Uresničevanje komunalne dejavnosti in možnosti nadaljnjega razvoja v občini Zbor zdraieKga dcia ia zbor krajevaih skupaosti skupičine ob-Ome Gnmplje boata obravaavala u svojili sejah v oiesecu oktobru podroife ko—ifcir deJavBosti ia motmoati ¦adaJfajefa razvoja, v javao ofcravMvo pa pradiagala onutek odioka o koaunalnih de- javaostih posebaega drružbenega pomena. Zaradi predhodne sez-nanitve in vključitve vseh delovnih Ijudi in občanov v obravnavo tovntne proMematike,, objavljamo obe gradivi v celoti. 1,0 UVOD Novi zakon o komunalnem gospodarstvu, ki je začel veljati meseca marca 1982, je opredelil organiziranost komunalnega gospodarstva in način delovanja in financiranja komunalnih skupnosti. Vdecembru 1982 je bil sprejet tudi novi zakon o cestah, ki je prine-sel več novosti ha področje cestnega gospodarstva. S l. 1. 1983 pa bi morale pričeti veljati vse določbe tega zakona. Bistvena novost je v tem, da bodo z novo ureditvijo občinske SIS za ceste prevzele pristoj-nosti tako glede regionalnih in lokalnih cest (do sedaj je za regionalne ceste skrbela republiška SIS za ceste); vse te ceste pa postanejo osnovno sredstvo temeljnih organizacij, ki jih vzdržujejo. Glede na to, da so posamezne občine kasnile z ustanavljanjem občinskih skupnosti za ceste in ni bilo možno pravočasno ustanoviti republiške SIS za ceste, se dosedanji način finanaranja in vzdrževanja lokalnih cest za-drži še do konca leta 1983. Tudi regionalne ceste, ki bodo v skiadu z novim zakonom prešle v pristojnost občinskih skupnosti za ceste, se bododo konca leta 1983 financirale iz sredstev Republiške skupnosti za ceste. V naši občini je bila ustanovljena v skladu z Zakonom o ce-stah Občinska SIS za ceste v mesecu novembru 1982. S sprejetjem zakona o upravljanju in razpolaganju s siavbnim zemljiščem, katerega novelacija je v pripravi, pa so bili postavljeni osnovni parametn na tem področju. V okviru Komunalne skupnosti deluje kot samostojna pravna oseba s svojo skupščino tudi Samou-pravna enota za upravljanje in oddajanje stavbnih zemljišč.- Glede na to, da so vsi našteti zakoni postavili ostre meje med inve-stitorskimi in izvajalskimi opravili, je bil v avgustu 1982 ustanovljen Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, ki je enovita delovna organizacija in opravlja poleg drugega tudi vsa strokovna opravila za Komunalno in Cestno interesno skupnost. Glede na uveljavitev novih zakdViov je organiziranosl v samou-pravnih interesnih skupnostih v preteklem letu doživela več spre-memb; spremembe so tudi pri načinih financiranja, ki v naši občini še niso do kraja zaživeli. 2.0 OBSTOJEČE STANJE IN PROBLEMATIKA KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA 2.1 Viri fin.nciranja V skladu z novim zakonom o komunalnih dejavnostih so povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe dolžni plačevati delavci organizacij združenega dela in delovnih skup-nosti s sedcžem na območju komunalne skupnosti in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti ob-čanov. Povračila se plačujejo v višini, ki je določena s samoupravnim spo-razumotn o temeljih plana komunalne skupnosfi. Novi zakon dopušča lobstoječi sistem zagotavljanja sredstev do konca leta 1984. Nekatene delovne organizacije v občini še vedno ne plačujejo povračil za gosjpodarjenje s komunalnimi objekti in napra-vami skupne rabe, kar je: sigurno zelo neodgovorno in nevzdržno na-pram ostalim, ki te obve:znosti plačujejo. Novi zakon v 39. členiu daje možnost za zbiranje dela sredstev po domicilnem principu mecd tistimi občinami, kjer je velika dnevna mi-gracija, vendar pa to ni z inobenim določilom precizirano. Za našo ob-čino to predstavlja precejjšen izpad sredstev, saj se preko 5000 delav-cev vozi na delo izven olbčine in na deležu DO ali TOZD plačujejo povračila za komunalno dejavnost. Glede na to, da je cenai posameznih komunalnih proizvodov in sto-ritev na eni strani pod dlružbeno kontrolo, na drugi strani pa zakon predvideva, da morajo biiti te cene ekonomske, veliko krat prihaja do zaostajanj cen komunalrnih storilev, kar ustvarja motnje v gospodar-jenju upravljalca komurnalnih naprav. Za primer naj navedemo, da cena kanalščine ne pokri va niti amortizacije, katero mora po zakonu upravljalec (Komunalnoi podjetje) fortnirati. Komunalna in cestna dlejavnost imata v skladu $ temelji srednjeroč-nega družbenega plana zagotovljena povračila za gospodarjenje s komunalnimi objekti in mapravami skupne rabe, večji je problem pri virih za razširjeno repro«dukcijo, zaradi nepravilnega zbiranja sred-stev. Enota za upravljanje s> stavbnim zemljiščem pa sploh nima rednega vira financiranja, kar bo vv prihodnje potrebno urediti ali z odlokotn ali pa s samoupravnim sporrazumom. Nevzdržno je, da gracditelji novih objektov plačujejo v različnih krajevnih skupnostih razllične prispevke (takse) za vodo in kanalizaci-jo. Z ustreznim občinskirm odlokom bi bilo potrebno to vprašanje re-šiti za celotni teritorij otbčine enako. Dosledneje bi bilo potirebno pobirati prispevke za mestno zemljišče povsod tam, kjer je to z: občinskim odlokom opredeljeno. 2,11 Viri financiramja za komunalne dejavnosti: — samoupravno (na pcodlagi samoupravnega sporazuma) združena sredstva OZD za opravljjanje kolektivnih komunalnih storitev ter za vzdrževanje in obnavljanjjc komunalnih objektov skupne rabe (70r/f ); — prispevek investitorjev/ za priključne takse in potrošnikov od porab-Ijene vode za razširitev im povečanje individualne komunalne porabe; — nadomestilo za upcorabo stavbnega zemljišča; — dotacije Območne vodne skupnosti Ljublja.nica — Sava; — kredili. Ukinjeno je sofinancirranje primarnih komunalnih objektov in na-prav s strani Stanovanjskce skupnosti, v skladu z določbami novega za-kona o stanovanjskem gtospodarstvu, ki je začel veljati v letu 1981. Realizacija sredstev v letu 1982 je znašala 39,390.136,70 din. (Nadaljevanje na 3. strani) » (Nadaljevanje s 1. strani) 2.12 Viri fiaanciranja za cestno dejavnost: f — samoupravno (na podtagi samoupravnega sporazuma) združena sredstva OZD, ki se združujejo za kolektivno komunalno potrošnjo (.Wf); »— sredstva od prodaje pogonskega goriva; — samoprispevki in sredstva krajevnih skupnosti /a moderni/acijo lokalnih cest; — krediti. Realizacija sredstev v letu 1982 je znašala 27.974.633,00 din. I Y 2.13 Viri financiranja za Samoupravno enoto za uprav-Ijanje s stavbnim zemljiščem: — komunalni prispevek OZD in drugih pravnih oseb; — komunalni prispevek občanov; — sredstva, pridobljena /a oddana stavbna zemljišea: — krediti. Realizacija zbranih sredstev /a leto 1982 je /našala 30.374.260.0(1 i 2,2 VODOOSKRBA I Na področju \odooskrbe so bila v letu 19X2 i/vršena naslednja dela: — končana je bila izgradnja 1. fa/e vodovoda Sevnik \ KS Podta-bor. Vrednosl del 7.200.000.00 din. ki jjih je zagotovila OVS Ljublja-nica — Sava. Deki so bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pre-kinjena in se bo II. faza nadaljevala letos z izgradnjo vodovoda /a na-selje Udje. Vrbičje. Rogatec. (kredit LB 7.000.000,00 din): — končala se je gradnja vodovoda Podtabor, izvršen je tehnični prevzem vseh etap: — končala so se dela na sanaciji vodovoda Šentpavel in je na ta način vodovod predan Komunalni skupnosti Trebnje: — za KS Žalna je bilo napravljeno novo zajetje za obstoječi vodo-vod. sredstva sta zagotovili KS Zalna in Komunalna skupnost občine Grosuplje. \' letu 1983 bo zgrajeno še črpališče: — pričele so se priprave za izgradnjo vodovoda v naselju Hrast je. V prvi polovici ietošnjega leta je bil vodovod zgrajen ssredst\i Krajevnc skupnosti Grosuplje in vaščanov Hrastja; — zgrajen je bil vodovod za vas Zg. Slivnico preko Lipoglava. sred-stva je zagotovila Komunalna skupnost Ljubljana-Moste-Polje; — nadaljevale so se hidrogeološke raziskave na področju vodoo-skrbe. katere izvaja Geološki zavod Ljubljana, po programu O\'S. Komunalne skupnosci občine Grosuplje. Raziskovalne skupnosti ob-čine Grosuplje in Raziskovalne skupnosti Slovenije. lzdelane so bile prve poizkusne drenaie. v letošnjem letu pa se predvideva izdelava-vrtin za dodaten zajem \ ode v Drmožniku (za Ivančno gorico) ter Pe-rovem in Kačjaku (za Grosuplje); — pripra\Ijen je sporazum z OVS Ljubljanica-Sava o delih na vo-dovodu Globočec in Stična-Ivančna gorica. po katerem bo OVS letno sofinancirala 5.850.000.00 din. Program se je pričel izvajati letos in to pred\idoma končun leta 19N5: •¦_¦ — \ letošnjem letu je steklo tudi pre>jektiranje za vodovod Metnaj. [2,3 Kanalizacija in dstilne naprave V letu 1982 sosepričela delana izgradnji centralnečistilnenaprase in kanalizacije \ Ivančni gorici. Investitor gradnje je Komunalno po-djetje Grosuplje. iz\ ajalec del pa SGP Grosuplje in Hidroinženiring i/ Ljubljane. Skupna vrednost del po predračunu znaša 83.452.4S2.00 din. od teea - OVS Ljubljanica-Sava 21.57.000.00 - Delovne organizacije h. gorice 30.049.944.00 - Komunalna skupnost Grosuplje 32.245.539.00 Gradnja poteka skladno s terminskimi plani in dotečenimi sredstvi. Predvidevamo. da bo gradnja zaključena konec leta 1983. z ohratova-njem pa naj bi pričela \ začetku leta 1984. ko bo na kanalizacijo prik-Ijučen tudi največji onesnaževalec Prašičereja Stična. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je ponovno preložena gradnja kanala »B« v Grosupljem verjetno v naslednje srednjeročno »obdobje. Vzporedno s pripravo stavbnih zemljišč v Šmarju-Sap bo \ letos-njem letu prišlo do pričetka gradnje kanalizacije in i/delani bodo pro-jekti za čistilno napravo Šmarje. 6. Komunalna skupnost je, kot vsako leto, financirala dela v okviru ZMDA Suha Krajina, in sicer v višini 720.000,00 din. V okviru teh sredstev so mladinske delovne brigade uredile odvodnjavanje na kra-jevni cesti Muljava — Mevce — Vrhe v krajevni skupnosti Muljava, uredile cesto Zagradec - Kitni vrh, sofinancirana je bila lokalna ak-cija na cesti Perovo - Zg. Slivnica ter bila obnovljena večina že izrab-Ijenega orodja. 7. Komunalna skupnost je nadalje sofinancirala krajevnim skupno-stim popravila krajevnih poti v viSini 6.000,00 dirVkm letno. Poleg navedenih del je Komunalna skupnost financirala redno vzdrževanje in zimsko službo na lokalnih cestah (8,5O().OOO,()O din), cestah in ulicah v naselju Grosuplje (1,045.()()(),()() din), krajevni cesti Ambrus - Bakrc - Ambrus v Suhi Krajini (650.000.00 din),obno-vila talne označbe na cestah (360.000,00 din), financirala izdelavo dodatnih propustov na makedamskih lokalnih cestah (270.000,00 din), financirala avtobusno postajališče v okviru rekonstrukcije Ada-mičeve ceste v Grosupljem in druga manjša dela. Nadalje je Komu-nalna skupnost v okviru cesinc dcjavnosti odplačala 4,650.000,00 din anuitei prctežno kratkoročnih kreditov. !/ reali/.acije tinančnega načrta Samoupravne enote Komunalne skupnosti /a cestno de javnost /a leto 1982 izhaja. da je Samoupravna cnota imela 27.974.633,65 din prihodkov in kar 38.382.121.20 din odhodkov. To pomeni. da je bilo polrebno 10,407.487.55 din sred-stev dodatno prekvaliticirati cestni dejavnosti iz prihodkov komunal-nih dejavnosti. Redni prihodki cestne dejavnosti od pristojnih za ceste in od goriva so /našali v letu 1982 9,670.000,00 din, kar ni zadostovalo niti za redno v/drževanje vseh cest. Odplačila kreditov ter vrsto drugih ob-veznosti pa je bilo trcba pokrivati iz sredstev združenega dela, tako da so bile vse modernizacije cestnih odsekov praktično odvisne od krat-koročnih kreditov izvajalcev del in od prelivanja sredstev združenega dela od Komunalne skupnosti. To je med drugim eden od pokazate-Ijev relativno slabega stanja lukalnih cest v naši občini, saj je od 140 km cest le 30 km asfaltiranih. krajevne skupnosti pa poleg tega uprav-Ijajo še s 315 km krajevnih cest. 25/11 -1982 je hila ustanovljena Skupnost za ceste občine Grosup-Ije po novem zakonu o cestah. vendar še ni pričela z delom, ker tudi na nivoju republikc organi/.acija novega poslovanja še ni urejena. Priče-lek poslovanja po novem zakonu je predviden s pričetkom prihod-njega leta. s lem da mora biti do pričetka zimske sezone letos sprejet letni plan Skupnosii za ceste občine Grosuplje za leto 1984. Med drugitn je v pripravi predlog kategorizacije lokalnih cest na območju občine Grosuplje, ki upošteva dosedanje lokalne ceste terže pred leti sprejeti predlog prekategorizacije dodatnih 22 km krajevnih cest v lokalne ceste. Nova kategorizacija bo sprejeta na skupščini Skupnosti /a ceste občine Grosuplje do pričetka zimske sezone. Nadalje bo predlagano. da občinska skupščina vzdrževanje cest in ulic v naseljih Grosuplje. lvančna gorica ter nekaj v Višnji gori in Šmarju-Sap prekvalificira z ustreznim odlokom kot komunalno de-javnost. " V letu 19X3 bo cestna dejavnost organizirana še v stari obliki v ok-viru Konumalne skupnosti. tako da bo med drugim možno še letos prelivati za ceste nekaj potrebnih sredstev. namenjenih komunalnim dejavnostim (komunaina sredstva). Predvidena je izvršitev naslednjih \eOjih del: 1. Obnma mostu čez potok Temenica: 2. Delno sotinanciranje in krediliranje uredine krajevne ceste \ nase-Iju Zacradec \ krajevni skupnosti Mlaeevo: 3. Sofinanciranje in kreditiranje uredii\e ne\arnega ovinka na Krki na lokalni cesti Krka - Hočc\je; 4. Nadalje\anje modernizaeije ceste Drobnič - Polica: 5. Položite\ zapornih plasti nacestah Doh - Hra^tov Dol in Sv. Rok - Dob: 6. Razširitev dela ceste Podtabor - Velike Lipljene (erna ločka); 7. Sanacija mostu čez žekvniško progo \ Višnji gori: S. Sanacija mostu če/ žele/niško progo \ Šmarju-Sap: 9. Položite\ nekaterih preostalih zapornih plasti \ ok\iru finančnih možnosti ob sodelo\anju krajcvnih skupnosti. Pridobljena bo tehnična dokumčntacija /a cestne odseke \ideni-Kompolje. /a nadaljevanje ceste DrobniO - Polica. makadamsko cestno po\e/avo Kožljevcc - \lali vrh ter /;i uredite\ ce>te Mekinje - Dohrava - Metnaj - Mekinje /a a\tobtiMii proniet. 2,5 Oddajanje stavbnih zemljišč 2,4 Cestna dejavnost P Na področju cestne dejavnosti so bila v letu 1982 opravljena na-slednja dela: 1. Dokončanasobila v 1981. letu pričeta dela na modernizaciji 550 m dolgega odseka lokalne ceste Ambrus —Zagradec. Dela sta financi-rali KS Ambrus v višini 1,200.000,00 din in Komunalna skupnost ob-čine Grosuplje iz blagovnega kredita Cestnega podjetja Ljubljana \ višini 1.100.000,00 din ter 578.000.00 din iz tekočih sredstev. Istočasno je Komunalna skupnost pridobila tehnično dokumenta-cijo za preostali del ceste do mostu čez Krko v Zagradcu. 2. Izvršena je bila modernizacija lokalne ceste Šentvid pri Stični -Zaboršt v dolžini 1.350 m. Krajevna skupnost Sentvid pri Stični jc za-gotovila lastno udeležbo v višini 1,600.000,00 din, Komunalna skup-nost pa je prispevala preostala sredstva v višini 2,500.000,00 din, in sicer 2.000.000,00 din iz blagovnega kredita Cestnega podjetja Ljub-Ijana ter 500.000,00 din iz tekočih sredstev. 3. Na lokalni cesti GroMiplje -Turjak je bila na odseku Podtabor -Velike Lipljene izvršena ureditev \5rr — nega vzpona in nevarnih mest v višini 4,720.000,00 din. Krajevna skupnost Staro apno je k temu prispevala 500.000,00 din. Delo je izvajalo Komunalno po-djetje Grosuplje. ki je v režiji nudilo strokovno vodenje ter strojne usluge. Pri premagovanju obstoječega klanca so bila izvršena ogro-mna zemeljska dela, nasipni material pa je bil v celoti pridobljen na trasi sami. V makadatnu je bilo raz.širjeno cca 1.700 m cestc. V nadaljevanju pa je Komunalna skupnost, da bi makadamsko cesto zaščitila zaradi velikega vzpona, pridobila še 1,620.000,00 din blagovnega kredita Cestnega podjetja Ljubljana in položila nosilni as-falini sloj v dolžini 1,150 m. i 4. Zaporne plasti so bile položene na lokalnih cestah Stična -Ivančna gorica, Slična - Mekinje, skozi naselje Ambrus tcr Velika Loka - Na šoli v skupni vrednosti 6,740.000,00 din. Komunalna skupnost je za izvršitev teh del pridobila 2,000.0(M),00 din blagovnega kredita Cestnega podjetja Ljubljana, krajevne skupnosti so prispc-vale 500.000,00 din lastne udeležbe, razliko pa je financirala Komu-nalna skupnost iz tekočih sredstev. 5. Krajevni skupnosti Spodnja Slivnica je Komunalna skupnost so-financirala ureditev ceste \ višini 450.000.00din tcrodohrilacnolctni kredit \ višini 1.116.0(KI,00 din. I I V prcteklcm letu je bila mcdena spreniemba pri načinu oddajanja sta\ bnih /cmljišč - Odpra\ Ijena je bila ja\ na dražba (licitacija) in u\ e-dcn ja\ni natečaj. Stavbno/cmljišče. /a katero je bil ra/pisan ja\ni natcčaj. ^e odda ponudniku. ki \ naj\ečji meri i/polnjuje pogoje ra/- pisa Grosuplje Grosuplje —Jerova vas V lctu 1982 je bilo v predelu tega zazidalnega načrta oddanih 30. v letu 1983 pa 8 stavbnih parcel, proste so še tri parcele. V letu 1982 je bilo oddano tudi zemljiščc za gradnjo Doma za varstvo odraslih. Za cca polo\'ico tKidanega zemljišča še teče postopek za določitev od-škodnine /a odvzeta zemljišča bivšim lastnikom. Zadeva bo rešena v lem letu in sicer tako. da bo bivšim lastnikom dano v last drugo zem-Ijišče. V pripra\ i je tudi oddaja zemljišč /a gradnjo stanovanjske soseske »Ob Grosupeljščici« I. faza. kaiero se bo pričelo graditi v jeseni. (Jrosuplje -Mrzle njive Po dopolnilnem zazidalnem načrtu Mrzle nji\ e je predvidena grad-nja osmih stanovanjskih hiš. Zemljišče, razen 481 m2, je pridobljeno. Odškodnina bo z bivšimi lastniki rešena sporazumno tako. da jim bo dano v last novo /emljišče. Stavbne pasrcele naj bi bile na razpolago lastnikom stanovanjskih hiš, katere so /aradi realizacije zazidalnih načrtov potrebne rušenja. Ivančna gorica V prcdelu zazidalnega načrla Ivanena gorica - Studenec je bilo v letu 1982 oddanih 12 stavbnih parcel, v letu 1983 stavbne parcele, 3 pa so sedaj razpisane z javnim nalcča jem. Po zazidalncni načrtu je bilo možno oddati še 15 parccl. vcndar jc pridobljenega le del zeinljišča. Cilede na povpraševanje po zemljiščih \ tem kraju, je Samou-pravna cnoia imcla do seclaj dovolj parccl. V tcm lctu jc potrebno nadaljcvati pridobivanjc zcniljišč. Višnja gora—Grintovec V tem prcdclu jc pridobljonega cca 6000 m2 /cmljišča in zanj delno rcšcna tudi odškodnina. Pridobi\anjc ostalcga /emljišča še ne nada-Ijujc. kcr sc pripravlja sproincmha za/idalncga načrta. Višnja gora — G3 Zazidalni načrt zajema 35000 m2 zemljišča, pridobljeno je 9880 m2 zemljišča, ostalo zemljišče še ni pridobljeno, ker ni opravljene parce-lacije. Šmarje Za zazidalni predel Šmarje P 2 je-pridobljeno vse zemljišče. Posto-pek za določitev odškodnine za odvzeta zemljišča štirim bivšim lastni-kom poteka na sodišču, za vse parcele, ki jih je možno oddati je razpi-san javni natečaj. Javni natečaj je razpisan v tem letu zato, ker ni bila pravočasno opravljena parcelaci ja, delno pa je vzrok tudi sprememba zazidalnega načrta. Stična—Vir Za 3 stavbne parcele je razpisan javni natečaj. Glede na opravljeno parcelacijo in pridobljenost zemljišča bo možno oddati še 4 stavbne parcele. Problem oddajanja stavbnih zemljišč je zaradi slabe komunalne opremljenosti naselij izrednozahteven. Velike probleme je ustvaril v decembru 1982 sprejeti zakon o trajni zaščiti kmetijskih zemljišč, ki prepoveduje gradnjo tudi na že komunalno opremljenih zemljiščih (Grosuplje —Jerova vas). Postopki za pridobivanje stavbnih zemljišč so dokaj dolgi, ravno tako postopki za sprejem zazidalnih načrtov. Posebno težavo pri opremljanju stavbnih zemljišč predstavlja za-konska določba o prednostni pravici, ki v največ primerih podaljšuje dobo dokončne ureditve zazidalnega kompleksa, še posebej pa zaradi stroškov fmanciranja, kar povečuje ceno za komunalno opremljeno zemljišče. 3.0 MOŽNOSTI RAZVOJA 3.1 Komunalne dejavnosti Glede na obstoječo regulativo in možnosti financiranja bo mogoče razvi jati kompletno komunalno de javnost na področju celotnega pro-stora občine. Nujno je koncentrirati gradnjo v največ treh do štirih centrih in jih tudi komunalnoopremljati in vzdrževati. Vsi ostali kraji se bodo morali pač zadovoljiti z bolj skromno, vendarle pa nujno ko-munalno opremljenostjo, seveda v skladu s soudeležbo pri moderni-zaciji posameznih komunalnih naprav. Za uspešno poslovanje Komunalnega podjetja, kot nosilca naloga iz področja komunalnega gospodarstva, bo potrebno zagotoviti s poli-tiko cen njegovo optimalno sposobnost. Smatramo, da ni slučaj, da v naši regiji od 29 komunalnih organizacij združenega dela posluje 12 z izgubo in 13 na me ji donosnosti. (med katerimi je tudi Komunalnopo-djetje Grosuplje — podatek velja za prvo 3-mesečje letošnjega leta), nikakor ne smemo dopustiti, da komunalna dejavnost še naprej ostane neke vrste sociala. S takim pojmovanjem bomo komunalno dejavnost, ki je močno po-vezana z našim okoljem, še nadalje siromašili in ji onemogočali uspešno delovanje. Cene komunalnih storitev ne zagotavljajo enostavne reprodukcije in mnoge komunalne organizacije zaradi neusklajenih cen komunal-nih storitev z dejanskimi stroški. pokrivajo izgube z doseženim do-hodkom o stranskih dejavnosti. Prav to zadnje pa seveda v končni si-tuaciji v obliki slabše ponudbe na področju komunalne potrošnje ob-čuti potrošnik. Eventualno pokrivanje izgub Komunalnega podjetja s strani Komunalne skupnosti pa le še zmanjšuje reprodukcijsko moč le-te, ki je iz že znanih razlogov slaba. Za uspešno opravljan je kotnunalnih dejavnosti bo na nivoju občin-skeskupščine nujnopredpisati nekaj odlokov, ki jih v41.členupred-pisuje Zakon o komunalmh dejavnostih. Smatramo, da bo naloge, katere smo si postavili v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana komunalne skupnosti mogoče izvršiti le s skupnimi napori celotnega gospodarstva in družbenopolitične skup-nosti. Veliko vlogo pri reševanju problematike komunalnih dejavno-sti sq že dosedaj imele krajevne skupnosti, v bodoče pa bo na tem po-dročju potrebno še več sodelovanja in koordiniranja. 3,2 Cestna dejavnost Kot je že ugotovljeno. je \ skladu z novim zakonom o cestah usta-novljena v občini samostojna Samoupravna skupnost za ceste, ki v le-tošnjem letu še ni zaživela zardi zunanjih faktorjev in načina financi-ranja. ki ostaja še po starem. Na področju vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest je ravno tako zadeva nespremenjena. Vzdrževanje lokalnih (po starem: občinskih) cest bo s 1.7. 1983 prezelo Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Vzdrževanje, kajti dose-danji vzdrževalec Universal Ivančna gorica ni bil več pripravljen izva-jati vzdrževanja cest. Vendar to ne pomeni spremembe v smislu uve-Ijavitve novega zakona o cestah. Lokalne ceste s 1.7.1983 ne bodopo-stale osnovno sredstvo Cestnega podjetja, TOZD Vzdrževanje. Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje bo do konca leta 1983 vzdrže-valo ceste na podlagi pogodbenega odnosa (tako kot dosedaj Univer-sal)Šeles 1. 1. 1984, kose bo\ celoti začel uresničevati novi zakono cestah. bodo ceste postale osnovno sredstvo TOZD-ov za vzdrževanje cest. Zimska služba bo funkcionirala v skladu s planom. Pri modernizaciji lokalnih (občinskih) cest bodo v bodoče imeli prednost tisti odseki, na katere bo več sredstev zbranih s strani krajev-nih skupnosti in seveda glede na kriterije oziroma osnove in merila, katera bo potrdila skupščina občinske skupnosti za ceste. V občini so tri OZD, ki zaradi izkoriščanja kamnoloma in pesko-kopa čezmerno uporabljajo ceste. V skladu z novim zakonom o cestah bodo te OZD obvezno morale plačevati povračilo za čezmerno upo-rabo cest. Komunalna skupnost je že v letu 1981 s temi OZD poskušala skle-niti samoupravni sporazum, na podlagi katerega bi te OZD namensko združevale sredstva (od m3 prodanegpeska)za vzdrže\anjecest, ki jih prekomerno uporabljajo. Vendar brez uspeha, kar Universal Ivančna gorica ni hotel pristopiti k samoupravnemu sporazumu. Novi zakon o cestah izrecno določa obveznost plačila povpračila za čezmerno uporabo cest, ki ga plačujejo uporabniki, katerih vozila prekomerno uporabljajo cesto. Ta sredstva bodo del prihodka TOZD za vzdrževanje cest in se hodo uporabljala za vzdrževanje tistih cest, po katerih je bil čezmereii prevoz opravljen. 3,3 Pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč V btxlcKnosti bo za potrebe pridobivanja stavbnih zemljišč nujno /agotoviti trajen vir financiranja, kajti le na ta način bo močno zago- • toviti kontinuiteto dela. Pridobiv anje stavbnih zernljišč je zahtevna in (Nadaljevanje na zadnji strani)