InBerati Be Bprejemajo in velja tristopoa vrata 8 kr., če Be tiska lkrat, ■ 'ii 'i 1 - it n «i ■* - -.i & 11 u )> ): ^ ■) Pri večkratnem tUknuji ae oena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) iu ekspedieija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-Sovi hiši, II. nadstropji. Politični lisi n siomsii nnl Po pošti preteman velja : Za eeio ieto , 10 gi. — kr. is poiieui . . o ,, — ,, ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Zh eeio ieto . . 8 gl. 40 kr ta pol ieta . 4 ., -0 „ ta četrt ieta J ., 10 ,. V Liubijar.i nu dom oošilian eijš AO kr. več ua leto. Vredništvo je Florijanske ulice št. 44. izhau po trikra na teden in sicer v torek, četrtek m boooio Zarad praznika izide prihodnja šte vilka »Slovenca" v soboto 10. decembra 188 Govor g. L. Sveteca pri odprtem grobn dr. J. Bleiweisa. Častita gospoda! Dragi bratje in sestre! Utrnila se je zopet zvezda na obnebji naše nuile domovine. Utrnila in ugasnila za vselej je nenavadna, svitla zvezda, ki je tako lepo, tako dobrotno svetila slovenskemu narodu skoraj celega polstoletja. V črno se zavija vsa slovenska zemlja. Dr. Janeza Bleiweis-a Trsteuiškega, kterega je narod naš tako viaoko spoštoval, tako srčno ljubil; kterega smo s tolikim zaupanjem in s tolikim ponosom ki cali svojega očeta— njega n; več. Ta božji glas odmeva od vseh strani slovenske zemlje : „Ni ga več". In s Slovenci sočutno žalujejo drugi slovanski rodovi. — Nezapopadljivi so sklepi modrosti Božje. Mi se jim moramo vdati brez prašanja. Naše solze teko, ali mrliča ne skličejo več iz grob«. Žalostni in potrti smo se tukaj zbrali, da izkažemo zadnjo čast možu, kakoršen je le redka prikazen v življenji narodov; možu, ki je glede nsšfga narodnega življenja in napredka nam stvaritelj nove dobe. Tvoja delavnost, dragi Janez, bila je vse-snanska. Kako si ti budil našo literaturo; kako skrbno zbirai nje proizvode v Novicah, v Matičnih in drug h spisih! Kuko marljivo si =krbel ob enem za povzdigo narodnega gospodarstva in naš kmetovalec in obrtnik ni ar - "a;jr imel boljšega učitelja, boljšega svetnika, boljšega podpornika, kakor tebe I In v srditem boji. ki ga bijemo za poli-tiške in narodne pravice, ali nisi ti b.l naj previdnejši, naj zaoesljivš1 vojvoda naš 111 ob enem sam najpogumnejši vojak? Vsi stanovi smo čutili dobroto tvojega dela in tvojega truda; izrekamo ti zato tukaj svojo naj toplejšo zahvalo. Zapustil si nam pa ti tudi naj lepši zgled, kako je treba zbirati in družiti vse moči k skupnemu delu; kako je treba delati neprestano, z železno stanovitnostjo, ako se hoče doseči visoki nam — narodno blagostanje. Mi tu obetamo vedno tvoj zgled posnemati. Kedar bi hotela hidra razprtije dv gat: med nami svojo glavo, naj tvoj zgled potolaži nasprotne strasti. Kedar bi prišle nezgode na naš norod in bi hoteli neuspehi majati naše zaupanje, tvoj zgled nas ohrabri in potrdi. Da, da ravnati se hočemo po tvojem zgledu, to ti obetamo, to na tvoji gomili prisegamo. In kakor seme, ki si ga ti sejal po vsem polji naše slovenske zemlje, že klije in cvete in sad donaša in ga donažalo bo še našim poznim unukom, tako nam večen ostane tvoj spomin. V svojih delih nm ostaneš nepozab-ljiv, nesmrten. „Blagor mrtvim, piše evangelist, ki v Gospodu umrjejo, ker njih dela gredo za njimi". Blagor tebi, dragi Janez, ker te spremljajo mnogoštevilna dobra dela, storjena za narod in dom, za državo in človeštvo, pred večnega Bodnika. Obračal si dobro svoj talent, kakor evan- ; "..i. - geliski hlapec, kteremu je gospod rekel: ,,Biagor tebi, vrli hlapec, ker si bil zvest v malem, jaz te zdaj nad veliko postavim." Tako si slavno dokončal svojega življenja pot; zdaj počivaj od dela in truda. Mirno počivaj pod to gomilo ki bo sveta nam in našim unukom, dokler se bo razlegala slovenska beseda po teh prijaznih ravninah. Tvoj duh pa naj veje uad nami, kakor angelj božji; naj nas navdaja z gorečnostjo in pogumom za narod in delo, za slogo in edinost, da se bomo tudi za naprej trdno držali tvojega starega gesla: Vse za vero, za dom in za cesarja" in da bomo srečno nadaljevali delo, ktero si ti pričel. In zdaj, dragi ranjki, z Bogom, z Bogom za vselej I Vigilantibus jura. i. Po domače bi se to lako reklo: „Zaspanci nimajo nobenih pravic", le s čuječnostjo si jih pribojujemo in pridobljene ohranimo. Minister pravosodja je nedavno izrekel, da tisti znani odlok naj višega sodišča, po kterem ima biti vradni jezik po Kranjskem neinšk', nima izključljive veljave, ampak da i naj se na slovenske vloge dado slovenski od-floki. Sodnikom delo in vradovanje polajšati j je zavkazal tiskati slovenske oblike za odloke. [Za oboje smo visoki vladi res hvalo dolžni, ker oboje je prav pripravno slovenski jezik v vradnije vpeljati ter ga bolj in bolj gojiti in pospeševati. Je pa li mogoče slovenski vradovati? Ima Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. (Dalje.) XXVII ,,Periculis ex falsis fratribus . . . ." Eusebij ga uzame in bere. Bil je topel zagovor njemu v prid, v kterem je Bonos ori-geuske misli Euiebijeve pripoznaval, vender pa namen izgovarjal. Duhovnik iz Betiehema se je tresel. — „Ktere trditve, kako origenstvo?" se začudi. — No, kaj niso te bukve prišle iz tvojega peresa!" reče Bonos, odvijaje pergamenov zvitek Tu so bile razvite in utrjene zmote s tako jasnimi in določnimi besedami, da ni bilo rrkftkega dvoumj« in e'cer zmote tistega možu, ki so še živega slavili z najčastnejimi naslovi in kteremu je roka rj' k»ga zbora ta slaveč iu ob enem strašeč grobopis napravila: Vidi sa-tanam tat quam Fulgur de coelo cadentem; videl sem sopernika strelovito z nebes padajočega. V te bukve so bili nasprotniki vse znosili karkoli se je nahajalo v Eusebijevsh delih, posebno tistih, ki jih je pisal, ko je bil nau-dušen za vshoduo razlago, karkoli je le količkaj podobnega b lo Orfgeoovini krivim mislim in sicer za levne vrste svojevoljno spojivši ali pa ločivši, stik besedi pohubivši ali spreme-nivši m vse te zmote in dozdevke cesarejskega spozoavalca podtaknili so bitlehemskemu sa-mostancu. Nesreča za Eusebija, da je bilo takrat Origenovo delo: periarhon, ,,o načelih" skoro nepoznano, tako da ni bilo moč primerjati in presojati. Prav za prav pa Eusebij ni slavil Origena kot dogmatika, ampak kot exe-geta, filosofa ne apostola, spoznovalca ne [ia svetnika. Veličasten se mu je zdel njegov velikanski duh, ne pa vera njegova. To ga je bilo tako iznenadilo in oparilo, da je stal kakor nem. Derhtel je po vsem telesu in vse njegovo gibanje je kazalo cbupnost. Bonos je bil tako prek>mjeno položi preu-daril. Skrivaj je nastavil svedoke, da pučajo potem, je bil li Eusebij vzburjen' ali molčeč. Res se mu je odveč zdelo odgovarjati; menil je, da ko bi se zagovarj-1, bi samega Bebe dolžil. Na to se je bil Bonos tekoj odstranil, zu sloves pa mu zaklical: — „Hitim do škofa, odpret mu (či in sovražnike tvoje uničit". Seveda, storil pa ni uiti eno niti drugo. Škof je izdal pastirski list svoji cerkvi jeruzalemski, s kterim jo svari pred nauki in nazori Ezsebiju podtaknjenega pisanja. Ta pastirnica je bila nezmorno burna. Tožila je Eusebija, da dela razpor, da aitar protistavlja altarju in da vleče z nasprotniki lastnega škofa, s tistimi ki mu niso priznavali ne učitve ne oblasti. Zarad tega je bilo izrečeno zoper Eusebija n vse njegove konečno izobčestvo. Od tega trenotka dalej so bili izločeni tako, da se niti svetih skrivnosti niso smeli udeleževati. Za-branjeni so jim bili sakramenti in cerkveni pokop. Uhod v duhovnijsko cerkev prepovedan. Nu kratko, bili se popolnoma izključeni in nekoristno osamljeni. Euseb j ni mogel »trpeti tega zaniah'jeja. Prime za pero misleč, da mu je dolžnost nedolžno zadeto opravičiti >n ako mogoče rešiti. „Kt»j nam hočete? Kaj hudega smo storili? Jaz tajim orgenovski spis. Če je, to ga oe poznam. Pa če je res , to je aklepan pod mojim imenom zoper mene. Ker so moji spisi krivoveratva prosti, mi pa krivovorci svoje i \ li slovenski jezik potrebne izraze za vse pri- i merijeje ? Je li slovenski jezik toliko gibčen, 1 kakor nemški, mar li ni preokoren? Devet i desetink vradnikov bo te prašanje naravnost zanikalo, ter zadnjo besedo preokoren debelo i podčrtalo. Poglejmo, kaj je resnica. Naravnost zatrdujemo, da za slovensko vradovanje ne i manjka ničesar druzega, kakor dobre volje. Zato mi na zgornja prašanja brez pomislika odgovarjamo: «la. Slovenski se iahko vra-duje, če se le hoče; slovenski jezik ima do-velj izrazov ter je dovelj gibčen za vse potrebe jokoren je le okornim in nehotečim, sicer i pa nikomur. i Že r. dr. Razlag je blizo pred desetimi I leti izdajal časopis za pravnike in kako gladko i je njemu tekla beBeda v naj težavniših pri- ] merljejihl Spet zdaj se izdaja „Pravnik", ki obravnava razne sodniške primerljeje in odloke. Izdale bo se vrb tega še Blovenske oblike za sodniške odloke, tedaj: Quid prohibet — Kaj brani slovenski vradovati? Da imajo naši vradniki in sodniki dovelj talenta se slo- , venskega jezika naučiti, naj bi ga tudi ne znali, ne dvomimo. Ko so pred nekaj leti | marsikteri šli na Horvaško za uradnike in profesorje (saj tudi še zdaj hodijo), so se , naglo naučili vradovati in podučevati horvaški in rojen Slovenc bi Be slovenskega ne mogel , naučit i? Verjame naj kdor hoče, mi ne.^ Da , so naši vradniki doveij talentirani, so dokazali s tem, da so se toliko in različnih tvarin, tudi ; ptujih jezikov naučili ter poslednjič še ojstre , sodniške preskušnje prestali. Mar bi se le maternega jezika za vradovanje ne mogli naučiti? Gotovo bila bi tega le hudobna volja kriva, ktere pa saj ne Bmemo in nočemo nikomur podtikati. Naj bi nas visoka vlada prašala, kako bi se po naj krajši poti slovensko vradovanje vpeljalo, bi ji vedli gotov pomoček nasvetovati. Vlada naj le izreče: „Čez leto in dan se bode začelo slovenski vradovati; kdor tega ne bo hotel ali ne bode tega zmožen, bo službo zgubil". Stavimo nekaj, da nobeden naših domačinov službe ne bode zgubil in slovensko vradovanje bo brez vseh težav vpeljano. Da bi naš jezik | danes tako gibčen bil, kakor nemški, ne zatrdujemo; pa k sreči za začetek slovenskega vradovanja tudi potrebno ni. Mar li je bi pripisujejo ; kaj pravim, svoje? ne, ampak tiste, koje zlorabijo zato, da me črnijo. Oni ne pobirajo v strugi kamenov, ampak jih ustvarijo, da me z njimi kamenajo. Kaj je meni početi temu nasproti? Ugovarjati? Zadušili mi bodo glas, rekši da lažem. Ne bodo mi verjeli s pretvezo, da je prav lahko krive spise zatajiti. Zatorej bodem jaz zoper mene učinjeno pokveko zaničeval, katera da ima, kakor se mi pravi, tak slog in tako izvrstno pisavo, ki je meni laatna in katere ne tajim. Kolikor spretniši je tvorec tega dela temote, toliko težje mi bode tiste prepričati, ki si nič dopovedati ne dado. „A1 ne očita se mi le origenovstvo, tudi še druge stvari, če bi kdo tebi verjel, to smo mi, ki koljemo cerkvo. mi ki po drugem ne hrepenimo, nego da s tabo v edinosti živimo, s tabo občujemo m naše pripravljence k tebi vodimo !.. . Ah, mi smo, ki sejemo razpor, ne ti! Kdo pa so ti, ki zdihovaje in solze oa daleč zro v rešitelja votlino, v ktero hodijo očitni krivoverci. Kaj nismo mi ? — In kdo je zapovedal, da se ne pokopljejo ostanki svetnikov, nedolžne koščice, da jih moči dež in nemški jezik vedno tak, kakor dandanes? O kaj še ! Sto in stoletja so ga gladili in pilili' in vendar je še tako pomanjkljiv, da potrebuje 18 do 25.000 ptujih beBed za vse svoje razne izrazovanja. Tega slovenski jezik ne bo nikdar potreboval; naj bi se pa tudi v veliki sili (drugače bi se ne Brnelo nikoli zgoditi) kaka ptujka nastavila, kaj neki zato! Do 25 tisoč je pač še daiječ dalječ; brez ptujih vradnib besed pa tudi Francozi, Angleži, Rusi in drugi niso, da tudi Latinci niso bili. Ker tedaj ni nobenega ovirajočega zadr-žeka za vpeljavo slov. jezika v naše vradnije in nekaj dobre volje pa od vsih strani pričakujemo, ae trdno nadejamo, da skoraj dosežemo, kar smo že toliko časa iskali in prosili. Bog daj srečo! Bismark in naprednjaki nemški in drugi. Pogled v bodočnost, kolikor je človeku mogoče, je dandanašnji pač čez vse žalosten. Ne da se tajiti, da se iiberalne stranke povsodi pomikajo bolj in bolj na levo, kakor Bizmark pravi, in slednjič morajo dospeti tje, kjer se monarhija neha in republika začne. Odkar se je ustanovila in utrdila republika na Fran coskem, dobili so republikanci tudi po drugih deželah več poguma. „Liberalci se spreminjajo v „naprednjake", prejšni ,,naprednjaki" so pa že republikanci. Tako je vsaj v Italiji. Tam so republikanci, demokrati in irredentovci, na tihem pa tudi mnogi drugi liberalci edini v tem, de se mora kralj zapoditi in proglasiti ljudovlada. Konservativnih elementov v laški zbornici ni, žer se katoliki volitev ne udeležujejo, tako kralj pogreša tiste zaslombe , ki jih imajo druge monarhije pri krščansko-kon-servativno mislečih možeh. Če pa laškega kralja ta osoda dohiti, zgodilo se mu bo le po pravici, ker se je njegov oče povzdignil na prestol a pomočjo prekucuhov, kouservativuo stranko pa je popolnoma preziral. Sardinski kralji so kralji po „volji naroda", ne po „vo)ji Božji", toraj jim sme tudi narod krono vzeti, tako saj liberalci (republikanci) sploh mislijo •in govorijo. Monarhija je vtrjena le potem, ako se opira na pravico in ako ,.voljo Božjo" proglasi za izvor svoje oblasti. Za Avstrijo se ni bati, da bi kedaj re- veter premetava? Ah uisi ti ? — Kdo so tisti, ktere izobčenje tu a v siromaške bajte kakor hudodelce? In kdo si je upal dražiti na življenje naše zver strahovito, pred katero je v nevarnosti življenje vsega sveta ? Ti. Tako be-daštvo se godi. Prašam tedaj: Je-li to ravnanje škofovsko, je li glumsko?'' Zadnje te besede so letele na oni škofov korak, ki ga je bil res storil pri prvem ministru Arkadijevem, zato da bi bil Eusebij in njegovi prognani. Ta minister, strah okrajine in vsega sveta, hotel si je zagotoviti pomoč vzhodnih škofov o vojski , ktero je snoval zoper Stilihona, pa tudi denar mu je dobro do-šel, ki ga je imel na pouudbo. Zato je bil podpisal ukaz prognanja, ki je tiral Eusebija in druge na meje Persije ali v druge nezdrave in kužne kota Etiopije. Ta ukaz je imel izvršiti poglavar Cesareje, kar pade vsem pri-studeui Rufin pod meči Gajinovih vojakov v carigrajskem predmestu Hebdomari. Z njim je pul še cesarski ukaz, kar je pa Eusebij oni trenotek celo obžaloval, „kajti, je djal, zaslužil bi si bil v tistih krajih saj venec mučenstva, ker se od ondod nikdar več ne pride." publika postala, ker je preveč narodov in b se ti v skupni republiki ne razumeli, toraj vidijo v »kupnem vladarju nekako očeta, ki jih varuje krivic in ki jim je zaščit enakopravnosti. Vrhu tega sloni Avstrija na tako pravični podlogi, njena dinastija pa je tako priljubljena, da se bo ta monarhija najbrž še obranila, ko bi povsod drugod že ljudovlade imeli. Drugačna je z Nemčijo ali bolje Prusijo. Tu si je mnogo dežel po krivici prilastila, toraj njena oblast ni tako priznana in spoštovana, kakor avstrijska. Bolj in bolj se tudi tam množijo republikanci. Za sedaj se sicer skrivajo, vender se ne bomo motili, ako rečemo, da so sedauji ..naprednjaki" jedro bodeče republikanske stranke na Nemškem, . liberalci" pa so re8ervna armada, iz katere naprednjaki pomoč dobivajo. Dokler je nemški cesar ua vse strani zmagovalen, ne bodo si republikanci na dan upali; naj bo pa nemška armada enkrat tepena, potem se zna zgoditi, kar se je v Parizu po sedanski bitvi zgodilo. Vjeti cesar Napoleon je bil od ljudstva odstavljen in proglašena republika. Bizmark ja preveč bistroumen, da bi ga mogli naprednjaki prevariti s praznimi obljubami in zatrdovanjem; on že ve, kam ti ljudje merijo; toraj ima prav, da cesarja pred to stranko svari. Za slovenstvo je Bicer vse eno, naj bo Nemčija monarhija ali republika, prijateljstva tam v nobenem slučaju nimamo iskati. Drugačna pa je stvar glede krščanskega stališča. Nemški cesar, čeravno protestant, je vendar še kristjan, in ravno v zadnjem prestolnem govoru je posebno povdarjal krščansko stališče. Nasprotno pa so naprednjaki ali bodoči republikanci skoraj vsi brezverci, ki ne verjeja v nobenega Boga, ter so večinoma pristaši Darwi-novih izmišljij, (da je človek le naravna stvar ter sčasoma prirastel iz živalBtva) ali pa epi-kurejci t. j. meseni poželjhci. Vsi pa bo popolnoma bratje francozkih in laških republikancev. Vsem je znano, koliko Bovražtva kaže katoliški cerkvi francozka republika, njej ua čelu Gambetta. Izgajauje redovnikov je še v vsem v spominu. Laški prostomavtarski republikanci so če je mogoče še hujši, ter skrunijo celo pogrebe, kakor se )e pokazalo pri pogrebu lju- XXVIII. , Pies irae, diea illa". Novo trpljenje je čakalo Eusebija v prihodu v Betlehem. Njegovo uenavzočnost je bil Luskij porabil za to, da si zopet po kratkem osrarao-tenju glavo po konci zravna. Ta hudobni di-akon Be je nosil zarad sile, kteri se je bil navidezno podvergel. Kaj b se Eusebija sedaj bal? Ali bi se podstopil tožiti ga, on ki se sam ubraniti ne more in če bi ga, kdo li mu bode verjel? Zdel se mu je primeren čas, da jarem otrese. Sicer pa ni seda) prvi pot zlodejske zveze z Rutino vzdrževal. Da eden z drug m občujeta , izumila sta si bila to zvijačo, da sta se dopisovaje razgovarjala. Kadar ste se podali samostanski občini v baaihko , pokiekovali so moški in ženske k jaslim. Ko je Luskij svete plenice poljuboval, znal jo ročno va nje skriti pisma, ktera je Rutina na vrsto pridši ven jemala. Ostudnost takega oskrunovanja, kakor bi si ga nikdo misliti ne mogel, ju je varovala. Neki primer-I jej pa ju je izdal. (Dalje prih.) beznjivega papeža Pija IX. Tem ljudem ni nič svetega, in vBe, kar je Kristovega, sovražijo z neko peklensko strastjo. To so bodoči gospodarji Italije I Kakošnji so trancozki republikanski in mogočniki, to se bolj in in bolj razodeva; in kakošnji bodo nemški republikanci, to si zamoremo že naprej misliti I Zmaga republike v Nemčiji pomenila bi uovo preganjanje kristjanov po celi Evropi, morda razun Anglije in Rusije. Kajti da bodo uplivali tudi na Avstri;o, kjer imajo v nemškoliberalcib svoje verne brate, o tem ni dvomiti. Ako se avstrijski cesar ne bo udal pritisku iz Beroiina, zna se tudi zgoditi, da bo nemška republika Bkušala naše cesarstvo razdrobiti in njegovo nemško polovico Bebi pokorno ali odvisno narediti. Konec teb velikanskih prekucij pa bo velika vojska med Nemci in Rusi. Bizmark te dogodke naprej vidi, zato je oprezen in skuša moč naprednjakov še za časa oslabiti in če mogoče vuičit1. Bnmo videli ali se mu to posreči ali ne! Politični pregled. V Ljubljani 5. decembra. Avstrijska dežele. V državnem zboru je bila viharna seja, ko so prišle v razgovor konfiskacije časnikov in so se liberalci pritožili, da se jim krivica godi. Rieger je nemškoliberalcem dokazal, da so oni prej še veliko huje delali s češkim časopisjem. Minister Pražak je ojstro odgo voril ter liberalnim poslancem očital, da so Ne da bi bil kdo pričakoval, vnela se je živahna razprava pri predlogu dr. Jacquesa, da uaj se pritožbe zoper objektivne razsodbe zaseženih ali konfisciranih časnikov vrše pred porotniki, ne pa pred deželnimi sodnijami, kakor doslej. Jaques je vtemeljeval svoj predlog ter hudo vdrihal po večini državnega zbora kakor tudi po ministerstvu, kteremu je očital, da nima ne potrebne vednosti, ne uravuosti in tudi ne državniške previduosti, da bi ee zamogli nadejati zboljšauja dosedanjih razmer v kterem koli oziru. Očital je vladi izvolitev grofa Belkredija za predsednika upravne Bodnije, godrnjal je zarad imenovanja novih udov gospodske zbornice ter s temi in drugimi nesramnimi izreki zbudil tako nevoljo med poslanci, da ga je moral podpredsednik, knez Lobkovic, ki je zarad bolehuosti Smolkove predsedoval, dvakrat pokarati. Euako strastno je govoril ponemčeni Pe-mec dr. Rus, ki je v dolgem govoru našteval izreke slovanskih časnikov, da bi dokazal njih hujskanje zoper Nemce. Jezil se je, ker so bili konfiscirani celo govori nemških državnih poslancev in sklepi Karlbadskega nemškega shoda, ter je kakor prej Jaques sodnikom očital, da niso nepristranski, da vladi na {ljubo liste obsojujejo itd. M o j s t e r s k o sta Lieubacher in dr. Rieger odgovarjala tema kričačema. Lien-bacher je Jaquesa kar zmlel. Dokazoval je, kako nespameten je njegov predlog, ker zahteva, da naj neskušeni in neučeni porotniki sodijo o razsodbah učenih in skušenih sodnikov I Izvrstno e Lenbacher Jbquesa zavrnil sami postavo prelomili Na to se je vzdignil dr. Rus iu zahteval zadostovanja za to razža-jtudi gie7 Borzne operacije izvršujo točno, gladko In direktno po originalnih cenah bankina hiša ,,ll-'« "08 "p n.iqin0A0U po afiuiajd iojj ao.ioaiouhi niuoqpo3 ipfoUI 3D|t!*0dn3[ pOUl 0|l|0pZK.I Oq os AOJjUKJJ 000'0s l^SOUpOJA A A03[[apz[ qi§dojfnu 001 T8i 50 bobkov za 70 kr., po 15 bobkov za 25 kr. Vsaka škatlja mora imeti na pokrovu zgoraj narisani švicarski beli križ na rudečem polji in ime izdelovalca, sicer ni prava. Izkazi o učinkih tega zdravila dobč se zastonj v lokarnih, kjer se zdravilo prodaja." (2) Prodaja v Ljubljani A. Mayr lekar poleg frančiškanske cerkvo.