Pd^tnfn« pTa^ina v tjbfevTnF Celfa 1 Din ' i' ■ •' ■ .•'-'■» '.: ■ Leto I. (VIII.), štev. 153 Maribor, petek, 4. novembra 1927 » JUTRA « tzhaja razun aedelja i« praznikov vsak dan ob 16. uri Radu« pri po«t**m 6»k. ta*. v LJubijooi Si. tt.409 Vcija nv»o*6na, protom&n * opran aii po poč« K) Dte, doeiivtjon im do« pa 1C DUi Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo i« uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 14 Ogla« po Utnfu OgleM spfojoma Mdi agž^MH oddotok ,JoU«a“ » Lprbtja«, Pw>**rooc*a uftoa S.< Opozicija za izenaienje davkov v Jugoslaviji IZREDNO VIHARNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — RADIČ GROZI. DA ZOPET ZAPUSTI SKUPŠČINO. Posl. Stjepan R a 4 i č ie odgovoril BEOGRAD, 4. novembra- Na današnji seji narodne skupščine je prišlo takoj po otvoritvi do tako burnih prizorov, da skupščina še niti do dveh popoldne ni mogla preiti na dnevni red: Razprava o obtožnici proti notranjemu ministru Vukieeviču, Bivši trgovinski minister,- posl. Radičeve stranke, dr. K r a i a č, je namreč vložil nujen predlog glede takojšnje predložitve zakonskega načrta o davčni reformi in sicer je zahteval, da se Ipredloži oni načrt, ki bi ga morala rešiti že stara skupščina- Predlog je izzval viharno odobravanje opozicije, v vrstah vladne večine pa konsternacijo- Seia je pričela ob 9-30 dop. Predsednik dr. Perič je sporočil, da ie minister pravde izročil skupščini sledeče zakonske osnutke: Kazensko-izvršilni zakon, kazenski zakonik, civilni in kazenskopravni red, zakon o sodnikih in rednih sodiščih. Nato se je dvignil poslance dr. Kraja č, ki je v utemeljevanju svojega nujnega predloga zahteval, da naj se svoje. časni zakonski načrt o davčni reformi predloži tekom treh dni, da ee more takoj sestaviti odbor za študij načrta. Poudarjal je, da se mora enakopravnost državljanov manifestirati tudi v njihovih obveznostih- Nujni predlog ima namen, napraviti enkrat konec davčni pre obremenitvi državljanov tostran Save, tembolj, ker je izdelal finančni minister naredbo, ki Pomeni novo obremenitev. Finačni minister je predlog odklonil kot popolnoma nepotreben, češ da bo že vlada sama ob priliki stavila primerne predloge. Opozicija je dvignila nato velik hrup, Pa tudi v vladnih vrstah je bila opažati gotova depresija- na iziavo finančnega ministra Markoviča s temperamentnim govorom. Nagi ašal ie, da i1 • 1 1141 v eno. Ko se je nebo naenkrat zatemnijo in je zaoril strašen orkan, so prebivalci vseh obalnih vasi pritekli na obalo m obupano strmeli v razburkano morje, ki je s smrtjo ogrožalo toliko očetov, sinov in mož. Kmalu so začeli ogromni valovi metati na Prod dele razbitih čolnov in tudi mrliče. Obup ljudi na obali je bil nepopisen. Ko so se prve barke rešile ni ke nevarnosti. S posebno vnemo ie gasil neki bolniški sluga, ki je pa po zadostni meri občutili in šele interna* cijonalna kritika jim je meritorno povedala kaj ie belo in kaj je črno- In kako se je godilo Kolu? Iz dolgih poročil kritikov samo neka) značilnih mest: Oross-FrankfurteT Volksstimme od 4- julija: Najgloblji vtis v dosedanjem poteku svečanosti ie zapustil koncert b.r-vatskega pevskega društva «Kolo>. Tega. kar nam je dal zbor in njegov dirigent, ne moremo dovoli visoko oceniti. Krasen glasovni m«terijal... solisti glasovno odlični. Frankfurter Zeitung od 4. julija-.-..Izvajanje po brv. pevskem društvu »Kolo« 1? Zagreba je drlo o zborovski kulturj te dežUe visok pojem Krasri basi, mehki Jenski glasovi in pred vsem skn 'i ir. skozi občuteno duše pobi r predavanje Frankfurterpost 5. julija: .-.Kritik pozabi sem nase: poslušalci postanejo pobožni molilci. Pred tako pobožno zamaknjenostjo upogibamo kolena Stvaritelja le svete legende lahko imenujemo novega Palesti iniia. -. Zvok zbora je tako čist in lep. kot svok renesančnih mojstrov. Človek pobožno prisluškuje, ne da bi se utrudil... čudežni zbor,-., posebno odličen dirigent, kolo-saini solisti... Dr. Liibeckc. znani frankfurtski muzik, je pozdravil Kolaše po koncertu izredno toplo. Pekel je, da ravno ta dan praznuje svoj 44- rojstni dan, da pa še ni doživel lepšega rojstnega dne od te-va- Fvojp projektirano potovanje v Pa !:?n da bo opustil samo zato. da bo mogel posetiti JugosiaviJo, keT hoče spoznati ljudstvo, ki ima take zaklade. Danes sem slišal PTavo muziko je konča! d\ I.iibecke svoj govor in ne vi od nas, marve^mi se moratno učiti od vas. Slično, v najizbranejših superlativih so pisali o Kolu tudi vsi ostali listi, kadrih pa radi nomanjkanla prostora ne moremo citirati. V soboto bo itak imel ,fla,ribor priliko, da sliši to čudovpo ljiv po izjavah drugih bolniških uslužbencev. ki so ga videli, kako je pritekel iz barake, ki je prva začela goreti. Pri prvem zaslišanju je napravil osumljeni sluga vtis abnormalnega človeka, pozneje so na prišli na to, da je sam zanetil barako, da bi se potem lahko izkazal kot pogumen reši-j_ teli- Fant je bil namreč zaljubljen v ?e konca ne kraja. Rešeni' ribiči neko bolniško strežajko. ki pa zani ni P« HIŠO ?i.? ^ti! rtM. ± * w.. I mofolo H«! *rt .rt-rxi • • . . srečnem udušenju ognja postal sum- i skladi o. za katero se po zaslugi »Kola* zanima ves svet- —v —t bilo povpraševanja za preostalimi’ri- ™V® konca ne kraja‘ Re§eni ribiči ........... L "i®0.Potrli najti niti ene tolažilne |,m.araIa- .nolK° je premišljeval, kako vseue m tiirii nniioHo indie ut Vin*. ... bi se dvignil v očeh svoje oboževan- , tudi nobene ladje ni bilo na azpolago. da bi se z njo lahko podati na morje, kjer se je okrog 70 ribičev še obupno borilo z valovi. Žrtev Z- -nčJe postal pelo tovorni parnik, i na ^ Iz Liverpoola na Ir- sko. Polovica posadke je utonila, polovica se je pa rešila z rešilnimi čolni. V eni sami nesrečni noči je izgubilo okrog 70 ribičev življenje istočasno je pa divjal orkan na Tihem ke in prišel ie na nesrečno idejo, pod takniti ogenj, da bi notem kot junaški gasilec in rešitelj žel splošno pohva-lo in priznanje. OGNJENA KATASTROFA v BUDIMPEŠTI. V noei na praznik Vseh svetih je iz oslej neznanih vzrokov nastal v bu-dimpeštanskcm Predmestju Frzsebet „ _____________ J J J | V. J J I -- • .-».»IIVVIJU M.4-— ^1« oceanu in je podobno uničeval tudi vf ?T' k} iR Popolnoma uničil mno- japonske ribiče. Umor Iz objestnosti. „ - J1^1 na Vse svete je bil na cesti pri Kaiserslautern v Nemčiji iz zase-de ustreljen neki rudar, njegov tovariš pa smrtnonevarno ranjen Policiji se je posrečilo izslediti napadalca, ki je izjavil neverjetne stvari. Do dna duše pokvarjeni mladenič, ki je streljal na cesti, je hladnokrvno priznal, da je hotel preskusiti svoj novi samokres in da je »našel na obeh rudarjih «ta se* vračala z dela, najprimernejšo tarčo . . .« tacminlajte te CMD Jico delavnic. katere je postavila mestna obe na za revnejše obrtnike. Povzročena škoda znaša več milijard. Ker so imeli mnogi obrtniki poleg delavnice tudi stanovanja, j® ostalo po požaru 250 rodbin brez strehe. radi kratkega STIKA pogorela VSA VAS. O čudni tragični nesreči Javljajo preko Madrida iz Fa!amanke. V pondeljek Je nastal v vasi Arcediano radi kratkega stika požar, ki je v kratkem vpepelil vso vas do zadniegi Poslopja. Več oseb, ki so skušale popraviti električno napeljavo, je ubil električni tok. Požar sam pa Je zahteval deset smrtnih človeških žrtev in okoli trideset ranjencev Odvetnik postal operni pevec. Za odvetniški poklic, kakor tudi za igralca, je potrebnih mnogo istih lastnosti. Odvetnik kakor tudi igralec. morata biti dobra govornika, morata dobro in razumljivo predavati, se lahko gibati in prepričevalno pred-našati čustva druge osebe. Oba morata svojo vlogo dobro izpeljati, sicer ne prepričata poslušalca, da je vse, kar govorita, resnica. Zato se čestokrat dogaja, da odvetniki opustijo poklic in se posvetijo gledališču, dočim je obratni prehod težavnejši. Lani se je francoski odvetnik j Dufrenne posvetil gledališču. Njego-| veiru zgledu pa je nedavno sledil odvetnik Andre Gaudin. Pred dnevi je prvič nastopil v Operi Comique kot Silvij v »Cavalerii Rusticani«. Že kot dijak in kasneje kot odvetnik je posečal konzervatorij in dobil prvo nagrado. Njegov uspeli je bil nepričakovano velik in bo v kratkem nastopil v operi »Carmen«. Smrtna nesreča letalca. Na praznik Vseh svetnikov dopoldne je smrtno ponesrečil v Dcssau znani pilot inž. Karl Plaus, ki se je produciral v umetnem letanju z odprtim enomotornim trisedežnim šport nim letalom. Plaus je bil izvajal v višini 1000 m loopitig naprej in je hotel v višini 400 m spraviti letalo zopet v pravo lego. Aeroplan pa je zagrmel na tla, se razbil in vzel življenje drznemu Junkerievemu pilotu. ISSK Maribor. Sklicujem sejo upravnega odbora ISSK Maribora za 7- tm. ob 20. ur} v restavracijo »Mariborski dvor« (Pokojninski zavod). Udeležba vseh odbornikov radi važnosti dnevnega reda obvezna- — Tajnik. Sokolstvo V proslavo 201etnice svojega obstoja priredi Sokolsko društvo v Mariboru dne 12. t. m. ob 20.30 v Narod nem domu telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. Zenska deca, proste vaje. 2. Moški naraščaj, vaje na mizi. 3. Moška deca, proste vaje. 4. Ženski naraščaj, proste vaje s siti. 5. Člani, vaje na bradlji. 6. Ženski naraščaj, proste vaje. 7. Slavnostni govor br. dr. Makso Kovačiča. 8. Člani, vaje na drogu. 9. Moški naraščaj, pro ste vaje. 10. Člani, baton. 11. Članice, vaje s tamburini. 12. Člani, Carmen. Vspored bo vse posetnike gotovo popolnoma zadovoljil s svojo pestro vsebino, katero bodo znali izpolniti naši telovadci z brezhibnim izvajanjem. Opozarjamo torej že danes občinstvo na to našo prireditev, na katero ga vabimo, da se uveri o napredku našega društva v dobi svojega dvajsetletnega delovanja. Krokodilske farme V zadnjih letih je močno narastlo povpraševanje in uporaba luksuznih kož v Ameriki, radi česar so se cene močno dvignile. Za predmete iz luksuzne kože se v Ameriki plačujejo ogromne vsote, kar je privedlo do tega da so podjetni Amerikanci ustanovili prave krokodilske farme, v ka terih gojijo velike množine v poslednjem času tako dragocenih krokodilov. Krokodilske farme imajo prednost v tem, ker se lov na divjo žival, ki je izredno težaven, ne izplača. Pri lovu je treba predvsem paziti. da se koža živali ne poškoduje, ker pa je skoraj nemogoče, ker jih streljajo s krogljami velikega kalibra. To je dalo povod, da so pričeli Amerikanci gojiti krokodile v udobnih krajih. kjer so dani vsi pogoji za uspešno nego. V hrani krokodili niso izbirčni, kjer jedo vsakovrstne ostanke, ki se lahko nabavijo za bagatelno ceno. Prva krokodilska farma je vzor no urejena. Velik kompleks močvirnate zemlje je ograjen z visoko in močno ograjo, kar omogoča nadziranje izleženih jajc. Lastnik pa z lahkoto polovi godne mladiče, katerih koža daje dragoceno usnje. Razen kože so uporabni tudi drugi deli krokodilskega trupa, meso pa služi za hrano preostalih plemenskih živali. Cene nepoškodovanih kož so tako visoke, da se vzdržavanje krokodilske farme, ki je v zvezi z visokimi stroški, kljub temu izplača. Mladina, ki skruni grobove. N.emški šovinisti, člani organizacije »Stahlhelm«, so se že večkrat med drugim divjaštvom izkazali z groboskrunstvom. Pod pretvezo, da ščitijo nemško raso pred židovsko pokvarjenostjo, so stahlhelmovci že večkrat razdejali židovske grobove. To se je zgodilo r vadno po spopadih z republikanskimi organizacijami, ko jc bila politična razdivjanost na višku. Sedaj pa poročajo iz Frankfurta, da je policija kot uničevalce židovskih nagrobnih spomenikov na predmestnem pokopališču Bockenheim zasledila in zaprla same šolarje, člane mladinskih stahlhelmovskih organi zacii snaaio« ap% orig. angiesu® suuno za moške obleke, suknje in damske plašče v b o g ati izbiri pri tvrdki p p' ff aasfefe» Glavni trg 16 Maksim Gorki: Otroška leta 36 Poslovenil dr. I. D. Od tega dne dalje je nastala med nama molčeča, zla vojna; trudil se je, da me kakor nehotč udari z vajeti, izpuščal je moje ptičke, nekoč jih je vrgel mački, in za vsako reč me je tožil dedu; vedno bolj se mi je zdelo, da je tudi on tak deček kakor jaz, le da je okrašen s starcem. Jaz pa sem mu razpletal čevlje iz ličja, mu razcefral trakove, da so se trgali, ko se je Peter obuval; nekoč sem mu nasul v čepico popra, da je celo uro kihal, sploh sem si prizadeval, da mu po svoji moči in pameti ne ostanem nič dolžan. Ob nedeljah mi je po cel dan pazno sledil, in le enkrat me je zalotil pri prepovedanem — pri razgovoru z gospodiči: zalotil me je in me šel opravljat k dedu. Poznanje z gospodiči se je podaljšalo, postalo je zame vse prijetnejše. V majhni stranski ulici, med zidom dedove hiše in plotom Ovsjanikovih so rastli: brest, lipa in gost grm bezga; pod tem grmom sem v plotu izrezal odprtino, bratje so po vrsti ali po dva hodili k njej in razgovarjall smo se tiho, čepeč ali klečeč na tleh. Eden izmed njih je vselej oprezoval, da bi nas polkovnik ne iznenadil. Pripovedovali so mi o svojem dolgočasnem življenju, in ko sem jih poslušal. mi je bilo zelo bridko; govorili smo, kako žive ptice, ki sem jih nalovil, o otroških stvareh, nikoli pa niso Črhnili besedice o mačehi in očetu, saj spominjam se tega ne. Večkrat so mi kar predlagali, naj jim pripovedujem pravljico; vestno sem jim po navijal babičine historije, če pa sem kaj pozabil, sem jih prosil, naj malo počakajo, tekel sem k babici in jo povprašal o tem, kar sem bil pozabil. To ji je bilo vedno všeč. Mnogo sem jim pripovedoval tudi o babici; starejši deček je nekoč globoko vzdihnil in rekel: »Babice so pač vse zelo dobre, — tudi naša je bila dobra...« Tolikokrat in tako žalostno je govoril: bilo, bilo, zgodilo se je, kakor da je živel na zemlji že sto let, ne pa enajst. Spominjam se. da je imel ozke roke. tanke prste in da je bil ves tanek; njegove oči so bile — zelo jasne, pa krotke, kakor plamenčki cerkvenih lučic. Tudi njegova brata sta bila mila, mi tudi vzbujala široko zaupljivo čustvo, da sem vedno želel, storiti zanje kaj prijetnega; vendar pa mi je bil starejši bolj všeč. Zatopljen v razgovor, čestokrat nisem zapazil, kako se je pritihotapil stric Peter in nas razgnal z zategnjenim glasom; »2e zo-ope-et?« Videl sem, da se mu vedno bolj pogosto vračajo bolestni krči, zarana sem celo začel razpoznavati, v kakem razpoloženju se vrača s svojega posla: navadno je počasi odprl vrata, tečaji so na dolgo in leno zacvilili, če pa izvošček ni bil razpoložen, so tečaji zaškripali na kratko, kakor da bi vzdihovali od bolečine. Njegov nemi nečak je bil že davno odšel v vas ženit se; Peter je sam živel nad konjušnico, v nizki sobici z okroglim oknom, ki je bila polna za-duhlega smradu po gnilih kožah, katranu. potu in tobaku, — zaradi tega smradu nikoli nisem hodil k njemu v stanovanje. Spal je, ne da bi ugasnil luč, kar je bilo prav malo všeč dedu. »Se požgeš mi, Peter!« »Nikakor ne, le miren bodi! Ponoči postavljam luč v skledico z vodo«, je odgovarjal in gledal v stran. Sedaj je sploh gledal nekako v bok in že dolgo ni več hodil k babičnim večerom, ne pogoščal s sadnim sokom; njegov obraz je usahnil, gube so se poglobile, hodil je zibaje se in je opletal z nogami kakor bolnik. Nek delavnik zjutraj sem z dedom razgrebal na dvorišču sneg, ki je bil na debelo zapadel po noči; naenkrat je kljuka pri vratih glasno, pa nekako posebno zaškripala, na dvorišče je stopil policist, se s hrbtom naslonil na vrtna vrata in pomignil dedu z debelim. sivim prstom. Ko je ded prišel do njega, je sklonil policist k njemu nosati obraz in je. kakor da bi vrtal dedovo čelo. začel neslišno o nečem govoriti, ded pa je hlastno odgovoril: »Tukaj! Kdaj? Za božjo voljo . . .« Nenadoma je smešno odskočil in kriknil: »Bog se usmili, ali je mogoče?« »Bolj tiho,« je strogo rekel policist. Ded se je ozrl in zagledal mene. »Poberi lopate, pa domov pojdi!« Skril sem se v kot, ona dva pa sta šla v izvoščekov hlev, policist je ; snel z desne roke rokavico in udaril z njo po levi dlani, rekoč: »On — razume to; konja je pustil, sam pa se je skril . . .« Zbežal sem v kuhinjo, da povem babici, kar sem videl in slišal; mesila je za kruh, zibala z glavo in kimala z njo; ko je slišala, kar sem ji povedal, je mirno rekla: »Je že kaj ukradel . . . Pojdi in iz-prehajaj se, kaj te briga to!« Ko sem zopet pritekel na dvorišče, je stal ded pri dvoriščnih vratih, odkrit, in se je križal, gledaje v nebo. Njegov obraz je bil razjarjen, naježil se je in ena noga se mu je tresla. »Ali ti nisem rekel, da pojdi v hišo!« je zakričal nad menoj in udaril z nogo. In sam je odšel za menoj; ko je stopil v kuhinjo, je poklical: »Semkaj pojdi, mati!« Odšla sta v sosedno sobo, dolgo šepetala tam, in ko se je babica zopet vrnila v kuhinjo, mi je bilo jasno, da se je zgodilo nekaj strašnega. »Zakaj pa si se prestrašila?« »Molči!« je tiho odgovorila. Cel dan je bilo v hiši mučno, tesnobno; ded in babica sta se vznemirjeno spogledovala, govorila sta tiho in nerazumljivo, s kratkimi besedami, ki so še večale nemir. »Prižgi, mati, luči povsod,« je po-kašljevaje ukazal ded. (Dalje prihodnjič.) I VELIKA KAVARNA • PAULU DE DANfE V petek zvečer V sobote popoldne V nedeljo popoldne SVENGALI Pilili KIHI l Gum s ki Telefone električne merilne instrumente elektro-medicinske aparate aparate za gospodarsko uporabo toplote aparate za merjenje vode radio — Jugoslovensko Siemens, d. d. oddelek za slabi tok Ljnbljana, Palača Ljublj. kred. banke v veliki izbiri priporoča ___________________3aDagDMJaaaDaDaana»ggaaagpB■□■□naaDBaaDBDBDaGnaBDacinanaaDa IVI«11*11301? Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru, MALI OGLASI JSfelfSTiairs 40 praznih zabojev na pa'odaj a Din 5. Vetrinjska 3, gostilna. (Vprašati popoldan). 1536 Kuhinjske omare so na prodaj, Vojašniška ni. 18- 1535 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinjo ter pritiklinami iščeta dve mirni, starejši dami. Ponudbo pod »Mirna bodočnost 72« na upravo lista. 1541 Pomočnik za soljenje mesa (Salzer) so išče. Prednost inrnjo ueoženjoni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič i sinovi, Split. 1447 n Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamenj tega i rafologa Egipčana, kateri Vam pove Vašo prihodnjost In značaj iz črt na roki in iz pisave. Spiejema vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih oc* in od 14.-20 ure. Bcn-A!i, hotel „Kosovou, soba A Maribor. Rezila za kriv ske aparate GILLETTE Mem, Mond extre, nudi najugodneje Drago Kosina Maribor, Vetrinjska ulica ■Sfran«* ; • _ MarlŠoTsSf V E Č E R N T K Julral , V Maribora, dno XI.