KNJIŽNICARSKE NOVICE 2008, letn. 18, št. 7 UVODNIK Ceprav je poletje in cas dopustov, niso Nazaj v Evropo se vracamo z Ireno pisci prispevkov in uredništvo Knjižni-Sešek, ki se je na Slovaškem mudila na carskih novic nic manj aktivni. Pravzap­izmenjavi in nam predstavlja Slovaško rav vas že sedaj vabimo v šolo. Alenka nacionalno knjižnico. Šauperl vam predstavlja izobraževalne programe, ki jih bodo v prihodnjem štu-Doma je na tokratni raziskovalni cajanki dijskem letu izvajali na Oddelku za bibli-Jan Pisanski predstavil stanje na podroc­otekarstvo, informacijsko znanost in ju RDA in FZBZ. knjigarstvo Filozofske fakultete. Kljub pocitnicam si lahko že sedaj ogle-Da sta delo in trud na Oddelku lahko date kaj nam prinaša jesen v koledarju tudi nagrajena, spoznavamo v prispevku prihajajocih srecanj. Knjižnicarji Knjižni-Maje Žumer. Tokrat lahko berete o ce Mirana Jarca skupaj s kolegi iz Karlo-Sajetovi nagradi in njeni prvi dobitnici. vca pripravljajo posvetovanje z naslo-Hkrati vas obvešcamo tudi o vodstvenih vom Knjižnice — kreatori spremembah na Oddelku. medukulturalnog dijaloga. Program in prijavnico objavljamo v tokratni številki. Aktivni nismo samo na domacih tleh, ampak smo se ozrli tudi po tujini. Sode-Vabimo vas tudi k prebiranju naših red-lavka Branka Badovinac je tokrat pripra­nih rubrik Anno in pregledu novosti v vila prevod Leskega manifesta, ki je ICB. Želimo vam prijeten preostanek nastal v okviru lanskoletnega ISKO dopusta. posvetovanja v španskem mestu Leon. Tiste, ki so po duši avanturisti in jih zani-ma življenje v Srednji Ameriki, vabimo k Damjana Vovk prebiranju intervjuja z Meo Valens, kate-re knjižno delo so predstavili v Mestni knjižnici Izola. Kazalo: Uvodnik Obvestilo Koledar prihajajocih srecanj Leski manifest RDA in FZBZ Prvic podeljena Sajetova nagrada za najboljše magistrsko delo Novica iz Filozofske fakultete Znanje za vsakogar Koledar prihajajocih srecanj Slovenská narodná knižnica, Martin, Slovaška Intervju z Meo Valens Seznam novosti Informacijskega centra za bibliotekarstvo v NUK-u Najava: Knjižnice— kreatori medukulturalnog dijaloga Anno 1851 in 1849 Oglasi Navodila avtorjem 1 1 2 3 5 6 6 7 8 9 11 12 13 15 16 16 HITRE INFORMACIJE OBVESTILO Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi zaposlene v knjižnicah, knjigarnah, založbah in drugih podje­tjih in organizacijah, ki se ukvarjajo s pripravljanjem, objavljanjem, razširjanjem, shran­jevanjem in posredovanjem publikacij, dokumentov in informacij, k dvema novima oblikama izobraževanja: pripravi na diferencialne izpite in permanentnemu izobraževa­nju. Vec na strani 7. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 7) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ SLOVENIJA • 10.-11. 9.2008, Karlovec, Splošne knjižnice – ustvarjalke med-kulturnega dialoga [organizatorji Gradska knjižnica »Ivan Goran Kovacic« (Karlovec) in Knjižnica Mirana Jarca (Novo mesto)], http://www.nm.sik.si/aktualno/novice/aktualne_novice/ • 29.-30. 9. 2008, Kranjska gora, Uporabnik – sodelavec knjižni­ce, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp • 16.-18.10. 2008, Radenci, Programi šolskih knjižnic in razvijan­je pismenosti, http://www.dsks.si/ • 23.10.2008, Ljubljana, Kakovost v visokošolskih in specialnih knjižnicah, http://www.zbds-zveza.si/posvetovanja_sekcije.asp TUJINA (izbor za obdobje september – december 2008) • 1-5. 9. 2008, Taganrog, Rusija, 2nd Russian Summer School in Information Retrieval (RuSSIR), http://romip.ru/russir2008/eng/ index.html • 5.9.2008, Neapelj, Italija, Knowledge organization on the Web, http://www.iskoi.org/doc/web.htm • 7-8.9.2008, Lizbona, Portugalska, Disclosure and Preservation: Fostering European Culture in the Digital Landscape, http:// bnd.bn.pt/seminario-conhecer-preservar/index_eng.html • 9-11. 9. 2008, Leeds, VB, ALT-C 2008: Rethinking the digital divide, http://www.alt.ac.uk/altc2008/ • 14-18.9.2008, Cambridge, VB, Digital Resources for the Humanities and Arts 2008, http://www.rsd.cam.ac.uk/drha08/ • 14-19. 9. 2008, Aarhus, Danska, ECDL 2008: Towards the European Digital Library, http://ecdl2008.org/ • 15-18.9. 2008, London, VB, IIC congres: Conservation and Access, http://www.iiconservation.org/conferences/london2008/ congr_index.php • 17-20.9.2008, Vilnius, Litva, Information seeking in context 2008, http://www.kf.vu.lt/isic2008/ • 17.-21.9.2008, Malm Švedska, European Social Forum. Workshop: The Library Strikes Back (Yes, The Library Can Still Help You To...), http://www.esf2008.org/registrations/librarians­for-informational-commons-and-another/the-library-strikes-back-yes-the-library-can-still • 16-19. 9.2008, Sydney, Avstralija, Knowledge representation 2008: Eleventh International Conference on Principles of Knowledge Representation and Reasoning, http://www.kr.org/ KR2008 • 18-19. 9. 2008, Arhus, Danska, 8th International Web Archi­ ving Workshop, http://iwaw.net/08/index.html • 22-26. 9. 2008, Berlin, Nemcija, International Conference on Dublin Core and Metadata Applications, http://dc2008.de/ • 23-26. 9.2008, Park City, ZDA, 5th International Conference on Geographic Information Science, http://www.giscience.org/ index.php • 9-11.10. 2008, Izmir, Turcija, Ünak 2008: Information: Diversity and Awareness, http://www.unak.org.tr/unak08eng • 7-11.10. 2008, Dubna, Rusija, RCDL 2008: Digital Libraries: Advanced Methods and Technologies, Digital Collections, http:// rcdl2008.jinr.ru/eng/index.php • 11-12.10. 2008, Beijing, Kitajska, iPRES Conference, http:// ipres.las.ac.cn/ • 14-16.10.2008, Beijing, Kitajska, International Conference on the Development of Subject Librarianship and Personal Librarianship. Informacije na: michael.b.huang@stonybrook.edu • 16-17.10.2008, London, VB, Internet Librarian International, http://www.internet-librarian.com/index.shtml • 19.-22.10.2008, Nica, Francija, ICIC 2008: International Con­ference on Trends for Scientific Informaiton Professionals , www.infonortics.com • 20-22. 10.2008, Šanghaj, Kitajska, 4th Shanghai International Library Forum: Intelligence, Innovation and Library Services, http://www.libnet.sh.cn/silf2008/english/english.htm • 20-22.10.2008, Monterey, ZDA, Internet Librarian 2008: Beyond 2.0: User-Focused Tools & Practices, www.infotoday.com/il2008 • 20-26.10.2008, Ciper, 14th VSMM'08 Conference on Digital Heritage, http://www.vsmm2008.org/ • 21-22.10. 2008, Essex, VB, Historical GIS 2008, http:// www.hgis.org.uk/HGIS_conference/index.htm • 23-24.10. 2008, Colombus, Oh., ZDA, 5th International Conference on Knowledge Management, http:// www.ickm2008.org/ • 24-29.10.2008, Colombus, Oh., ZDA, ASIS&T Annual meeting: People Transforming Information - Information Transforming People, http://www.asis.org/Conferences/AM08/am08cfp.html • 26-30.10.2008, Karlsruhe, Nemcija, The International Semantic Web Conference (ISWC), http:// iswc2008.semanticweb.org/ Se nadaljuje na strani 8. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožic, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Narocila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižnicarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-174 LEÓNSKI MANIFEST Na 8. ISKO - španska podružnica [International Society for Knowledge Organization – Spanish Chapter] posvetovanju, ki je bilo med 18. in 20. aprilom 2007 v živahnem vzdušju prelepega mesta Le, so se izoblikovali nekateri koristni predlogi o prihodnosti organizacije znanja [OZ] (posvetovanje je kot obicajno fotografirala Ágnes Hajdu Bárat). Ti predlogi so tukaj oznaceni kot »Leski manifest« in jih je moc povzeti v sledece tocke: • Trend k vse vecji interdisciplinarnosti znanja zahteva bistveno nove sisteme organizacije znanja (SOZ), ki temeljijo na znatno predelanih nacelih, ki so znacilni za tradicionalne na disciplino-usmerjene [ang. discipline-based] SOZ. • Ta novost ni le zaželena, temvec izvedljiva, in se mora implementirati v dejansko razvijajoce se nove SOZ. • Osnovna enota novih SOZ niso vec discipline, temvec fenomeni [ang. phenomena] realnega sveta, tako kot so reprezentirani v clovekovem znanju. • Novi SOZ dopušcajo uporabnikom prehajanje iz ene perspektive ali vidika v drugega, kar reflektira vecdimen­zionalno naravo kompleksne misli. Posebej morajo upo­rabnikom omogociti samostojno iskanje po posameznih fenomenih, po teorijah o fenomenih (in odnosov med fenomeni) ter po posameznih metodah proucevanja. • Povezave med fenomeni, med fenomeni in teorijah o njih, ter fenomenih in metodah proucevanja o njih, so lahko izraženi in obvladljivi z analiticno-sinteticnimi tehnikami, ki jih je razvila že fasetna klasifikacija. Posvetovanje v Leu je bilo posveceno temi »Interdisciplinarnost in transdisciplinarnost v organizaciji znanstvena znanja«. Odprla ga je predsednica ISKO María José Lez-Huertas, z vabljenim predavanjem »Vecdimenzionalni management znanja v sistemih organi­zacije znanja« (v španšcini). Povzetek predavanja, ki je obja­vljen tudi v zborniku, je sledil takole: Prihod novih nacinov proucevanja realnosti, ki so posledica postmoder­nizma in kompleksnega mišljenja, so dali prostor novemu znanju, ki se ga lahko imenuje tudi vecdimenzionalno znanje, in njegovim varia­cijam vecdisciplinarnosti, interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti, ki se ne more vec razumeti, predstavljati niti organizirati s tradicio­nalnim indeksiranjem in sistemi poizvedovanja, ki bazirajo na disci­plinah. Soocenje s tem problemom je bilo prikazano na primeru anali­ze podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Razloženi so tudi predlogi, ki poskušajo rešiti neskladnost med vecdimenzionalnim znanjem in med orodji indeksiranja in sistemi poizvedovanja. 1 [Op. prev.] Organizacija znanja (ang. knowledge organization, organization of knowledge) predstavlja najširši pojem za postopke opisovanja dokumentov, njihove vsebine, znacilnosti in namene, ter organizacijo teh opisov tako, da dokumenti postanejo cim bolj dostopni. Zajema vse tipe in metode indeksiran­ja, sestavljanja izvleckov, katalogizacije, klasifikacije, upravljanja z zapisi, biblio­grafije in ustvarjanje podatkovnih zbirk za poizvedovanje informacij. Revija Knowledge Organization, ki jo izdaja ISKO, se usmerja na univerzalne ali posamez­ne domene OZ, s konceptualno-analiticnimi ali konceptualno-sinteticnimi pristopi in kvantitativnimi ali kvalitativnimi metodologijami. Lez-Huertas je v tej uvodni raziskavi o sodobnih trendih v znanju opazila (str. 5), da bo »spremenjena perspektiva, kot to predlaga inter- in vecdisciplinarnost, mocno vplivala na tradicionalne modele, trditve in metode«. Nekaj avtorjev je že opazilo in opozorilo na neustrezno obravnavanje interdisciplinarnega znanja v obstojecih SOZ. Med njimi, Clara Beghtol (Knowledge Organization, 25: 1998, str. 1-12) se je na primer sklicevala na mesto fenomenov v JD Brownovi klasifikaciji [ang. subject classification]. Videti je, da se sodobna OZ s »potrebo po prepustnejši disciplinarnih meja« sooca tako, da razvija tri možne strate­gije: • adaptacija SOZ za nove rabe • ustvarjanje altnernativnih, hibridnih SOZ • ustvarjanje novih SOZ Tretja rešitev vkljucuje fasetne analize, s katero se izraža interdisciplinarne teme (Beghtol cit.), in tudi Gnolijev pred-log (Proc' 9. ISKO conference, 2006, str. 11-18), da bi za »temeljni cilj imeli osnovo, s katero se ustvarja univerzalne ne-disciplinarne fasetne klasifikacije. V ta namen se zato ponovno uporabi koncepte iz obsežne raziskovalne tradicije klasifikacije kot so fenomen, faseta, integrativni nivoji [ang. integrative levels]˛ kot tudi predikatne logike [ang. predicate logic]« (str. 11-12). Druge raziskave se nanašajo na aplikaci­jo analize domene [ang. domain analysis] kot je to storila Lez-Huertasova za interdisciplinarno domeno ženskih študijev. »Vse te [študije] predstavljajo napredek, cetudi je potrebno vec raziskav, ki bi oblikovale model, ki odgovarjajo realni dinamiki celotnih interdisciplin, v nasprotju obravnavanja le-teh kot seštevek delov. Zato je za zacetek potrebno pred­lagati dejanske metode reprezentacije in organizacije« zak­ljucuje Lez-Huertas (str. 22). Ta uvodni problem je bil posebej izpostavljen naslednji dan, v sklopu »Implikacije interdisciplinarnosti in transdiscipli­narnosti reprezentacije znanja«. Temo je odprla Sylvie Davi­es s poudarkom kako organizirati samo informacijsko zna­nost v intedisciplinarnem kontekstu, pri cemer je zopet uporabila fasetno analizo (»Posredovanje znanja skozi deja-vnost informacijske znanosti«). Zatem je sledil clanek Mele Bosch v soavtorstvu z Claudi-om Gnoli in Fulvio Mazzocchi z naslovom »Novi odnos za vecdisciplinarni SOZ: odvisnost [ang. dependence]«: Vecina obstojecih sistemov organizacije znanja (SOZ) temeljijo na disciplinah. Ker pa je raziskovanje vse bolj in bolj vecdimenzionalno, znanstveniki potrebujejo orodja, ki jim bodo omogocila raziskovanje odnosov med fenomeni skozi celoten spekter znanja. Osredotocili smo se na odnos odvisnosti, ki obstaja med enim fenomenom in tistimi nižjimi integrativnimi nivoji, od katerih odvisi njegov obstoj. Na primer: alpinizem od gorovja; gorovje od skal. Prvi je ta odnos opisal 2 [Op. prev.] Prevodni inacici bi bili tudi povezovalni nivoji ali združevalni nivoji. D.J. Foskett v okviru CRG [Classification Research Group] projek­ta razvijanja nedisciplinarne sheme. Razpravljali smo o možnem statusu in reprezentacije treh zvrsti SOZ: tezaver, klasifikacijske sheme in ontologije. Odvisnost bi v strukturi tezavra lahko bila ena od podzvrsti asociativnih odnosov (odnosov sorodnosti) (SI), ki se jo sodec po mnogih avtorjih lahko definira kot oplemenitev njihovih semanticnih funkcij. V klasifikaciji lahko odvisnost deluje skupaj z hierarhijo, in sicer kot nacelo strukturiranja [ang. structuring princi­ple], ki omogoca nacin povezovanja in urejanja glavnih razredov, ki temeljijo na integrativnih nivojih. Odvisnost se v ontologijah lahko definira kot odvisiOd [ang. dependOn] neposredne lastnosti [ang. slot], kar opisuje dejstvo, da skozi njo razred ne zajema vse karakte­ristike drugega razreda, na katerega se nanaša. Avtorji zagovarjamo stališce, da iskalni vmesniki s tovrstnimi meddisciplinarnimi poveza­vami uporabnikom omogoca bolj natancna orodja, saj z ustvarjalnimi nacini preiskujejo zabeleženo znanje in s tem presegajo nekatere ovire kanonicne segmentacije disciplin. Ta prispevek je del raziskovalnega projekta Integrativni nivo klasifikacije (INK) [ang. Integrative Level Classificati­on], na katerega se sklicuje zgoraj omenjena Lez-Huertas in ki je opisan na tej spletni strani [http://www.iskoi.org/ ilc/index.html]. Gnoli et al. zakljucujejo, da »vecina SOZ opravicuje svojo disciplinarno strukturo s predpostavko, da uporabniki med iskanjem informacij sledijo organizaciji discipline, ki jo dobro poznajo. To je sicer ucinkovit nacin dosledne izvedbe nacela o izvoru knjižnicnega besedica. Vendar pa funkcija OZ ni le reprezentacija obstojece litera­ture, pac pa tudi predlaganje novih poti raziskovanja skozi odkrivanje odnosov v objavljenem znanju. Zato morajo biti meddisciplinarni odnosi predstavljivi in najdljivi. V to smer se nagibata Szostakov projekt in projekt INK« (str. 406). Sklop je kajpada zakljucil Rick Szostak s prispevkom »Interdisciplinarnost in klasifikacija znanstvenih dokumen­tov z fenomeni, teorijami in metodami«, ki je povzet takole: V prispevku se trdi, da informacijska znanost lahko najboljše služi potrebam interdisciplinarne znanosti (ki je nadvse pomembna) tako, da razvija univerzalne klasifikacije fenomenov, teorij in metod, ki jih proucujejo in uporabljajo znanstveniki. Obstojeci sistemi klasifikacije dokumentov temeljijo na terminologiji disciplin in zato bolj slabo služijo potrebam interdisciplinarne znanosti. Drugi del prispevka ocrta pomembnost predlaganega tipa klasifikacijskega sistema, omejit­ve obstojecih sistemov, in ucinek teh omejitev na interdisciplinarno znanost. Tretji del argumentira, da so takšni klasifikacijski sistemi izvedljivi in da se jih lahko najbolje razvija s kombinacijo indukcije in dedukcije. Po diskusiji o potrebah za intedisciplinarno klasifikacijo je bilo opomnjeno (str. 474-475), da so »(do nedavno) Szosta­kov samostojni trud – študija o znanstveni literaturi, in Gnoli s sodelavci (…) - študija o literaturi informacijske znanosti, ustvarili podobne in popolnoma komplementarne pristope k razvoju univerzalne klasifikacije fenomenov. Ceprav se te sheme nahajajo še v zgodnjih razvojnih fazah, pa so njihove širše predpostavke jasne. Uspešno so bili izvedeni tudi poskusi klasifikacije dolocene literature (posebej glej zgoraj omenjeno spletno stran ISKO Italija). Cetudi ne gre le za klasifikacijo dokumentov, Szostak ugo­tavlja, da se lahko stotine del iz humanistike klasificira v enostavno, a univerzalno klasifikacijo fenomenov (Shema za poenoteno humanisticno vedo, Sus quehanna UP, 2003). In navkljub temu, da je še veliko dela potrebnega, je bilo že dovolj doseženega, ki kaže, da so prizadevanja izvedljiva.« V zakljucku pa navaja (str. 476), da »lahko ta prispevek v dolocenem smislu velja za manifest radikalno novega pris­topa h klasifikaciji dokumentov. Klasifikacija znanstvenih dokumentov v smislu klasifikacije fenomenov, teorij, tipov teorij, in metod je zaželena in izvedljiva. Ce bodo informa­cijski strokovnjaki razvijali zgoraj predlagane tipe klasifika­cije, bodo s tem mocno prispevali k interdisciplinarni zna­nosti. Mnogi strokovnjaki razumejo vrednost interdiscipli­narne znanosti, vendar obotavljajo zaradi mnogih izzivov. Specializacija in interdisciplinarna znanost sta vzajemna, in usmeritev v interdisciplinarnost bo izrazito vplivala na vecjo kvaliteto in produktivnost znanstvene industrije kot celote. Z drugimi besedami: v tem zgodovinskem trenutku imajo lahko informacijski strokovnjaki velik in odlocilen vpliv na prihodnost znanosti tako, da bodo razvijali klasifikacije, ki pospešujejo interdisciplinarne analize.« Diskusijo je zakljucila organizatorka posvetovanja Blanca Rodríguez Bravo, ki je izrazila zanimanje in strinjanje z vse­bino tematskega sklopa. Ena izmed nastajajocih fasetnih, nedisciplinarnih splošnih klasifikacijskih shem, vsaj tako kot si želijo razlicni avtorji, je predstavljena na spletni strani INK. Enote te klasifikacije so fenomeni, ki so nevtralni objekti znanja in neodvisni od kateregakoli pristopa ali vidika, s katerim se jih obravnava. Fasetno oznako se dobi s prosto kombinacijo fenomenov. Nekatere izmed možnih faset so lahko uporabljene za teori­je (04) ali metode (03), kot to recimo predstavi Szostak: uu finance uu04x finance preucevane s teorijo X uu04y finance proucevane s teorijo Y uu049z finance preucevane s tipom teorij Z uu03b finance preucevane z opazovalnimi metodami uu03o finance preucevane s statisticnimi metodami mq03b živalstvo preucevano z opazovalnimi metodami mq03o živalstvo preucevano s statisticnimi metodami mq04y03o živalstvo preucevano s teorijo Y s staticnimi metodami V primeru, ko uporabnik išce »statisticne analize«, sistem poizveduje po oznaki 03o in najde »finance preucevane s statisticnimi metodami«, »živalstvo preucevano s statisticni-mi metodami«, in »živalstvo preucevano s teorijo Y s statis­ticnimi metodami«. Pricakuje se, da se bo klasifikacija teorij in metod, in njihova izraženost v oznaki INK na podlagi Szostakovih in Gnolijevih spoznanj tudi izboljšala. Omenjeni projekti so bili med zasebnimi pogovori na posvetovanju v Leu spoznani kot dober poskus realizaci­je splošne potrebe, ki jo je izrazila Lez-Huertas. To vklju-cuje tudi navajanje in klasifikacijo teorij in metod, klasifika­cijo fenomenov in reprezentacijo vseh dimenzij s prosto­fasetnimi oznakami. Zato se raziskave, ki potekajo, uvršcajo v širšo sliko, kar je bilo tukaj opisano kot Lenski manifest. Z dovoljenjem avtorjev prevedla Branka Badovinac. Prevedeno po »The Le Manifesto«, besedilo dostopno na spletni strani http://www.iskoi.org/ilc/leon.htm, objavljeno tudi v Knowledge Organization, 2007, 34, 1, str. 6-8. Diskusijo o manifestu in posameznih aspektih lahko preberete na navedeni spletni strani; komentarje pa lahko pošljete Claudio Gnoli in Rick Szostak na e-pošto: rick.szostak@ualberta.ca . RDA in FZBZ V angloameriškem bibliotekarskem svetu že nekaj casa burijo duhove nova katalogizacijska pravila, znana pod imenom RDA (Resource Descripti­on and Access). Gre za temeljito preve­tritev AACR2 (Anglo-American Cata­loguing Rules, Second Edition), ki je tre­nutno še v obravnavi, v veljavo pa naj bi stopila naslednje leto. Ker gre za vecletno delo vrhunskih strokov­njakov, ki naj bi odsevalo knjižnicar­sko realnost in ima potencialne pos­ledice tudi za Slovenijo, se je smisel-no tudi pri nas seznaniti z novimi pravili in polemikami okrog njih. Z vidika bibliotekarske prihodnosti je temeljnega pomena, da naj bi pravila temeljila na konceptualnih modelih Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) in Functional Requirements for Authority Data (FRAD). To pa pomeni, da se utegne bibliotekarsko delo (predvsem pa delo katalogizatorjev) mocno spre­meniti. Kar naenkrat naj bi katalogi­zatorji zelo dobro poznali entitete s katerimi se je do sedaj ukvarjala pred­vsem pešcica zanesenjakov: delo, izrazna oblika, pojavna oblika, enota. Pri tem je potrebno poudariti, da trenutni predlog pravil bibliotekarjem omogoca relativno veliko svobode pri dolocanju posameznih entitet, kar je po eni strani razumljivo, saj FZBZ ne pokriva vseh primerov, po drugi strani pa ima prevelika svoboda lah- [sic] utrinki z raziskovalnih cajank ko negativne posledice v nekonsis­tentnosti bibliotekarskega dela, pa tudi v preobremenjenosti bibliotekar­jev. Popolnoma cloveško je, da množica bibliotekarjev nad spremembami ni nujno navdušena. Nekateri menijo, da so pravila dobra kot so in da so kakršnekoli spremembe - predvsem pa spremembe, ki so trenutno predla­gane - odvec. Drugi vidijo problem v deklarirani nedorecenosti FZBZ, ki bi utegnila voditi v nesporazume. Tretji zamerijo modelu FZBZ, da je popolnoma nepreverjen v praksi. Cetrti niso zadovoljni s preglednostjo in strukturo pravil. Po drugi strani pa tudi zagovorniki FZBZ niso najbolj navdušeni nad predlaganimi pravili. Predvsem jih moti dejstvo, da FZBZ ni bil prene-sen v pravila v popolnosti, kar ima lahko kontraproduktivne posledice. Prav tako jih begajo nekatere razlage in dvoumne dikcije v pravilih, ki kažejo na to, da imajo sami ustvarjal­ci RDA težave s FZBZ. Z današnjega stališca je težko oceniti prihodnjo uporabno vrednost RDA. Zavedati se moramo, da gre pri tre­nutnem predlogu RDA za kompro-mis na podrocju, kjer kompromisi niso nujno najboljša rešitev. Po eni strani je popolnoma jasno, da je potrebno v katalogizacijsko prakso vkljuciti konceptualni model biblio­grafskega sveta, ki npr. omogoca mrežno povezanost bibliografskih entitet in ki potencialno odpravlja - s stališca modernega sveta zastarelo - parcialno in linearno paradigmo. S tega vidika se zdi takojšnje sprejetje novih pravil nujno, še posebej, ce vemo, da se uporabniki v današnjih katalogih težko znajdejo. Toda glede na to, da gre za relativno trajen korak, ki s seboj prinaša tudi ogromne kolicine napora in stroškov, je smiselno preuciti vse posledice. To je bila verjetno tudi glavna motivacija delovne skupine Working Group on the Future of Bibliographic Control pri Kon­gresni knjižnici, ki je neobvezujoce predlagala, da se delo na RDA ustavi, dokler se ne potrdi veljavnosti FZBZ. Kot trenutno kaže bodo v angloame­riškem bibliotekarskem svetu v krat­kem splavili razkošno ladjo z moder-nimi karakteristikami, mocnim - a nezanesljivim - motorjem in pomanj­kljivo izdelavo. Ali bo ta ladja plula ali potonila, pa bomo šele videli. Ve c o RDA: http:// www.collectionscanada.gc.ca/jsc/ rda.html Jan Pisanski Narodna in univerzitetna knjižnica PRVIC PODELJENA SAJETOVA NAGRADA ZA NAJBOLJŠE MAGISTRSKO DELO Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete z letom 2008 uvaja novo nagrado: Sajetovo nagrado za najboljše magistrs­ko delo v preteklem koledarskem letu. Nagrado uvaja-mo na pobudo prof. dr. Jerryja D. Saya, ki tudi finan­cira polovico zneska nagrade. Prof. Saye je redni pro-fesor na bibliotekarski šoli univerze Severne Karoline v Chapel Hillu in z oddelkom sodeluje na pedagoškem in raziskovalnem podrocju že veliko let. Rad poudari svoje slovenske korenine, vecina slovenskih bibliote­karjev pa ga pozna po referatih na posvetovanjih ZBDS. Nagrado bo oddelek podeljeval vsako leto. Za nagrado je letos kandidiralo 6 del, komisija v sesta-vi dr. Mojca Kotar, doc. dr. Andrej Blatnik in mag. Stojan Peclin je izbrala delo mag. Sabine Fras-Popovic z naslovom Standard Sistemi vodenja kakovosti in njegovo uvajanje v splošno knjižnico. (mentorica doc. dr. Silva Novljan). Nagrada je bila podeljena 11. junija. Komisija je podala naslednjo utemeljitev: Magistrsko delo obravnava vodenje kakovosti v splošni knjižni­ci (tj. vodenje oz. upravljanje ustanove) in analizira možnost vpeljave poslovnega sistema vodenja storitvenih dejavnosti SIST ISO 9001:2000 v splošno knjižnico kot javni zavod ter posle-dicno pridobitev certifikata kakovosti. Avtorica ugotavlja, da je vodenje kakovosti v knjižnicah pomanjkljivo obravnavano v dokumentih Republike Slovenije, ki so kombinacija strokovnih zahtev in zakonskih predpisov ter v dolocenih segmentih že zastavljajo zelo visoke kriterije za kakovost dela. Uporabljena je bila metoda akcijskega raziskovanja s prenosom teorije v prakso. Delo izkazuje dobro poznavanje in razumevanje sistema voden­ja kakovosti SIST ISO 9001:2000 in njegove primernosti ter uporabnosti za slovenske (splošne) knjižnice. Iz dela je razvid-no tudi dobro poznavanje delovanja slovenskih splošnih knjiž­nic. Združitev obojega je avtorici omogocilo nacrtovanje vzposta­vitve sistema vodenja kakovosti v splošni knjižnici. Vsebina magistrskega dela je predstavljena logicno, analiticno in sinteticno z navedbo pozitivnih in nekaterih negativnih vidi­kov sistema vodenja kakovosti po SIST ISO 9001:2000 v splošni knjižnici. Avtorica je postavila štiri nicelne delovne hipoteze in s pomocjo analize virov in prakticnih izkušenj akcijskega raziskovanja utemeljeno ovrgla njihove predpostav­ke. V zakljuckih dela je sama realisticno opozorila, da bo smiselnost vzpostavljanja sistema vodenja kakovosti v splošne knjižnice lahko cez cas pokazala raziskava dolgorocnih ucin­kov vpeljave. Avtorica je poiskala, pregledala in uporabila ustrezne vire, ki so ji omogocili akcijsko raziskovanje s preno­som teorije v prakso. Magistrsko delo izkazuje strokovno zrelost in izviren ter pre­dan pristop k obravnavani temi. V delu je prepoznana korist­nost sistema vodenja kakovosti kot smernic za izboljšanje vode­nja in osnovni napotek za ravnanje s cloveškimi viri. Pridobitev certifikata je mednarodna potrditev kakovosti delovanja knjiž-nice. Avtorica je skupaj z mentorico in svojimi sodelavci v knji­žnici opravila pionirsko delo v slovenskem knjižnicarstvu, ki lahko rabi kot spodbuda drugim knjižnicam. Maja Žumer Predstojnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani NOVICA IZ FILOZOFSKE FAKULTETE Senat Filozofske fakultete je na svoji zadnji seji kot novo predstojnico Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo potrdil izr. prof. dr. Alenko Šauperl, za namestnika pa izr. prof. dr. Primoža Južnica. Njun mandat se zacne z novim šolskim letom 1. oktobra. Maja Žumer Predstojnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani ZNANJE ZA VSAKOGAR Nadaljevanje s 1. strani: Diferencialni izpiti kot pogoj za vpis v podi­plomski študij V študijskem letu 2009/10 bomo zaceli z vpisom v dru-go stopnjo študija na programih: bibliotekarstvo, infor­macijska znanost z bibliotekarstvom in založniški študiji. Vpis v programe je po novih predpisih omogocen širo­kemu krogu kandidatov, ki so diplomirali na dodiplom­skih programih. Kandidati, ki niso diplomirali na progra-mu bibliotekarstvo in informatika, bodo verjetno morali opravljati diferencialne izpite. Katere diferencialne izpite bodo morali opravljati, bomo ugotavljali glede na dose-ženo izobrazbo in v formalnem ali neformalnem izobra­ževanju ter pri delu pridobljena znanja in izkušnje. V študijskem letu 2008/9 lahko kandidati pridobijo pogoje za vpis v podiplomski študij tako, da opravijo diferenci­alne izpite. Izvajali bomo naslednje predmete: Knjiga v zgodovinskem in družbenem kontekstu: Spoznali boste nastanek tiska, knjižnega založništva in avtorstva. Spoznali boste tudi genezo informacij­ske družbe in temeljnih regulatorjev v njej ter nasta­nek in delovanje komunikacijskega kroga knjige. Obseg predmeta: 20 ur predavanj in 12 ur seminarja. Osnove bibliotekarstva in organizacija knjižnic: Sez­nanili se boste z organiziranostjo knjižnic, njihovim družbenim položajem in vlogo v sodobni družbi doma in po svetu. Seznanili se boste z informacijsko politiko v Sloveniji in EU, domacimi predpisi in eticnimi naceli glede zbiranja, shranjevanja, urejanja in posredovanja informacij ter z avtorskim pravom. Obseg predmeta: 20 ur predavanj in 20 ur seminarja. Osnove informacijske znanosti: Seznanili se boste z informacijsko znanostjo kot interdisciplinarno vedo, spoznali glavna podrocja in osnovne pojme. Obseg predmeta: 16 ur predavanj in 8 ur seminarja. Osnove knjigarstva: Spoznali boste organizacijo založ­niškega procesa, osnovne konture delovanja sodob­nih knjižnih trgov in njihovo regulacijo. Obseg pred-meta: 16 ur predavanj in 8 ur seminarja. Osnove organizacije informacij: Seznanili se boste s knjižnicnimi katalogi, njihovim nastajanjem in ureja­njem ter z nacini urejanja podatkov v drugih ustano­vah in organizacijah. Obseg predmeta: 18 ur preda­vanj, 10 ur seminarja in 12 ur vaj. Organizacija knjižnicnih zbirk: Seznanili se boste z vrstami knjižnicnega gradiva, bibliografskim in kata­ložnim zapisom. Spoznali boste tudi domace in tuje katalogizacijske standarde in prirocnike. Seznanili se boste s postopki za shranjevanje gradiva, njegovega dajanja v uporabo in varovanja. Obseg predmeta: 18 ur predavanj, 10 ur seminarja in 12 ur vaj. Sistemi za poizvedovanje: Seznanili se boste z znacil­nostmi podatkovnih zbirk, predvsem bibliografskih: knjižnicni katalogi, bibliografije, tematske podatkov­ne zbirke, citatni indeksi. Naucili se boste poizvedo­vanja po teh zbirkah, vrednotenja zbirk in osnov nacrtovanja. Obseg predmeta: 12 ur predavanj, 10 ur seminarja in 8 ur vaj. Informacijski viri in storitve: Seznanili se boste z informacijskimi viri in storitvami v knjižnicah in drugih informacijskih ustanovah in spoznali referen-cni proces. Obseg predmeta: 16 ur predavanj in 8 ur seminarja. Podrobnejše informacije o predmetih in prijavnica so na spletni strani: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/studij/ podiplomski/bolonjski/index.html. Kdor se za to odloci, obiskuje predavanja, seminarje in vaje ter opravi izpit. Cena za posamezni predmet je 307,56 EUR. Permanentno izobraževanje V istem študijskem letu bo mogoce opravljati tudi vrsto tecajev, s katerimi si lahko zaposleni v knjižnicah, knji­garnah, založbah in drugih podjetjih in organizacijah, ki se ukvarjajo s pripravljanjem, objavljanjem, razširjanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij, dokumen­tov in informacij, pridobijo novo ali osvežijo staro stro­kovno znanje o strokovnih delovnih procesih. To znanje pa bo obogateno s teoreticnimi izhodišci. V študijskem letu 2008/9 se boste lahko udeležili nasled­njih tecajev: Tecaj 1: ORGANIZACIJA INFORMACIJ Tecaj sestavljata dva vsebinsko povezana modula: Osnove organizacije informacij Seznanili se boste z osnovnim postopkom, naceli, pravil­niki in prirocniki za katalogizacijo knjižnicnega gradiva. Obseg modula: 28 ur predavanj in diskusije ter 12 ur vaj v racunalniški ucilnici. Cena modula: 250 EUR Organizacija knjižnicnih zbirk Seznanili se boste z gradnjo knjižnicne zbirke in kataloga nekdaj in danes. Obseg modula: 28 ur predavanj in diskusije ter 12 ur vaj v racunalniški ucilnici. Cena modula: 250 EUR Pogoj za udeležbo: predhodna udeležba v modulu Osno­ve organizacije informacij. Tecaj 2: OSNOVE INFORMACIJSKE ZNANOSTI Seznanili se boste z informacijsko znanostjo kot interdis­ciplinarno vedo. Obseg tecaja: 24 ur predavanj, predstavitev individualne­ga dela in diskusije. Cena tecaja: 150 EUR Tecaj 3: SISTEMI ZA POIZVEDOVANJE Seznanili se boste z analizo, modeli in funkcijami razlic­nih vrst podatkovnih zbirk glede na razlicne kriterije (dostop, vrsto podatkov, ažuriranje, strukturo…). Obseg tecaja: 28 ur predavanj in diskusije ter 8 ur vaj v racunalniški ucilnici. Cena tecaja: 225 EUR Tecaj 4: INFORMACIJSKI VIRI IN STORITVE Seznanili se bomo s procesom nastajanja in pretoka informacij. Spoznali bomo vrste informacijskih virov glede na nosilec (npr. tiskani, elektronski), vsebino (npr. slovarji, vladne informacije) in druge lastnosti. Obseg tecaja: 24 ur predavanj in diskusije. Cena tecaja: 150 EUR Tecaj 5: OSNOVE BIBLIOTEKARSTVA IN ORGANIZACIJE KNJIŽNIC Prikazali bomo osnovne definicije bibliotekarstva in knji­žnicarstva. Ukvarjali se bomo s sodobno družbeno vlogo knjižnic v kulturi, izobraževanju, raziskovanju in informi­ranju. Obseg tecaja: 20 ur predavanj in 20 ur seminarja. Cena tecaja: 250 EUR Tecaj 6: OSNOVE PSIHOLOGIJE ZA INFORMA­CIJSKE POKLICE Predstavili bomo razvojne znacilnosti posameznika, ki vplivajo na odzivanje in delovanje posameznika v knjiž-nicnem in informacijskem okolju. Dotaknili se bomo psihologije ucenja in vloge bibliotekarja pri tem. Obseg tecaja: 24 ur predavanj in diskusije. Cena tecaja: 150 EUR Tecaj 7: KNJIŽEVNOST ZA BIBLIOTEKARJE IN ZALOŽNIKE Seznanimo se z nacinom obstoja literarnega dela in z oblikami njegove bralne recepcije. Spregovorimo o razli­kah med umetniškimi in neumetniškimi besedili. Ogleda-mo si zgodovino vrednotenja literarnih del in premislimo zgodovinske preobrazbe kanona. Obseg tecaja: 24 ur predavanj in diskusije. Cena tecaja: 150 EUR Tecaj 8: KNJIŽNE VSEBINE V POPULARNI KULTURI Spoznali bomo razvoj razmerja med 'visoko' in popular-no kulturo od njegovih zacetkov v casu weimarske klasi­ke do današnjih dni. Obseg tecaja: 24 ur predavanj in diskusije. Cena tecaja: 150 EUR. Podrobnejše informacije o tecajih in prijavnica so na spletni strani: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/strokovno/ index.html. Tako priprava na diferencialne izpite kot tecaji bodo potekali po urniku, ki bo prilagojen zaposlenim. Natan-cen razpored pa bo znan septembra 2008. Rok za prija­vo je 29. avgust 2008. Vabljeni! Alenka Šauperl namestnica predstojnice Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ Nadaljevanje z 2. strani: 7.-9.11.2008, Dunaj, Avstrija, Giftschrank oder Freihand? Über "Schmutz und Schund" in Bibliotheken, http://www.kribibi.bvoe.at/veranstaltungen/ 12.-14.11.2008, Sofija, Bolgarija, Globalization and the Management of Information Resources, http://slim.emporia.edu/globenet/Sofia2008/index.htm 11.-16.11.2008, Philadelphia, ZDA, ALA 2008 Midwinter Meeting, http://www.ala.org/ala/eventsandconferencesb/midwinter/2008/home.htm 26.-28.11.2008, New Delhi, Indija, International Conference of Asian Special Libraries: Shaping the future of special libraries: beyond boundaries, http://units.sla.org/chapter/cas/ICoASL2008.html 5.-8.11.2008, Dunaj, Avstrija, IRF Symposium 2008, http://www.ir-facility.org/symposium/irf-symposium-2008 20.-23. 11. 2008, Medellín, Kolumbija, Congreso Internacional de Bibliotecas Plicas, http://www.comfenalcoantioquia.com/congreso/ CongresoInternacionaldeBibliotecas/tabid/4095/Default.aspx 26.-28.11.2008, Porec, Hrvaška, Arhivi, knjižnice, muzeji: 12. seminar, http://public.carnet.hr/akm/ 7.-10.12.2008, Madrid, Španija, Chymia: International Conference on Science and Nature in Early Modern Europe (1450-1750), http://www.revistaazogue.com/conference/presentation.htm 7.-12. 12. 2008, Indianapolis, ZDA, 4th IEEE International Conference on e-Science, http://escience2008.iu.edu/ 9 POROILA C SLOVENSKÁ NARODNÁ KNIŽNICA, MARTIN, SLOVAŠKA http://www.snk.sk/ Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) sodeluje z evropskimi naci­onalnimi knjižnicami tudi v okviru programa izmenjave strokovnjakov, ki trenutno poteka s ceško, slovaš­ko in madžarsko nacionalno knjiž­nico. Slovaška nacionalna knjižnica se za razliko od drugih nacionalnih knjiž­nic ne nahaja v glavnem mestu ampak v mestu Martin, ki se je prej imenovalo Turciansky SvätMar­tin. Od sredine 19. stoletja do 1918 je mesto dejansko delovalo kot slo­vaško glavno mesto, vendar ni bilo nikoli tudi administrativno prizna-no kot tako. Martin je po velikosti osmo mesto na Slovaškem in je vec kot 300 km oddaljeno od Bratisla­ve. Nacionalna knjižnica je edina slovaška nacionalna ustanova, ki ima sedež izven glavnega mesta. Leta 1863 je bila v Martinu ustano­vljena Matica slovenská, ki je naj­starejša nacionalna kulturna ustano­va na Slovaškem in ki je postavila trdne temelje za razvoj na razlicnih podrocjih: gledališce, muzejske zbirke, knjižnicarstvo, znanost in izobraževanje. V letu 2007 pa je mesto Martin oddalo kandidaturo za naziv Evropska prestolnica kulture 2013. Slovaška nacionalna knjižnica je do leta 2000 delovala v okviru Matice Slovenske, sedaj pa je povsem samostojna ustanova. V okviru knjižnice delujeta še dva literarna muzeja, ki sta na drugih lokacijah (Slovaški narodni literarni muzej v Martinu in Slovaški muzej A.S. Puš­kina v kraju Brodzany), v isti zgrad-bi pa kot del knjižnice deluje Lite-rarni arhiv. Knjižnica danes hrani okrog 4.700.000 dokumentov. V Literarnem arhivu je 1.500.000 enot, v obeh muzejih pa deset tisoc muzejskih enot. Zgradba, v kateri deluje knjižnica, je bila zgrajena v letih 1963-1975. V casu obiska (16.6. – 20.6.2008) so v delu knjižnice, ki je namenjena uporab­nikom (vhod in avla), potekala pre­novitvena dela. S prenovo so zaceli v zacetku leta 2008 in naj bi bila koncana do konca meseca junija, vendar prica­kujejo zamudo pri zakljucku del. Osre­dnja citalnica in posamezne manjše citalnice so bile prenovljene že prej. Nac rtujejo še nadaljnjo prenovo: do leta 2010 naj bi zgradili novo skla­dišce. Od Ministrs­tva za obrambo so prejeli v last vojaš­ke skladišcne pros-tore (65. 000 m2 s 17 objekti). V teh prostorih namera­vajo zgraditi Slovaško digitalno knjižnico, dislocirano enoto SNK. Novi prostori so namenjeni izgrad­nji kulturnega in tehnološkega par­ka, ki bo vkljuceval centre za digita­lizacijo, mikrofilmanje in razkislin­jenje gradiva (projekt Kniha SK), zraven naj bi deloval tudi restavra­torski center, repozitorij za digital-ne publikacije, prostori za pripravo razstav ter vecnamenski delovni in razstavni prostori. Ko bodo vsi prostori preurejeni (sofinanciranje v okviru Norveških financnih meha­nizmov), nameravajo vse slovaško gradivo ocistiti, razkisliniti in digita­lizirati (6.000.000 knjig v petih letih), potem pa preseliti v novo skladišce. Zatem pa naj bi se zacela prenova ostalega dela knjižnice. Kulturna dedišcina, ki jo bodo digi­talizirali (poleg knjižnicnega gradiva tudi gradivo arhivov, muzejev, gale-rij itd.) bo dostopna preko skupne­ga kulturnega spletnega portala Memoria slovaca (http:// www.memoria.sk). Kot ena prvih evropskih knjižnic so zaceli z avtomatizirano obdelavo knjižnicnega gradiva leta 1975. V naslednjih letih so skupaj z drugimi knjižnicami zgradili integriran knjiž­nicni informacijski sistem IKIS, ceškoslovaško knjižnico, informa­cijsko mrežo CASLIN in drugo. Z razvojem IKT so leta 2002 zaceli z implementacijo novega projekta KIS3G (informacijski knjižnicni sistem tretje generacije). To je eden od projektov državnega informacij­skega sistema, združuje pa tiste ustanove, ki so se odlocile za upo­rabo programske opreme VIRTUA. To programsko opremo je za slova­ške knjižnice na razpisu izbrala slo­vaška nacionalna knjižnica. Cilj pro-jekta je Slovaška knjižnica – spletni portal dostopen na http:// www.ecatalogue.sk, ki bo omogocal dostop do katalogov in zbirk slova­ških knjižnic ter že omenjeni portal Memoria slovaca. V zacetku leta 2006 je 23 knjižnic uporabljalo VIRTUA sistem kot vzajemni kata-log. Portal Slovaška knjižnica ponu­ja dve možnosti uporabe: iskanje dokumentov in zbirke posameznih knjižnic. Zapisi za publikacije so izdelani v skladu s formatom MARC21. Gradivo z opisom metodologije in politike digitalizacije ter digitalne knjižnice je dostopno na: http:// www.viks.sk/digitus/ Ceprav knjižnica v imenu nima dolocene univerzitetne funkcije, pa v praksi deluje tudi kot univerzitet­na knjižnica. Tako kupujejo gradivo za izposojo na dom in za prosti pristop v citalnici. Nakup knjižnic­nega gradiva je izvzet iz javnega narocanja. Za nakup tujih publikacij imajo zelo dobre slovaške dobavite­lje. Nakup gradiva je razdeljen na retrospektivni nakup (gradivo sta­rejše od dveh let od tekocega leta) in nakup novejših publikacij. Na podrocju zbiranja obveznega izvoda pripravljajo predlog novega zakona, ki bi vkljuceval tudi spletne elektronske publikacije. Zavezanci so založniki, ki redno pošiljajo obvezne izvode. Nacionalna knjiž­nica prav tako kot NUK prejme dva obvezna izvo­da: prvi izvod je postavitveni, drugi pa arhivski. Poleg nacionalne knjižni­ce prejemajo obve­zni izvod publika­cij tudi druge usta­nove, ki jim zave­zanci neposredno pošljejo posamez­ne naslove. Tako nacionalna knjižni-ca nima naloge distribuiranja obveznega izvoda. CIP zapisov knjiž­nica ne pripravlja, pac pa dodeljujejo ISBN in ISMN številke, ISSN cen­ter pa je v Univer­zitetni knjižnici v Bratislavi. Imajo posebno tipologi­ jo, katere publikacije dobijo ISBN številko, ki jo dodelju­jejo brezplacno. Literarni arhiv zbira razlicno foto­dokumentarno gradivo in literarne ter sodobne rokopise slovaških in tudi tujih avtorjev. V arhivu hranijo kar nekaj prevodov del slovenskih literatov in nekaj korespondence znanih Slovencev. Arhiv deluje podobno kot posebne zbirke v NUK (glasbena, kartografska in slikovna ter rokopisna zbirka). Uporabniki si lahko gradivo ogleda­jo samo v posebni arhivski citalnici v Martinu. Irena Sešek Narodna in univerzitetna knjižnica INTERVJU Z MEO VALENS Študirali ste slovensko književnost in iz te vede tudi magistrira­ li. Kaj je bila tema vaše magistrske naloge? Posvecala sem se temi duhovnosti v slovenski prozi. Svetim spisom sem pripisala avtoritativen pomen pri znanstveni obravnavi duše, Boga in odnosa med nji-ma, s cimer sem poskusila prelomiti klasicno paradig-mo in na podlagi modrosti indijske Bhagavad-gite ter kršckanske gnoze in mistike vzpostavila teorijo, v cem naj bi se izraz duhovnost razlikoval od duševnost in kako se to odraža pri proucevanju literature ter v lite-raturi sami. Ker pa pri tej temi nikoli ne moremo pos­taviti zakljucne pike, je knjižni izdaji magisterija, ki je izšel pri založbi Litera, naslov Besede o neubesedljivem. Zanimanje za duhovnost vas je verjetno vodilo tudi na pot po srednji Ameriki. Kdaj ste se odpravili tja in koliko casa ste tam ostali? Kje vse ste potovali, kje ste spali in kako ste se prehranjevali? Po magisteriju sem bila izcrpana od študija, zato je bilo treba narediti nekaj cisto drugacnega, ne-umnega. V latinskoameriške kraje me je potegnila ljubezen do španšcine in želja po druženju z avtenticnimi indijan­skimi plemeni, katerih duhovnost me je vedno privla-cila. Potovala sem izkljucno sama, na štop ali z avto­busom, brez dolocenega nacrta, torej sledec intuiciji. V Mehiki, Kostariki, Ekvadorju in Peruju sem spala v poceni hostlih ali pa kar na plaži, v viseci mreži. Med bivanjem pri plemenih so mi vedno odstopili kako kolibo, marsikdaj pa sem zakomplicirala s svojim vegetarijanstvom. Dodobra sem spoz­nala sadno ponudbo tropov in Andov, poskušala raznovrstno sadje in kadar­koli je bilo možno, sem sama skuhala kaj hranljivega in po mojem okusu. Pogrešam papaaaaajo! Obiskali ste vam doslej neznana indijanska plemena. Katera? Kakšna je ta izkušnja? Najmanj znano za nas, nikakor pa ne v njihovi državi, je pleme Tsachilas, ki prebiva na podrocjih okoli ekvador­skega mesta Santo Domingo de los Colorados. Izjemni zdravilci, zavezani enostavnim vrednotam ljubezni do narave in tradicije. Njihova igrivost, sprošcenost, ustvarjalnost in radoved­nost, pa seveda trmasto vztrajanje pri ohranjanju avtenticnosti so se mi vgravirali v srce. Skupaj s šamani ste se odpravili tudi na duhovno romanje v kraje, kjer raste sveta rastlina pejotl. Nam lahko poveste kaj o tej izkušnji? Kaj je pri tem najbolj transcendentnega? Mehiško mestece Real de Catorce je obkroženo s hri-bi, za katerimi so pejotlove pušcave. Ko sem se prep-ricala, da obred praviloma ne povzroca negativnih stranskih ucinkov in je intuicija dala zeleno luc, sem res preživela polnolunsko pušcavsko noc v znamenju pejotla. Doživetje seveda presega besede, transcenden­tno pa je izkušanje povsem drugacnih dimenzij, kot smo jih vajeni živeti, ceprav so nam dejansko vedno na razpolago v lastnem bitju. Le vrat ne najdemo. Vec v poglavju Poljub pušcave v Uglašeni. V srednji Ameriki ste se zaljubili v šamana. Kako ste ga spo­znali in kakšne izkušnje ste si pri tem doživeli? Iskala sem neko majevsko naselbino in ob prihodu je stal tam, temen, dolgi lasje, me gledal. Približevala sem se kot v filmu in obstala sva en pred drugim, dolg pogled, objem, kot da se že doooolgo išceva. Vžgala se je povsem nepoznana strast in dala sem si duška, kar je bilo prej povsem netipicno zame. Nikoli obžalo­vani dnevi in noci. Moje najljubše poglavje, H kot hibiskus. Po vrnitvi v domovino ste napisali knjigo UGLAŠENA, ki povzema vaše izkušnje s potovanja in je tudi vaš literarni prve­nec. Nameravate še kaj pisati ali prevajati? Saj ste ustanovili tudi svojo založbo? Ja in ja. Pisati, pa prevajati in izdajati prave, resnicne KNJIŽNICARSKE NOVICE (2008, letn. 18, št. 7) knjige. V planu je roman, da preizkusim, ce ima moja literarna pot globlji, trajnejši smisel. Založba Mea bo pa bolj mini, nimam ravno prekrvavljene poslovne žilice. Prevedli ste knjižico z navodili za Tarot indijanske karte. Kakšno je zanimanje za te karte v Sloveniji in kaj pomenijo Indijancem? Ljudje so nad kartami navdušeni, ocitno jim prav pri­de moder nasvet ob pravem trenutku, marsikdo pa obudi instinktivno povezanost z indijansko tradicijo. Prizemljeno, empaticno, neposredno, objektivno. Indijanci sami jih prav gotovo ne poznajo, ker imajo za take posvete obicajno na razpolago plemenskega šamana ali izkušene stare starše. Modrost tam ni toliko prikrita s strahovi in dvomi, kot se to dogaja v »civiliziranem« svetu, pa tudi težave so bistveno manj komplicirane, kot uspe življenje zakomplicirati nam. Karte so predstavljene na www.mea.si. Svojega otrocka ucite špansko in želite si še kdaj obiskati kra­je, kjer ste z ljudmi in v naravi preživeli veliko lepih trenutkov. Ali ohranjate stike s prijatelji iz srednje Amerike, na kakšen nacin, so vas morda že obiskali? Kako jim lahko pomagate v njihovem boju za preživetje v globaliziranem svetu, ki krci, kupuje in unicuje njihovo naravno bogastvo, gozdove, reke, jame in jezera? Ali lahko tudi mi kaj storimo za to? Ko se rešiva plenic in bo pravi trenutek, greva seveda na obisk k prijateljem. S tistimi, ki uporabljajo inter-net, smo kar pogosto v stiku, v Evropo pa ni prišel še nihce. Razen moj šaman iz petega vprašanja, ki ga je Slovenija fascinirala; nekajkrat je celo predaval o majevski kulturi. Veckrat me prosi, naj ljudem ome­nim njihove ekološke težave (sekanje džungle za golf igrišca, upadanje vode v podzemnih jamah), menda pa lahko glede tega naredimo le dvoje – kolikor le lahko, ohranjajmo naravo svoje lastne države, v metaforic­nem smislu pa ne zamenjujmo svojih dragocenih talentov in najglobljih hrepenenj za komercialne sloga­ne in površinske, neosebne vrednote. Spomnimo se na prioritete in jim dajmo primerno mesto. Hvala za pogovor, ce ga želite nadaljevati, pa se oglasi­te v Meinem blogu (meavalens.blogspot.com). Špela Pahor Mestna knjižnica Izola SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (maj-julij 2008) 1. BRUNS, Axel Blogs, Wikipedia, Second life, and beyond : from production to produsage / Axel Bruns. ­New York [etc.] : P. Lang, cop. 2008. - X, 418 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Digital formations, ISSN 1526-3169 ; vol. 45) COBISS.SI-ID 239458048 2. EUROPEAN modernism and the informa­tion society : informing the present, understan­ding the past / edited by W. Boyd Rayward. -Aldershot (Hampshire) ; Burlington (Vermont) : Ashgate, 2008. - XIII, 343 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 239395584 3. GOING the distance : library instruction for remote learners / edited by Susan J. Clayton. - London : Facet, 2007. - XI, 239 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 2627022 4. HAFNER, Brigita Oblika in vsebina naslovne strani knjige : primerjalna analiza mednarodnega standarda in prakse na podrocju leposlovja : diplomsko delo / Brigita Hafner. - Lesce : [B. Hafner], 2007. -96 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 36024930 5. HILL, Michael W. The impact of information on society : an examination of its nature, value and usage / Michael W. Hill. - Reprinted. - London [etc.] : Bowker-Saur, 2000. - XI, 292 str. ; 22 cm COBISS.SI-ID 19538949 6. IFLA library building guidelines : develop­ments & reflections / edited on behalf of IFLA by Karen Latimer and Hellen Niegaard. -Mchen : K. G. Saur, 2007. - 266 str., XXXII str. pril. : ilustr. ; 22 cm COBISS.SI-ID 236732672 7. IFLA Pre-conference Satellite Meeting (2007 ; Dakar) Managing technologies and automated library systems in developing countries : open source vs commercial options : proceedings of the IFLA Pre-conference Satellite Meeting = Le management des technologies et des systemes automatisés de bibliotheques dans les pays en développement : logiciels libres vs options com-merciales : actes du Colloque satellite FIAB pré­congres, Dakar, Senegal, August 15-16, Aout 2007 / edited by, edité par Bernard Dione and, et Rejean Savard. -Mchen : K. G. Saur, 2008. ­217 str. : ilustr. ; 22 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 132) COBISS.SI-ID 239638784 8. JELEN, Tadeja Pricakovanja mladostnikov o knjižnicnih storitvah v splošni knjižnici : diplomsko delo / Tadeja Jelen. - Hrastnik : [T. Jelen], 2008. - 71 f. ; 30 cm : ilustr. COBISS.SI-ID 36288610 9. JONES, Richard The institutional repository / Richard Jones, Theo Andrew and John MacColl. ­Oxford : Chandos, 2006. - XVIII, 247 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos information professional series) COBISS.SI-ID 2935060 10. KALUŽA, Suzana Google Scholar : diplomsko delo / Suzana Kaluža. - Ljubljana : [S. Kaluža], 2008. - 107 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 36571490 11. KAMNIK, Barbara Hramba knjižnicnega gradiva v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec : problem svet-lobe : diplomsko delo / Barbara Kamnik. - Ljub­ljana : [B. Kamnik], 2008. - 114 f. : ilustr., pregle­dnice ; 30 cm COBISS.SI-ID 36570978 12. KOVACIC, Alenka Knjiga in radijski medij : oddaje o knjigah na Radiu Slovenija : diplomsko delo / Alenka Kovacic. - Ljubljana : [A. Kovacic], 2008 COBISS.SI-ID 36198242 Seznam pripravila Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica 4. MEĐUNARODNI STRUCNI SKUP KNJIŽNICA – SREDIŠTE ZNANJA I ZABAVE Knjižnice – kreatori medukulturalnog dijaloga Karlovac, 10. i 11. rujna 2008 PROGRAM RADA Srijeda, 10.09.2008 9,00-10,00 Prijava sudionika i registracija 10,00-10,30 Pozdravne rijeci Izlaganja: Moderatori : Jasmina Milovcic 10,30-11,00 Dr. sc. Vjeran Katunaric : Medukulturni dijalog : europski i hrvatski kontekst 11,00-11,30 Dr. Mirjam Miharcic Hladnik : Medkulturni dialog in migracije 11,30-11,50 Stanka za kavu 11,50-12,10 Ankica Jankovic : Knjižnice manjina u kulturnom dijalogu 12,10-12,30 Silva Novljan : Knjižnicar med kulturami 12,30-13,00 Slaven Ille : Rezervacija racunala i upravljanje odnosima s korisnicima racunala 13,00-13,20 Diskusija 13,30-16,30 Zajednicki rucak i posjet Muzeju Domovinskog rata 16,30-16,50 Mr. sc. Žaneta Baršic-Schneider : Portal Europske unije i Pojmovnik Eurovoc : poveznice medu narodima 16,50-17,10 Frida Bišcan, Jadranka Matic Zupancic : Knjige bez putovnice 17,10-17,30 Peter Štoka, Ivan Markovic : Mare librorum - ciklusi srecanj v Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper 17,30-17,50 Ana Bogdanic : Primjer dobre knjižnicne prakse – proslava Dana kulturne raznolikosti 17,50-18,10 Drago Pirman : Mini Bologna 18,10-18,30 Diskusija 20,00 Svecana vecera Cetvrtak, 11.09.2008. Moderatori : Željko Mavretic 9,00- 9,20 Karmen Krncevic, Antonija Miše : Novi sadržaji u šibenskoj gradskoj knjižnici 9,20- 9,40 mag. Tilka Jamnik in Ida Mlakar : Medkulturni dialog na mladinskem oddelku Knjižnice Otona Župancica Ljubljana 9,40-10,00 Hela Cicko : „ Medunarodni djecji tjedan na krilima bajke“ 10,00-10,20 Andrej Jalen : Drugacnost daljne Kitajske 10,20–10,40 Stanka za kavu 10,40-11,00 Verena Tibljaš : Otkljucani globus 11,00-11,20 Žužana Žoldoš: Knjižnicna dejavnost za pripadnike madžarske narodne skupnosti v Sloveniji 11,20-11,40 Snježana Šnajder, Dubravka Šurlan : Poštujmo kulturne razlicitosti – stvarajmo zajednicku europsku baštinu 11,40-12,00 Marta Strahinic : »Romi, povabljeni v knjižnico« 12,00-12,20 Sonja Šimic, Iva Pezer : Knjižnica korak bliže 12,20-12,40 Liana Kalcina : Aktualna vprašanja izobraževanje za medkulturni dialog PRIJAVNICA za 4. medunarodni strucni skup Knjižnica – središte znanja i zabave Knjižnice – kreatori medukulturalnog dijaloga Karlovac, 10.-11. rujna 2008. Prezime i ime: Ustanova: Adresa: Tel./Faks: E-mail: Prijave sudjelovanja možete poslati na adresu: Frida Bišcan, ravnateljica, e-mail: frida@gkka.hr Jasmina Milovcic, voditeljica Maticne službe, e-mail: jasmina@gkka.hr tel.: 047/412-377 (kucni 113), fax. 047/412-371 KOTIZACIJA Kotizacija u iznosu od 400,00 kuna uplacuje se na racun Gradske knjižnice «Ivan Goran Kovacic» na žiro racun 2402006-1100280693, Erste & Steiermärkische Bank, s naznakom „Prijava za strucni skup Knjižnica – središte znanja i zabave“. Kotizacija ukljucuje radne materijale, zajednicki rucak i svecanu veceru. 1851 Ocitna prošnja na vse slovenske domorodce Nek domorodec je v 50. listu lanskih „Novic" podpisanama veco pazljivost iskazal, kakor jo zasluživa, ker najni trud za poducevanje gimnazijalske mladeži Marburške v slovenskim jeziku s pohvalo opomeni. Res je, da uk od rok gre, ali da bi se že bil dognal na stopinjo popolnosti, še se reci ne more, ker ucenci še dosti pod u c ivnih pomockov pogrešajo. Eden takoršnih nar bolj potrebnih je s l o v e n s k a knjižnica (biblioteka) pri tem gimnazii. Glavnica gimnazija je slaba, in pri novih šolskih popravah jo na vse strani vlecejo. Ker se za ukovanje (študiranje) dan današnji vec denarjev potrebuje, kakor nekdaj, tako je ucencu sila težko, si razun š o l s k i h bukev še drugih omisliti, ktere bi za njegovo privatno omiko koristne bile. Ne bi li verii domorodci temu zapocetju (vstanovljenju slo­venske b i b l i o t e k e pri Marburškim gimnazii) v po­moc priskocili, in bukve, casopise i. t. d., kterih jim vec ni treba, veli­kodušno podariti blagovolili? Niže podpisana za to podporo v imenu nadepolne mladeži slovenske in boljše slovenske bodocnosti. Vse kar ima polje slovenskima slovstva, nama bo drago, posebno pa 1) vse s l o v n i c e slovenske in ilirske, 2) vsi b e s e d n i k i slovenski in ilirski, 3) vsi spisi le po­znan s ki slovenskih ali ilirskih p e s n i k o v , 4) vse znans­tvene bukve slov. ali ilir. spisateljev, 5) spisi za m l a d e ž , 6) vsi tecaji slovenskih in ilirskih caso­pisov, kteri so že izišli ali pa se bodo na svetlo dani. Kdor castitih domorodcov bo kaj poslati blagovolil, naj stori pod najnim naslovam, ali pa pod naslovam c. k. gimnazijalskiga ravnateljstva po c. k. pošti, ali pa, kar menje izdatkov potrosi, po zvestih privatnih priložnostih.*) V Marburgu na Božicevo 1850. Juri Matjašic in Dav. Terstenjak, ucitelja verozakona in slovenskiga jezika. *) Kar bo zamoglo iz svojiga obsežka vredništvo Novic v ta namen pripravniga vkupej spraviti, bo iz serca rado storilo, Vred. Vir: Matjašic, Juri, in Terstenjak, Dav.: Ocitna prošnja na vse slovenske domorodce. Kmetijske in rodokodelske novice, letn. 5, št. 1, 1851, str. 3-4. 1849 Nova knjižnica Ker se je že veckrat zaslišalo, kolike hvale vredno in koristno bi bilo, ako bi se po deželi, posebno kjer so ucilnice, k n j i ž n i c e (bukvarnice) napravile, se mi ne zdi potrebno važnosti takšne naprave, ktero vsak prost clo­vek pri zdravi pameti brez posvete lahko za prav spozna, obširneji dokazovati, temuc le kratko oznanim, da se v Borovljah na K o r o š k i m , kjer se je lanjsko leto tolikanj napetih nemškutarjev starima kopita zaculo, knjižnica vtemeljuje, ktero prav iskreni prijatli mater­nica jezika z vso mocjo podpirajo, kterih castitljive imena pri bližnji prilož­nosti zamolcal ne bom, kakor hitro od te bukvarnice kaj vec zvém. Kvas je napravljen, Bog mu daj svoj blagoslov, da knjižnica ne bo zaostala ! *) *) Le naprej, naprej, verli domorodci! vprid domovine — »in ne dajte se motiti, ce ravno pisano gleda protivnik«. Kdor se za omiko ljudstva trudi, dopernaša Bogu dopadljive dela, de si ravno nasprotna derhal, ki križema roke derži in lenobo pase, reži na njegove dela, jih certi in cerni. Pomnite K o s e š k o v i h besed: »Cerniti scer je vajen svet, kar sije, Podreti v prah vrsoko mu je mar ; Pa se ne boj! Še serc veliko bije,Ki vnete soza svit in c i s t o stvar. Zijavni terg življenje v kvantah gubi, Blagejši duh podobe višji ljubi,« Vredništvo. Vir: Nova knjižnica, Kmetijske in rokodelske novice, letn. 7, št. 45, 1849, str. 196 Prispevke pripravlja Branka Badovinac Narodna in univerzitetna knjižnica OGLASI DELO IŠCE FRANC MAGAJNE, Glinška ulica 7, 1000 Ljubljana GSM: (031) 279 052, E-pošta: franci.magajne@volja.net Zaposlitveni cilj: Zaposlitev na delovnem mestu pripravnika za polni delovni cas v knjižnici Rojstni podatki: rojen 28. 4. 1977, v Ljubljani, državljan Republike Slovenije Izobrazba: gimnazijski maturant (V. stopnja), diplomirani upravni organizator (VII. stopnja) Delovne izkušnje: • aktivni prostovoljec v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, zaupana so mi dela leposlovnega in neknjižnega gradiva; upora­bljam COBISS sistem pri urejanju in iskanju knjižnega in neknji­žnega gradiva, • redno delovno razmerje v podjetju Sintal d.d., varnostnik za zasebno varovanje, • trimesecno javno delo v Mestnem muzeju Idrija, urejanje arhiv­ske in tekoce dokumentacije ter vodenje strank po cerkljanskem muzeju, Partizanski bolnišnici Franja ter rojstni hiši Franceta Bevka; opravljanje del blagajnika, prodaja vstopnic, vodenje blagajne ter skrb za zaupan denar, • dijaško in študentsko delo v skladišcu in proizvodnji tovarn Eta Cerkno in Kolektor Idrija. Znanja: • tuji jeziki: aktivno anglešcina, pasivno nemšcina in znajden se v italijanskem jeziku, • racunalništvo: urejevalnik besedila – Word, osnove Excela, uporabljam Outlook ter PowerPoint in dobro se znajdem na internetu – pridobljen certifikat ECDL Start, • vozniško dovoljenje B-kategorije in lasten prevoz. • Dodatna izobraževanja: opravljen strokovni izpit iz bibliotekars­tva. Sposobnosti in lastnosti: vztrajnost, usmerjenost v dosego cilja, sposobnost samostojnega in skupinskega dela. Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispev­kov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poro-cilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogod­ka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispe­vka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. DELO IŠCE Ime mi je Saša in išcem delo v knjižnici v Ljubljani ali njeni okoli­ ci. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana geografinja in soci­ologinja kulture. Od meseca februarja do vkljucno septembra 2007 sem se kot prostovoljka usposabljala na delovnem mestu bibliote­karja v Knjižnici Otona Župancica v Ljubljani, kjer sem opravljala razlicna dela: priprava in vnos gradiva za avtomatizirano poslovan­je Potujoce knjižnice, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Po karakterju sem komunikativna, natancna, zanesljiva, odgovorna in organizirana oseba, ki jo delo z ljudmi zelo veseli. Sem racunal­niško pismena(Word, Excel, PowerPoint, Internet, Outlook Express), aktivno govorim angleško ter pasivno nemško. Decembra 2007 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, pripra­vljena pa sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Ce potrebujete novo sodelavko, sem dosegljiva na tel. 041/270­303 ali na e-naslovu dsasha76@gmail.com. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim stroko­vnim izpitom in pridobljeno licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS2. Išcem delo v knjižnici v Ljubljani in njeni okolici. Moja telefonska številka je 051/344-455. NAVODILA AVTORJEM Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamez­niku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navo­dila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s pre­sledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno števil­ko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v bese­dilo prispevka, naj bo v njem jasno oznace-no, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec pris­pevka ali kdo drug). Pri portretni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjiž­nicarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!