti še zraste,” se je jezila novomeška vrtičkarica. Na njen poziv smo poklicali sanitarno inšpekcijo, ki pa ni pristojna za te zadeve, in nato še veterinarsko inšpektorico v Novem mestu Terezijo Balkovec. Ta ukrepa v primerih, ko živali ogrožajo varnost ljudi, očitno pa v naši državi še nihče ne skrbi za zgoraj omenjene težave. Pasji in mačji kakci bodo tako še lep čas gnojili vrtove in ogrožali zdravje malčkov na igriščih. Andrej iz Novega mesta je kljub vsemu še kar zdrav fant, ki rad dobro jerzato redno malica v lokalu kmetijske zadruge pri policiji. Včasih za spremembo uporabi tudi stranišče in takrat mu poide apetit. “Malice so dobre, stranišče pa smrdi in je umazano, kot da že teden dni ni bilo čistilke v njem,” pravi. “Ali pri nas lahko res vsak hodi od hiše do hiše, nekaj prodaja ali pobira denar?” se sprašuje bralka iz Trebnjega, ki jo je obiskal eden od “maturantov” iz Novega mesta in ji prodajal 20 kljukic za obešanje perila za 600 tolaijev. Ker je kupčija ni zanimala, ji je domnevni “maturant” dobrohotno naznanil, da lahko prispeva tudi denar. Kako so porabili denar v KS Šentjernej, pa je zanimalo udeleženca nedavnega zbora tamkajšnjih krajanov, ki meni, da je vodstvo KS preveč skopo poročalo o tem. Tajnik KS Jože Bregarje pojasnil, da obširnejša obravnava ni bila mogoča, saj so bili krajani po dolgi in vroči razpravi o lokalni samoupravi preveč vznemirjeni za plodne pogovore. Šentjemejčani bodo zato v štirinajstih dneh prejeli poseben bilten, v katerm si bodo lahko prebrali vse o zaključnem računu in o planu za letos, g q q Ob materinskem dnevu V predvojni Jugoslaviji se je bilo treba ob materinskem dnevu tudi v šolah spomniti naših mater. Tako je novomeški profesor Ivan Koštial ta dan prihitel v razred, se ustavil pred prvo klopjo in rekel: “Gospod prosvetni izaslanik v Beogradu je naročil, naj del šolske ure posvetimo spominu naših mater. V žepu imam Bolharjevo Mater, iz katere bomo prebrali primemo porcijo!” Nato je potegnil knjigo iz žepa in jo odprto podal dijaku. "Tule berite, prosim!" Študentje vzel knjigo in pričel počasi brati. neka, ‘Malo hitreje, bolj frišno, prosim!" ga je vzpodbujal profesor. Že po kaj minutah pa je stopil k njemu, mu vzel knjigo iz rok in rekel: ‘Tako! Zdaj smo želji gospoda izaslanika ugodili in lahko preidemo Tako! Zdaj smo želji gospoda izaslanika ugodili in lahko preidemo k našemu predmetu: pronomina personalia - osebni zaimkir Da bo vs^j trideset let zdržalo 91-letni drašički kmet Mate je sam zamenjaval dotrajano kolje v srnjem trtju. “Takole!” je rekel, ko je dvignil kar zajeten kolec in ga zviška ob trti zasadil v zemljo. “Moram vse pošteno narediti, da bom imel prihodnjih trideset let mir!" Uren delavec Malevičev Pepi ie kopal v vinogradu in ko so ga priganjali, naj dela in se ne obira, je rekel: "Dobro, dobro! Dopoldne ste bili vi pred mano, popoldne bom pa jaz za vami." Zbral: Bojan Ajdič - Kakor psi, tako tudi ljudje lajajo na vse, kar jim je novo in nepomembno. - Največja vrednota psa je v ljubezni, ki jo izkazuje do gospodarja. - Kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrv L - Ne gredo jasli k volom, ampak vol k jaslim. - Ne kaži volku poti v gozd. - Kdor se med otrobe pomeša, go prašiči požro. - Iz osla ne delaj konja. - Če stopiš mačku na rep, zacvili- - Četudi odrežeš svinji rilec, bo še vedno rila. - Kdor ima kokljo, tistega so tudi piščeta. - Ena garjeva ovca vso čredo okuži- DOLENJSKI LIST