St. 51.
Trst, torek dne 20. februarja 1912. Ljubljana
Leto L
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PftQ9mA7l1!l Žt A. Vlil nJD,r°u	vsakdan	—	tudi	ob	nedeljah	in praz-
I UduiilubliR 91. *t vlil« nitih zjutraj. Rokopisi se ne vračajo,, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništva in uprava ja v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi, št. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro0 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: 1 mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Prač z medsebojnim klanjem!
Med nami Slovenci divjajo hudi boji, ki zadobivajo dan za dnevom surovejšo obliko. Slovenec sovraži brata Slovenca, kuje načrte, kako bi mu mogel Škodovati«. Niti enaki somišljeniki ne morejo v miru in ljubezni živeti; radi vsake malenkosti se mesarijo in eden drugemu slabo želijo.
Boji med nesomiiljeniki, med nasproti si stoječimi strankami so pa še hujši in njih podivjana oblika se zrcali iz vsake besedice, iz vsake — črke . . .
Ne bi bilo še tako veliko zlo, ko bi si stala nasproti samo posedujoči in nepose-dujoči razred, ker bi narod, imajoči 80 po sto v miru Živečih, nikakor ne bil tako lahko za ugonobiti, za potujčiti...
To bi bil samo en boj in bi ne škodoval, ampak le koristil narodu, posebno, ko bi se pravično izvojeval
Tako pa imamo več bojev — na vseh koneih vre . ..
Ob mejah n. pr. strast teh škodljivih strankarskih boj«v, akoravno se tudi že močno razvija, še ni prikipela do tiste višine, kakor pa v središču, ker se obmejni Slovenci, imajoči Jpred očmi zmaja, ki bi rad vse, kar je slovenskega — požrl, še ne mesarijo in koljejo tako med seboj, udarci, katere občutijo zmerom bolj, jih pri tem precej zadržujejo.
Drugače je pa v središču Slovenije. Tam se noben niti ne spominja na pretečo nevarnost od strani severa in juga. Vsak hoče le svoje notranje strastne čute — divje čute napram svojemu bratu, zadovoljiti, utešitu
V Ljubljani klerikalec ne govori več z liberalcem; liberalee ne s klerikalcem i. t. d. Eden kuje zlobnejše načrte, kakor drugi. Politični bojkot na vsej črti. Če je n. pr. pri klerikalni banki izpraznjeno mesto bančnega uradnika, dobi isto samo kompe-tent — klerikalec Pri liberalcih ravno tako. Vse je ločeno. Med klerikalci in liberalci je napravljeno brezno, preko katerega pa lahko koraka brezskrbno — Nemec. Eni, kakor drogi struji je ljubši Nemec, naj je že pripadnik te ali pa one stranke, kakor pa Slovenec, pripadajoč k nasprotni stranki.
Srce nas mora zaboleti, ko zremo te boje in vidimo v njih edino le našo pogubo.
Nemci in Italijani se med seboj ne prepirajo toliko, akoravno so veliko močnejši od nas. Pred očmi imajo plen — Slovenijo, zato pa med njimi ni tistega smrtnega sovraštva, ki je razprostrto med nami Slovenci. In dosegli bodo tudi marsikaj, kajti v medsebojnem sporazumljenju in miru s« lahko veliko dosože. Raztrgali bodo našo zemljo enostavno na dva kosa — medtem, ko se bomo mi medseboj klali — in nas podredili njihovim sužnjem.
Zaman bo potem nase hrepenenje po nekdanjih dneh, zaman misel na nekdanjo slovensko zgodovino .. .
To ni nobena nemogoča stvar in kakor so nam že ugrabili naš tužni Korotan, zibelko Slovenstva, tako se nam bo lahko ugrabilo vse, kar je danes še naša last.
Posebno na naš Trst gladajo danes kakor tijjri eni in drugi — Nemci in Italijani.
LISTEK.
Nostradamus.
BEVETG POGLAVJE. Razbojniki.
II.
Lagarde in Montgomery.
„ Torej smrt!" je zagrmel Royal de Beaurevers. „A če je že tako, poginimo skupaj, messire veliki profos!"
Podržal je lunto k sodu 1 . . . Bouracan se ni genil! Samo oči je zaprl . . .
»Smodnik! Smodnik! . . ."
Presunljiv krik groze se je razlegel po stopnjicah I Smodnik ! Smodnik I Nastala je panika, stopnjice so se zamašile z bežečimi, ki so skakali drug preko drugega, ker je hotel biti vsak prvi zunaj. Smodnik! Smodnik ! . . .
.Smodnik!« je zarjul Royal in se vzravnal, podoben angelu nevihte. . Naprej 1“
Stopnjice so bile proste. Vse je bežalo. Vse stopnice, vsi hodniki, vsa dvorišča so bila polna obupno kričečih ljudi, ki bi bili najrajši razgrizli in raztrgali drug drugega,
Ugrabili bi ga nam radi docela in nas poten, ako bi se jim ne hoteli podrediti, pognali v Ameriko . . .
Trst, naša bodočnost, v katerega upira oči vse Slovenstvo, naj bi ne bil več naš! Do tega ne sme priti! Kajti, ako Trst gre, potem je za nas solnce zašlo. Glejmo, da to preprečimo! Spametujmo se poprej, da ne bo prepozno ! Ne živimo več v sovraštvu, ampak v miru in ljubezni med seboj! Pri tem pa vedno kovajmo načrte, kako bi si mogli zasigurati naš obstoj za vedno!
S tem pa še ni rečeno, da se moramo stlačiti vsi Slovenci v eno stranko, v eno politično društvo. Lahkeje je delovati, če se nahajajo med seboj v stranki ljudje enakega prepričanja, kakor pa vseh prepričanj. Naj so 9tranke, četudi jih je še več! Ampak pošteno naj delajo. Vsaka naj gleda, da svoje članstvo pravilno pouči, ne pa v članstvu ubijati strastni strankarski fanatizem! Konkurirajo naj stranke med seboj, katera bo za narod več koristnega napravila. Glavna ost vseh strank bodi pa obrnjena koristnemu delu nasproti.
Pripadnik bodisi te ali one stranke, bi moral biti t tem smislu podučen in izobražen, da bi bil čut ljubezni do svojega brata močaejši in bi prevladal sovraštvo proti bratu, iraajočemu slučajno drugo prepričanje.
Ko bi se v tem pogledu reformiralo, bi dobilo naše politično delovanje čisto drugo obliko. Narod bi imel od tega koristi in bi hitro napredoval.
Slejkoprej bo treba, ako že momentano sedaj ni mogoče, kreniti na to pot, ki je edino prava. Znati bi moral vsak, da je delo le takrat uspešno, kadar pripadniki enega naroda v medsebojni ljubezni svojemu cilju nasproti kerakajt?.
Br- r.
Rop na avtonomijo deželnega odbora.
Tako klerikalci nazivljajo čisto naravno umeven dogodek, da je novomeški državni pravdnik v prečinski aferi zasledoval sled pri sleparjenju glasovnic tja v Ljubljano in da se je ta sled ustavila v prostorih deželnega dvorca in sicer ravno pri dr. Peganovih dveh uradnikih : nadoficijalu Kristanu in ofi-cijala Možini. Pustimo vprašanje, ali je ta sled državnega pravdnika prava ali ne. Dr. Pegan sam je moral če tudi nehote priznati, da je ravno on dal povod na to sled On se namreč izgovarja, daje prišel k njemu neki mu osebno znani gospod iz Prečine ter ga ▼ imenu županstva prosil naj mu izrofie glasovnice za občinske volitve. Pegan je na to dal Kristanu in Možinatu ukaz, da se glasovnice izroče. Ako uvažujemo, da je bil ta dr. Peganu ,osebn6 znani gospod" znani po-politični hujskač Terškan kaplan iz Prečine, ki nima prav nobene pravice nastopati pri deželnem odboru v imenu županstva, ako upoštevamo, da je moralo biti dr. Peganu kot deželnemu odborniku znano, da kaplan kot strankar glasovnic ne bo oddal župan stvu, da se nepristransko razdele na vse vo-livne upravičence brez vsake razlike na stranke, ako upoštevamo predpis, po katerem
samo da bi mogli bežati hitreje. Roncherol-les sam je zdirjal z brezumnimi skoki v Florizino sobo in strl njena vrata z nogo. Oboroženci so vreli na ulico, vsa vrata so se zapirala.
In dočim se je širila panika z vso svojo nepreračunljivo naglico, se je pojavila naša skupina na dvorišču, raztrgana, Srna od dima, ostudna in velikolepa obenem. Korakala je proti vhodu, ki je bil odprt na stežaj. Ro-yal de Beaurevers je šel na čelu, dižeč gorečo lunto jedva za palec daleč od smodnikovega soda. Sledil mu je orjaški Bouracan ki je nosil smrt na rami. Za njim so šli v stisnjeni gru8i Strapafar, Trinquemaille in Corpodibale, z bodalom v roki, oči izbuljene, stopajoči kakor v strašnem snu. Tako so prišli preko dvorišča, ki je ležalo pod gnetom strašnega molčanja.
Kakih tucat ljudi, ki niso imeli časa, da bi zbežali, se je stisnilo k zidu in gledalo v blazni grozi mimohod razbojnikov, upiraje oči v zlonosno Royalovo lunto. Na stopnjicah pa se je pojavil nadprofos. ki je odnašal svojo kčer v naročju. Tudi Floriza je zrla na strašne begunce ... in rahel smehljaj je igral ob tem pogledu na njenih ustnicah.
*
* *
se mora deželni odbor ravnati pri razdelitvi glasovnic, ako preiščemo kdaj se je to zgodilo in imamo pred očmi istega dr. Pegana, ki je ob časa vloma v volivni zaboj popival z županom Vintarjem po novomeških in kan-dijanskih gostilnah in kot deželni odbornik s svojimi nasveti do Vintarja naravnost nasprotoval odredbam novomeške politične oblasti: tedaj se nam zdi kot čisto naravno, če bi bil novomeški državni pravdnik s svojo sledjo prišel tudi naravnost do dr. Pegana. Pa kakor rečeno, pustimo to vprašanje še odprto. Dotaknimo pa se sledečega vprašanja. Gospodje, ki sedaj pod plaščem imunitete napadate justico, ki je primorana vršiti svojo dolžnost, vi, ki se delate tako strašno ogorčene, da je druga oblast posegla v avtonomijo deželnega odbora s tem, da zasleduje dva hudodelstva osumljena uradnika, povejte, ali niste ravno vi takorekoč pri vlomu na avtonomijo stolnega mesta sami dali drugim kompetentnejšim oblastim vzgled kršenja avtonomije, če bi bilo v tem slučaju sploh opravičeno govoriti o kakem kršenju avtonomije. Ali vam ni znan pregovor: kar ne želiš, da drugi tebi store, ne stori tudi ti drugim ? Ali ste vi po državno zgodovinskem pravu obstoječo avtonomijo ljubljanskega mest;* kaj vprašali, ko ste zgolj iz pijane politično strankarske strasti pod nasiljem večine posegli v pravice te starodavne avtonomije?
Tako bi vas lahko izpraševali tudi glede celih vrst vaših kršenj avtonomije. Pa zadostuje naj samo en vzgled glede Ljubljane. Gospodje! Ako bi ves svet ne vedel, da s takimi nastopi napadov in ogorčenja proti prvemu zastopniku državne oblasti, igrate le komedijo mečete le pesek v oči, da bi javnost za meglo tega vašega namišljenega ogorčenja ne videla vaše oziroma lopovščine vaših pristašev, bi morali reči, da ste slabi juristi, bi morali vedeti, da tam kjer gre ugotoviti hudodelstvo, — kjer je treba v blato zateptani zakon braniti in mu pripomoči do zadoščenja, da tara zastopnik države ne sme in ne more priznati nobene avtonomije. Vi kot juristi ste dobro vedeli, da se roka državnega pravdnika sme iztegniti tudi po uradih deželnega dvorca, ako ima kak povod za to. Ravno če smatrate korak novomeškega drž. pravdništva kot „predrzno poseganje v deželno avtonomijo", bi bila Vaša sveta dolžnost se na pristojnem mestu prepričati ali je korak drž. pravdnika opravičen ali ne. Le v prepričanju o neopravičenosti tega koraka bi bil dostojen protest v zbornici na svojem mestu. Na ta način bi bili dvignili ugled kranjske zbornice. Z vašim nastopom pa ste ta ugled potlačili v blato pred pustnih harlekinov.
Po kričavem nastopu ste doživeli prvo blamažo ko ste so po tričetrturni odsekovi seji vrnili v zbornico, ki je soglasno sklenila, da se mora od novomeškega sodišča še le re-kvirirati akt, ki ima še-le pojasniti „rop na avtonomijo deželnega odbora". — Vi pa ste brez poznanja pravnega položaja s surovo obsodbo napadli le svojo neprijetno službo vršečega drž. pravdnika.
Čudimo se, da deželni predsednik ni ganil niti mazinca, ko se je v njegovi navzočnosti predrzno napadala državna oblast. Želimo, da baron Schwarz v tej aferi ne doživi razočaranje v zaupanju do svojih črnih prijateljev. Ta napad kranjskih klerikalcev
Zunaj hotela, na ulici, kjer so ljudje hitel semtertja v večerni senei, so se razbojniki za hip ustavili.
„Čemu, vraga, tulijo tako ?“ je dejal Royal mirno. „Daj,* Bouracan, postavi strelo na tla!“
Bouracan je vrgel sod po tleh. In vsa petorica je stekla. Čez par hipov so izginili v mrtževju uličic in se ustavili šele, ko so se začutili izven dosega. Royal de Beaurevers je bil ves zamišljen v reči, ki so trepetale v njegovem srcu. Plamen ponosa mu je obseval čelo. Trinquemaille, bled kakor smrt, se je boril z omedlevico ob spominu na prestano strahoto. Corpodibale je šklepetaj z zobmi. Strapafarju so se tresla kolena. Bouracan pa je sopel kakor kovaški meh.
„Ali se nisi nič bal ?“ ga je vprašal Royal.
Bouracan si jc obrisal znoj, ki mu je curljal po obrazu, zmajal z glavo ter odgovoril ;
,Bal ne, ampak žejen sem! . . .“
IV.
Neznana ženska govori z Beaureversom.
V ponočni uri, ko se je vršil med Katarino de Medicis, Montgomeryjem in La-
že sam izpričuje : kar ,je*novo meški državni pravdnik storil, nikakor ni „rop na avtonomijo deželnega odbora*. Rop in sicer nesra-men(najFop)pravico in resnico pa je, kar poče-njano klerikalni kričači le z namenom, da z nasiljem in pritiskom na državno oblast skušajo pokopati hudodelstva svojih volivnih sleparij.
DNEVNE VESTI.
Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je sklenilo, postaviti deželnozborskim kandidatom za volosko-opatijski okraj, dr. Frana Brnčiča, odvetnika v Trstu. V teh usodnih časih, ko je treba izvojevati istrskim Hrvatom in Slovencem enakopravnost na vseh poljih, je potrebno, da pošljejo volilci v sabor moža, neustrašenega in kremenitega značaja; moža, ki se ne bo strašil dela, ampak bo šel neustrašeno v boj za pravice Slovencev in Hrvatov v Istri. Politično društvo za Hrvate in Slovence je v to svrho izbralo kandidatom za izpraznjeni volosko-opatijski deželnozborski mandat, dr. Frana Bračiča, ki je rodom Istrijan in pozna natanko vse potrebe in želje istrskih Hrvatov in Slovencev, posebno pa potrebe svojega okraja. On bo tako v saboiu kakor izven njega zastopal vedno neustrašeno vse kulturne, politične in gospodarske potrebe svojega okraja. Zato politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri zatrdno pričakuje od volilcev, da bodo vsi enoglasno združili svoje glasove na dr. Frana Brnčiča, odvetnika v Istri.
Politično druitvo za Hrvate in Slovence v Istri.
Pazin, 18. februarja 1912-
Odbor.
Klerikalci blamirani kot juristi. Da so se
klerikalci kot deželni poslanci s svojimi napadi na orožništvo, preiskovalne sodnike in državno pravdništvo pred vsem svetom blamirali, to smo že na več mestih dokazali. Zdaj nam preostaja le še jim povedati, da so se tudi kot juristi nesmrtno blamirali. Po svoji prvi blamaži, ko so brez vsakega povoda izbruhali svoje maščevanje nad novomeškim državnim pravdnikom, so kakor znano že nekoliko bolj ponižni sklenili zahtevo, da dobe od novomeškega okrajnega sodišča dotični akt o prečinskih volivnih sleparijah v roke. In zdaj ti nasilneži mislijo, da bo novomeški drž. pravdnik kar ekspres poslal zahtevani akt v Ljubljano, da bodo gospodje klerikalci z vsebino akta uganjali svoje burke. Pa iz te moke za enkrat ne bo nič kruha. Prvič je preiskava*v tem slučaju stvar preiskevalnega sodnika in ne državnega pravdnika, kar bi med klerikalci vsaj dr. Pegan kot odvetnik moral vedeti. Istotako pa bi moral tudi vedeti, da se akti med preiskavo ali dokler ni preiskava popolnoma sklenjena, sploh ne izročajo nepoklicanim, med katere se v tem slučaju mora prištevati slavna ^avtonomija* deželnega odbora. Ker pa so klerikalci ravno s svojim vpitjem v deželni zbornici nehote opozorili tudi ostalo javnot, ki se doslej za te dolenjske klerikalne volivne sleparije ni ravno preveč brigala, da mora na celi stvari nekaj poseb-
gardom strašni razgovor, ki smo ga opisali, in je gardini kapitan Henrika II. odslovil železni škadron, Lagarde pa je napovedal svojim ljuden sestanek v krčmi pri .Jegulji pod skalo", se je nahajal Royal de Beaurevers s svojimi tovarigi v nekem brlogu Dvora Čudežev. Skrili so se bili tjakaj, prvič, da počakajo temne noči, drugič, da si nado-meste obleko, raztrgano v boju objijihovem prihodu v hotel Roncherolles, in naposled, da si kupijo novega orožja.
Vsa petorica skupaj ni premogla beliča. Toda v dvoru čudežev je bilo vselej najti kupcev z obleko in orožjem, ki so radi dajali znanim ljudem na vero, tudi če ime Royal de Beaurevers ne bi bilo zadoščalo že samo na sebi v vzbuditev zaupanja in strahu. In tako 60 bili dobro uro po svojem odhoda iz nadprofosorega hotela vsi spet oblečeni, oboroženi ž močnimi rapirji, in, kar je glavno, popolnoma na varnem v t^m Dvoru Čudežev, kamor straža ne bi bila stopila za vse zlato tega sveta. Gorje ne-posvečencu, ki je pristopil meje Argotovega kraljestva!
Zarili so se bili torej v enega tistih brlogov, odprtih vsakemu klatežu in razbojniku. in Royal de Beaurevers se je vrgel oblečen na klop. Zaprl j« oči. četvorica je
nega tičati, da klerikalci tako vpijejo, ni izključeno, da bodo klerikalci precej časa morali potrpeti, predno se jim njihova zahteva izpolni. Hvala bogu nismo še na Tuškem, ne na Hrvaškem, da bi par klerikalnih kričačev smelo terorizirati tudi justico in državne oblasti.
| * „Vi ne volite prav" ! je rekel Zurc kot predsednik volivne komisije staremu Lukcu iz Slatnika, ko mu je pogledal glasovnico. Poživljamo klerikalne poslance, ki se s tako vnemo zanimajo za volivne sleparije v Kandiji, da stavijo na c. kr. deželno vlado sledeči predlog:	G. kr. deželna vlada ukreni,
da bo c. kr. državno pravdništvo v Novem mestu opozorjeno na slučaj Lukca, ki je to dogodbo pripovedoval v Kondatovi gostilni v Kandiji. Naj se dožene, če je Zurc res pogledal glasovnico in Lukcu res rekel, da ne voli prav. Nadalje, da bi bilo sploh dobro, če bi se v sredo v deželni zbornici prav po nedolžnem napadeno orožništvo hotelo nekoliko z večjo vnemo kot doslej zanimati za druge slične slučaje zlasti v vaseh: Dolenja vas, Smolenja vas, Slatenek i. t. d. Baje je tam, kakor tudi v vseh vaseh toliko še ne preiskanega gradiva, za katerega bi se moral zanimati preiskovalni sodnik, da bodo klerikalci v prihodnjem zasedanju deželnega zbora lahko uganjali še večje burke — pa tudi doživeli Še večjo blamažo, kot so jo že zdaj.
Kam je izginil denar? Iz Šmihela pri Novem mestu nam poročajo : Ljudska knjižnica, ki jo imajo sedaj klerikalci v svoji oblasti, je priredila v nedeljo dne 11. t. m. neko predstavo, pri kateri so dobili okrog flO K denarja. Po predstavi pa se je prav po katoliški maniri pilo pri čemer so se vršile razne „predstave", ki pa nas nič no brigajo. Ampak kar nas briga je pa je pa to, da bi radi zvedeli, kako je s tistim denarjem, ki so ga dobili pri prvi predstavi. Iz izkušnje od lanskega leta g. predsednik tega društva dobro ve, da je v Šmihelu veliko Tomažev, ki ne verujejo preje da je z blagajno vse v redu, kakor da se to javno dokaže. Pa še nekaj! So tudi taki Tomaži, ki ne verujejo, da je sedanji odbor sploh še opravičen biti odbor, ker društvo ne vrši dolžnosti pravil glede sklicanja občnega zbora. Drugod se politične oblasti brigajo tudi za take stvari, in upamo, da se bo tudi novomeško okrajno glavarstvo zanimalo kaj pravzaprav počenjajo gospodje pri ljudski knjižnici v Šmihelu.
Nove vodovodne sleparije v Kandiji. Po
poročilu iz Kandije so prišli na sled novim sleparijam, ki se ondi uganjajo z odmero vodarine. Zurc, kateremu politična oblast še vedno dopušča, da se izdaja in podpisuje za župana, dasiravno v smislu obč. volivnega reda nima pravice se gerirati kot župan, baje samovoljno razpolaga z odmero vodarine, s katero je pri nekaterih strankah brez povoda visoko .poskočil". Ko dobimo natančneje informacije, izpregovorimo še več o tej zadevi.
Povzročitelji draginje. Iz Novega mesta se nam poroča : Jutro* je ponovno bičalo povzročitelje res že neznosne draginje v mestu in okolici. Omenjalo se je več povzročiteljev, a zalmolčalo se je doslej enega zlasti kar se tiče podraženje mleka. In ta eni, kdo mislite da je ? Zavod usmiljenih bratov! Da, ta zavod je ki živi od usmiljenja in podpor vsega kranjskega prebivalstva, pa misli da zaradi tega mora biti napram mlekaricam bolj „nobel* kot smo drugi. Usmiljeni bratje so bili, ki ho prvi začeli mleko plačevati po 20 vinarjev liter, čeravno ga v večji množini kupujejo in bi ga torej tudi lahko dobili ceneje. Mlekaricam je to seveda prišlo prav, odpovedale so revežem mleko ker ga raje nesejo v bolnico k Usmiljenim bratom, kjer ga več in dražje prodado. Ko so to izvedele druge mlekarice, so takoj svo jim odjemalcem nastavile „kurzno ceno po zavodu Usmiljenih bratov. Omenjamo ta slučaj
spoštovala njegovo spanje in čakala mirno v sosednji izbi. Živ simbol njene potrpežljivosti pa je bil meh vina, ki se je košatil na mizi. Le zdajpazdaj je šel kdo pogledat, Če se je Že zbudil. Ko je vteknil Bouracan svojo debelo glavo skozi vrata, je začul Ro-yala mrmrati:
«
»Moj posel je bil torej vedno tako strašen?"
„Sanja se mu 1“ je dejal Bouracan, vr-nivši se na svoje mesto. ,On brafi: to je strašen ! Sakrament 1 Gaj sem fam rekla ?
„Praviš", je povzel Corpodibale z velikim zanimanjem, je nekoč da v fiandriški vojski napadla vaso patruljo četa kraljevskih V"
„Ja“, je dejal Bouracan in začel nadaljevati pričeto povest, ki jo hočemo ponoviti tukaj v umljivem jeziku. „Torej Francozov je bilo kakih dvajset, nas cesarskih pa kakih trideset. Napadli so nas, pa smo se začeli klati. Mislili smo, da bo zmaga na naši strani. Toda med njimi je bil eden, hudič sam ali pa obsedenec, ki je opravljal za deset drugih. Bogme delal je kakor blisk ! Kar iskril se je. Povsod ga je bilo dovolj. In tako so bili kraljevski po desetminutnem boju zmagovalci. Naši so vzeli podplate pod
radi tega, ker V9led ravnanja omenjenega zavoda morajo trpeti reveži in ker mislimo, da bi bil ravno ta zavod poklican, ne skušati cene zvišati, nego znižati. Zavod bi bil prav lahko mleko dobil po stari ceni. Mlekarice se zdaj sklicujeje na ta zavod, če pa to ni res, naj zavod javno popravi.
Stanovanjska beda v Trstu. Sistem vladanja karnore na tržaškem magistratu je privedel tržaško občino pred več aktualnih in kočljivih vprašanj katerim sledi v najkrajšem času kriza, ako ne katastrofa. Dočim so imela druga manjša in manj prometna mesta že pred desetletji svoj stavbni načrt, oziroma zakon, se tržaški kamoristi še vedno love v vsaki seji posebe in pri vsaki stavbi za tem kako naj se pozida, oz. odobri stavbeni načrt. To smo videli pri zadnji debati o preureditvi Goldonijevega trga, ko je svoje varovance tudi sam Indipendente prav pošteno obrcal, ter jim javno _ pritisnil pečat nezmožnosti, kar si moramo Šlo venci dobro zapomniti, da ob priliki občinskih volitev gospode kamoriste na to spomnimo. Regulacija mesta prihaja namreč prav v Trstu mnogo v poštev, ker bo vsled hitro naraščajočega prometa in prebivalstva stalo mesto naenkrat pred regulačno krizo, ker s tem ni več računati, da bi se pridobivalo še kaj dragega terena z zasipanjem morja, a obrežni in na promet v središču mesta, kakor tudi higijenske razmere so postale že katastrofalne. Lanska kolera, velika umrljivost dece in splošno poslabšanje zdravstva v Trstu, vse to moramo prištevati slabim, drugim nezdravim in nemoralnim stanovanjskim razmeram Deca umira vsled preparjenega ozračja, mladina vsled prezgodnje forsirane spolne dozorelosti, matere bolehajo vsled po-maujkanja vseh materinstvu kot predpogoj stavljenih zahtev, o starcih pa v Trstu skoro ni govora, ker je GO let star človek tu že skoro redkost. Toda to je že sedaj, dočim čaka mesto še strašna stanovanjska kriza, bodisi za slučaj kake večje epidemije, ko bo treba staro mesto in tudi dober del dragih okrajev direktno zapaliti, da ne zavzamejo eventuelni epidemski slučaji za vso državo nevarnih dmenzij. A tudi slučajna prehitra regulacija, bo provzročila katastrofo, ker je okolica hribovita in modernega prometnega mesta stavbnim zahtevam ne odgovarja. Očividno je torej, da bi se moralo v notranjščini mesta pred vsem paziti na to. da se ves prostor uporabi edino le v prometne svr-he, vsaj do tam, ko nastopijo hribi in klanci. Toda mi vidimo, da se na mestu prejšnjih malih, ali srednjih hiš stavijo ob najbolj prometnih ulicah velikanski kolosi, ki so pa za stanovalce pretesni, a za gospodarja pre* obsežni, ker mora svoi naloženi kapital vsaj obrestonosno naložiti. Na vse zadnje ne bo preostajalo druzega, kot privatne domove sezidavati v slovenski okolici, a to čimprej, ker zlasti nižjim, delavskim slojem lahko na hip in e n b 1 o k odpovejo Lahi stanovanje.
Pustna šema je postal ,11 Piccolo". Letošnji mrtvi korzo mu je namreč strašno pokvaril veselje, tako da kar tarna. En sam voz, tako piše in še ta v reklamne svrhe, nekaj pijanih dedcev problečenih za ženske s prav umazanimi kostimi, tu pa tam kaka hreščeča harmonika in konec debate. Seveda, to je zelo žalostno, ako se pomisli, da je bil včasih v Trstu korzo na pustno nedeljo veliko zanimivejši nego po samih laških mestih odkoder je bila ta šemarija sem prenesena. Zlasti je grenilo Lahom veselje ljubko slovensko govorjenje, katerega se Laki silno boje, a ki je bilo skoro da v večini. Sedaj se s tem tolažijo da skličeio za 1. 1913. veseliški odsek (Gomitato dei Festegiamenti) ki bo spet skrbel za italijantvo Trsta, in sicer s — šemami!
Iz Hoč pri Mariboru nam poročajo: Naši nemškutarji so postali Že skrajno predrzni in vsakogar, ki noče trobiti v njih rog kruto preganjajo in sovraži o. Pred
pazduho in pustili na bojišču kakik tucat mrtvih. Med njimi sem bil tudi jaz.“
„Torej si bil mrtev, hahaha!“
,Ne popolnoma, toda ko sem se malo genil je planilo pet ali šest kraljevskih, da bi me ubili dodobra. Odprl sem oči in zagledal tistega divjega hudiča, ki je ravno vtikal svoj rapir v nožnico. Kliknem mu: Gospod ! — On mu pogleda in pravi: Ubogi zlodej, ne ljubi se mu umreti — Ne, ne, nočem umreti! Rešite me, gospod! — Tovariši, prizanesite ma! Klaverno je ubijati ranjenca. — Ne, ne, naj le pogine! — Jaz pa hočem, da ostane živ I — A mi ga hočemo ubiti I — Tisoč satanov! zakriči, divjak, potegne rapir in se postavi predme; tak je bil pogledati, da sem si dejal: So že v kisli juhi I Kajpada, oni so godrnjali, u-meknili so se pa le. On pa se skloni, mi da piti, odnese me v svoj šator in mi izmije rane, tako da sem se kmalu izlizal In, sakrament, nisem ga hotel več zapustiti! In to je bil on! Bil je Royal de Beaurevers! Tako sva se seznanila. Na njegovo zdravje!"
Bouracan je zagrabil meh, vzdignil ga z obema rokama, pil in si otrl nato najprej usta, nato pa oči, ki so bile polne solz.
kratkim je Sel neki zavedni Slovenec s puško na rami skozi Hoče. Kar ga obkoli neka nemška tolpa in zahteva od njega orožni list Mož jim je krepko odgovoril, da jih to čisto nič ne briga in šel mimo naprej. To je Nemce tako vjezilo. da so skoro četrt ure kričali za njim in ga zmerjali, dokler jim ni zmanjkalo besed.
Morilka svojega moža pomiloščena. Cesar je pomilostil posestnico Juliano Kmetič iz Razvanj pri Mariboru, ki je bila lansko leto radi umora svojega moža obsojena r smrt na vešala, na 20 letno ječo.
K umoru v Doblu. Dne 16. t. m. je bil
aretiran v Voitsbergu 31 letni železničarski delavec Janez R ckmeier ki je osumljen, da je umoril tamka šnjega dimnikarskega mojstra, oziroma bil soudeležen pri umoru. Vlorilec Josip Kaiser se je že z ■ časa svoje službe seznanil s Kickme erjem, ki je bil že 10 krat radi tatvine predkaznovan. Kmalu sta postala najboljša prijatelja. Po dosluzeni vojaščini sta odšla iskat si dela v graško okolico in sta nekaj časa stanovala v Gradcu Ker nista mogla dobiti stalne službe, sta odšla v Voitsberg in si tam izbrala za žrtev dimnikarskega mojstra Happicha, ga urno-rilia in oropala vsega premoženja.
Krvav prepir. Dne 11. t. m. je posestnikov sin Anton Hasler popival v gostilni v Pobrežu. Ko se je vračal domov, so se mu na cesti pridružili še posestnikovi sinovi Ferdinand Klančnik, Alojzij Kropf in Franc Kvas. Fanti so se pričeli kmalu med seboj prepirati. Tekom pretepa je Kvas zgrabil Haslerja za vrat in mu zadal močen bodljalj v pluča. Smrtno-nevarno ranjeni Hasler se je zgrudil takoj ves krvav na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico, Kvasa pa so že aretirali.
Porotne obravnave v Celju. Po tridnevni razpravi zoper znane sejmske roparje in žepne tatove, so bili obsojeni: Juro Jovanovič na 7 let, Mirko Jean na 6 let, Sretan Golič na 5 let in Ivan Milan Milanovič na 6 tednov težke ječe. Porotnikom je bilo Stavljenih 23 vprašanj.
Pobegli roparski morilec. L. 1881. vTer-govicu pri Ptuju rojeni Janez Lah je dne
12.	t. m. umoril posestnico Rozo Os\vald in ji ukradel 253 K denarja, srebrno uro, športno verižico, zlato brožo in več prstanov. Moricu se je pri aretaciji posrečilo pobegniti. Odšel je najbrže čez Reko v Zagreb, odkoder bo skušal priti najbrže zopet domov.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. febr. Od vseh strani, z dvorov in od poslaništev, kakor tudi iz Vatikana od papeža, od kardinala Merry del Val a in od papeževega nuncija z Dunaja prihajajo z ozirom na smrt Aehrentala izrazi sožalja na dvor.
Dunaj, 19. febr. Skupni finančni minister Burian je zaprosil cesarja za odpust iz službe. Edina motivacija k temu koraku je v tem, da bi bili, če bi bil imenovan grot Berhtold, ki je madjarski državljan zunanjim ministrom, cesarski dvorni minister, zunanji minister in skupni finančni minister vsi sami Madjari, kar ni bilo dosedaj v navadi. Cesar se še ni odločil Edini skupni minister Avstrijec je vojni minister general Auffenberg.
Dunaj, 19. febr. Grof Berchtold je imel za Časa Aehrenthalove bolezni ž njim več političnih razgovorov, pri katerih se je natančno informiral o toku vnanje politike naše monarhije Zadnje dni je bil grof Berchtold po več ur v uradu zunanjega ministrstva, da se je informiral o toku vseh zadev vnanjega ministrstva. Imenovanje grofa Berchtolda zunanjim ministrom sledi jutri.
Sarajevo, 19. febr. O sinočnjih nemirih se poroča, da je bila policija obveščena, da se bodo vršili, ter je temu primerno ukrenila vse potrebne varnostne odredbe. Včeraj pop. ob 5.30 se je vršila v katoliški cerkvi neka poroka. Zbrala se je velika množica ljudi, kar na enkrat se začuje uglušne vskli-ce, doli z Ogrsko, doli z banom Čuvajem, itd. Nato je bila intonirana hrvatska himna. Policija je hotela razkropiti množice. Nakrat počijo streli s samokresov. Neki muslimanski dijak je bil smrtno nevarno ranjen. Množica udere na to pred madjarsko šolo, ter pobije s kamenjem vsa okna. Nato je nastopilo vojaštvo z bajoneti, ter razkropilo množico. Go>ori se, da je bila demonstracija organizirana od štirih zagrebških vse-učiliščnikov, ki so prišli sem z ekspresnim vlakom. Soudeležili so se teh demonstracij večinoma srednješolci, trgovski pomočniki, mladina in kršč. socijalci. Proti večeru so šli navzoči dtželni poslanci na policijo, posredovat za 19 aretiranih dijakov, ki so bili nato čez noč izpuščeni na svobodo. Kar se je z gotovostjo trdilo, da niso streljali demonstranti, nego policaji, so prišli vsi policaji v preiskavo. Pri nekem policistu moslimske vere, katerega se jo označalo za krivca strelov, se je našlo neki neslužben
samokres. Vpeljana je najstrožja preiskava. Noč je bila mirna.
Budapešta, 19. febr. V ogrski ?,boraici je danes opoldne krožila vest, da so se posredovanja grofa Andrassy-ja, med Khuenom in Košutovci obrnila na bolje. Upanje je, da se po današnji seji razmere še bolj pojasnijo.
Pariz, 19. tebr. Vled podsutja nekega hriba, je bil tunel Puy Morens v departe-mentu Arriege, popolnoma zasut. Po šest-urnem delu so rešili 150 delavcev nepoškodovanih.
Carigrad, 19. febr. Glasom vesti iz turških krogov, se je šejk rodu Senusov iz Kufra odločil stopiti v boj proti Lahom, ter že koraka proti Bengasiju. Vsa plemena Senusov so se odločila za vojno proti Lahom.
^ Carigrad, 19. febr. Včeraj popoldne je v policijskem uradu, ki se nahaja v vladni palači v Ričevi eksplodirala bomba. En del hiše je šel v zrak. En atentator je bil ubit, drugi štirje so bili pa aretirani. Pet oseb je bilo ubitih.
Carigrad, 19. febr. Na mesto Sinapiana, ki je odstopil, je bil imenovan ministrom javnih del Džavid bej.
Brindisi, 19. febr. Kapitan ladje ,Barion“, ki je prišel danes iz Antivari, poroča, da je bil obveščen oficijelao brzojavnim potom od črnogorske vlade, da so Malisori, rano dne 16. t. m. pri Drevetu iznenadili 400 Turkov, ter jih zajeli. Vnel se je boj na nož. Nad Skadrom je proglašeno vojno stanje.
London. 19. febr. Včeraj je v Salisbury-ju stotnik pl. Winekler, član italijanskega zrako-plovnega oddelka na poskušanju raznih tipov aeroplanov padel, ter si polomil noge.
Nantes, 19. febr. Sinočir je del ladjedelnice „Bretagneu pogorel. Škode je 500.000 kron.
Teheran, 19. febr. Poslanika Rusije in Anglije sta izročila dpnes perzijski vladi zahtevano izjavo. Vsebina je tajna.
Razne vesti.
»Slovenski llustrovani Tednik" št. 7. vsebuje 14 slik in sicer: „Odbor podružniee C. M. D. št. 24 v Clevelandu v Ameriki" ; »Gostija v Borovnici na Kranjskem"; „Maske na gostiji v Št. Jurju ob Ščavnici na Štajerskem" ; „ Kmetski original na Gorenjskem" ; Gospod »Cilinder Fnok“: Kmetski original; nJagerli, Romastnik v družbi veselih svatov na Poherju; Lov na divjega marjasca v Loki pri Zid mestu (2 sliki); Kretnje povedo značaj; župan v Tretkovi v Slov. gor.; Fr. Kocuvan s soprogo; 2 slika o 30-letnici „Nar. čitalnice* v Ljubljani in sicer: 1. Sokolice, ki so pri slavnosti predstavi v slovenskem dež. gledališču izvajale težavne in krasne telovadne plese; 2. Ožji odbor (nadsvetnik in poslanec Fr. Višnikar, predsednik, c. kr. fin. načelnik F. Vesel, blagajnik ; c. kr. podpolnikovnik I. Milavec, podpredsednik in cand. jur. Milko Naglič, tajnik ; skrivalnica in slika neznanega slov. rudarja v Ameriki. V romanu „V burji in viharju" je tudi ena slika in v malem listku je izborna Ležinskega humoreska: Zadela je kosa ob kamen. Posebno mnogo je v tej številki smešnic. Na naslovni strani ima sliko odbora jako delavne podružnice C. M. D. v Clevelandu. »Slovenski Ilustrovara Tednik'* je priobčil že prej par slik iz Amerike in sedaj priobčuje zopet in povdarjamo, da je to velikega narodnega pomena, ker krepi vezi med Slovenci doma in na tujem. Domačim vzbuja zanimanje za one v tujini in tem pa krepi Ijubezeu do rodne grude, da tudi pri trdem delu, v boju za obstanek v tujini ne pozabijo na teptano in ogroženo staro domovino. Koliko Slovencev se je že poizgubilo in jih je požrla tujina, ki bi lahko bili opora in pomoč mile naše domovine. Velikega nar. kulturnega pomena je torej »Slovenski llustrovani Tednik" in priporočamo ga vsem, da si ga naroče in ga razširjajo.
* Politični samomor. V soboto popoldne je New-Yorku izvršil neki bogati trgovec samomor. V pismu katerega je zapustil, izjavlja, da nikakor ne more premarati, da postaja Rooseveltova predsestvena kandidatura vedno aktualnejša. V strahu, da bi trgovina v slučaju, če postane Roosevelt zopet predsednik Zjedinjenih Držav trpela, je izvršil samomor. Precej dobra amerikanska raca!
* Sicinski aretiran. Neki krakovski list poroča iz Bukarešta, da so v Konstantiji aretirali nekega človeka, ki je najbrže morilec grofa Potockega, Sicinski.
* iz velikomestnega blata. Neka 30-letna kavarniška blagajničarka v Budimpešti, ki se je poročila z nekim 74-letnim možem, da postane pristojna v Budapešto, je včeraj umorila svojega ljubčka, nekega plačilnega natakarja. Zabodla mu je bodalo naravnost v srce, tako da je obli žal na mestu mrtev. Plačilni natakar ji je ukia lel ušesna uhana, jih prodal in potem denar zapravil z neko
drugo deklico, kar je njegovo ljubico tako vjezilo, da ga je umorila.
* Giuhonema gospa ga je izdala. V D alkenu na Nemškem je bil te dni aretiran re-šetar Kluth, ki je po izpovedi njegove gluhoneme Žene pred dvema letoma na javni cesti pri Erhelenzu umoril nekega moža in ga oropal. Truplo umorjenca je potem vozil v vozu dva dni s seboj in ga konečno zakopal v gozdu, ki leži poleg Erhelenza. — Podatki gluhoneme gospe so se izkazali kot popol-resnični.
* Cigani umorili 'gozdarja. V gozdu Niesig pri mestu Fulda je bil umorjen te dni gozdar Romamus, oče več otrok. Umorili so ga trije cigani. Cigane je nato zasledoval večji oddelek topničarjev pod vodstvom oficirjev. Več cigank, ki so osumljene, da so bile soudeležene pri umoru, je že aretiranih. Neki topničar je pri zasledovanju tako nesrečno padel, da si je zlomil obe nogi.
* Kaj pripovedujejo kitajsks pisemske anamke. S koncem leta 19 L1 je bila kitajska pošta stara natančno 50 let, kajti ustanovi-teh po§te s sli, ki so jo pozneje spremenili v cesarsko kitajsko pošto, seza natančno do leta 1861. Sedemnajst let pozneje, leta 1878, so prišle v promet prve kitajske znamke in od tega časa se je rodila velika množina novih kitajskih znamk, ki pripovedujejo mnogo skrivnosti. O teh skrivnostih ve povedati angleški strokovnjak marsikaj doslej še neznanega. Čudovite rizbe starih kitajskih znamk so znane slehrnemu nabiralcu. Predooujejo nam zmaje z glavami velblodov, z jelenovimi rogovi, z zajčjimi očmi, s kravjimi ušesi, z luskinami krapov in s sokoljimi očmi. V*aka noga strašnega zmaja je oborožena s petimi kremplji. To dokazuje, da so bile znamke izdelane s cesarjevim dovoljenjem, kajti necesarski zmaji smejo imeti samo po štiri kremplje na nogah. Za te znamke so prvič uporabljali popir z vodnim znamenjem iu to vodno znamenje je kitajski simbol jinjang, ki izraža dvoje temeljnih sil narave, moško in žensko. To obliko so ohranile znamke do leta 1894, ko je obhajala cesarica vdova svoj šestdeseti rojstni dan; da proslave cesaričino šestdesetletnico, so izdali jubilejne znamke. O teh znamkah, ki imajo tudi vpodobljen simbol jinjang, pripoveduje angleški strokovnjak tajinstveno zgodbo. Rizbe za znamko je narisal naslavljenec selske pošte, gospod de Villard. Komaj je narisal načrte za nove znamke, so ga Že poslali v Tibet, odkoder se ni nikdar več vrnil in nikdo ni več slUal o njem. Kaj je bil njegov zločin ? Villard je rabil za svoje rizbe škrlatasto barvo in ker je na Kitajskem ta barva cesarska, so smatrali Kitajci rabo te barve toliko kakor za veleizdajstvo. Jubilejne znamke 1. 1894 imajo jako mnogo kitajskih simbolov, Na njih vidimo simbol šu, ki vpodoblja dolgo življenje in simbol vuzu, ki vpodoblja petero blagoslovov življenja: dolgo življenje, zdravje, bogastvo, krepost in lahko smrt. Leta 1895 so končno ustanovili kitajsko cesarsko pošto, katere organizacija izvira največ od Roberra Harta. Obenem so odpravili način starega računanja in ga nadomestili s sedanjim. Prve znamke novoustanovljene cesarske pošte so izšle avgusta 1897. Dvoje izmed njih, v vrednosti pet in petindvajset kron, predočujeta simbol divje gosi, ki namigava na kitajsko legendo. Vjet kitajski poslanik je navezal gosi pismo na peroti. Gos je letela proti jugu in jo je ustrelil sam cesar na lovu. Tako je zvedel, kje je njegov poslanik vjet, in ga je oprostil. Razen mnogih rednih znamk ima Kitajska tudi nekaj izrednih. L. 1903 ni prispel pravočasno v Fučav parnik, ki je vozil znamke; zadržali so ga bili hudi viharji. Poštnemu ravnatelju pa so bile pošle znamke, ki bi jih bil imel pripeljati parnik. V zadregi je torej dal v sredi poševno prerezati znamke po dva centa in natisniti nanje besedo 1 cent. Te nenavadne znamke nabiralci jako cenijo.
* V smrt obsojeni. V Nansyju na Francoskem sla bila te dni dva pocestna razbojnika, ki sta napadala potnike in jih umorila, obsojena pred sodiščem na smrt.
* Linčanje. V Bostonu so belokožci v soboto napadli nekega zamorca in neko zamorko in ju radi tega, ker sta osumljena, da sta izvršila umor na nekem belokožcu, lin-
čali. Razjarjena množica ju je silno mučila in konečna obesila na neko drevo.
* Kako delajo angleški diplomati. Angleška učiteljica jezikov Malezka, ki je osumljena, da je revolucijonarka, je bila pred enim letom aretirana v Varšavi. Potem ko je bila že 10 mesecev v preiskovalnem zaporu, se je angleškemu diplomatičnenm zastopniku posrečilo, spraviti jo na prosto po vložitve kavcije v znesku 20.000 rubljev. V soboto se je vršila proti njej obravnava, vsled česar so jo dan poprej zopet aretirali. Angleški konzul v Varšavi je prisostvoval pri obravnavi, ki pa je bila radi zaslišanja še več novih prič, preložena. Angleški konzul je potom potem potom angleškega poslaništva v Petrogradu izposloval pri ruski vladi, da je bila učiteljica zopet takoj izpuščena
* Umor. 19-letni vseučiliščnik Henrik Kunst iz Prage je v soboto ustrelil svojo IS letno ljubico in nato izvršil še samomor. — Oba sta bila smrtnonevarno ranjena. Vzrok umora in samomora je dejstvo, da je bila njiju poroka skoro izključena.
* Eksplozija Na japonski križarki „Sat-soma“ je te dni eksplodiral neki top. Deset mornarjev je obležalo na mestu mrtvih, mnogo pa jih je nevarno ranjenih. Križarka je za-dobila na več krajih 'nevarne poškodbe.
* Lokomotiva — morilka tičev. Na milijone ljudi prepotuje dannadan velike daljave v naglo brzečih vlakih, a le malokateri se zavedajo, koliko tičev je žrtev hitrice vlakov. Pač vidimo to vselej, ako se vozimo po prostranih ravanih in prerijah severne Amerike, kjer razpada nešteto krilatcev ob tirnicah v prah in pepel. Toda ker vlaki v Evropi sploh ne vozijo tako naglo kakor v Ameriki, mislijo, da „železniški moloh" našemu tičjemu rodu ne prizadeva posebnih žrtev. Vendar temu ni tako. Samo ena brzo-vlakova lokomotiva pomori na stotine tičev v enem mesecu. Ako uražujemo, da obvisi na ali ob stroju samo majhen odstotek tičev, niti deset odstotkov ne, tedaj si lahko pred-očimo precejšnje število ubogih žrtev. Nadalje moramo vpoštevati, da poginejo ne malokdaj mladiči ali se sploh ne izležejo, ako jim pogineta stara dva, ali čeprav samo eden njiju. Pomisliti pa moramo tudi na veliko število brzovlakov; potem se ni čuditi, da je umolknilo že toliko tiejih koncertov, ki so še pred enim ali dvema desetletjema razveseljevali prijatelje prirode. Čim hitrejše drvi vlak, tem večja nevarnost, da se tiči ne morejo dovolj naglo umakniti in se zaleti lokomotiva vanje v hipu, ko hočejo odleteti; kajti še lastavice in netopirje, umetnike v letalnem loku, prevari hitrica 95 kilometrov na sekundo. Ako se bliža vlak, tedaj ptiče vznemiri šum in ropot ter leta po najkrajši poti na kraj gnezda, pri tem pa pozabijo na vso previdnost in se često zalete naravnost na najsprednejši del stroja in se razbijejo, še v smrtnem skoku krčevito objemajoč s kljunčkom uplenjenega metulja, muho in podobno in nudijo prizor, ki gani in vzbuja sočutje. Tudi je umevno, da so godni mladiči, neizkušeni in neizurjeni v letanja, v veliko večjem številu žrtev svojih sovražnikov, med katerimi stoji na prvem mestu lokomotiva, kakor pa njih starejši sorodniki. Največ žrtev štejejo seveda najštevilnejši tičji rodovi, zategadelj stoje na prvem mestu vrabci.
Vekoslav Plesničar
TRST uIIoa G-iulia 20 TH8T
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene.
Urar
Augustin Holtl
ul. Stadion 35
prodaja vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
: Cene zmerne.
Mali oglasi.
Qfoj«o upeljana trgovina z jestvinami,. petroljem
O L tl Iti jtd. se odda v tržaški okolici. Čistega dobička čez K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj K 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi	v	Trstu	pod	»Narodnjak".
OrLlo se mese<5na s°t>a 1- marca. — Kje pove VU.tlai podr. „Jutra“ v Ljubljani:
Dv
meblovani sobi, velika s 1. marcem, u^ala » ” takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
FTlSfl na Per)fer'j* Ljubljane je prodati za 24.000 -LH3U, K; denarja je treba samo par tisoč, drugo v obrokih. — Vsled >■ estnega parcelacijskega načrta i'i a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. —• Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
raf^niPa (delavnica z orodje^) v Kandiji tlUllL/d; pri Novem mastu se odda pod ugodni i i pogoji v najem. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove.n mestu.
Kov;
TnaArnfno akviziterje, ki bi ob obem razpeča-AlJScLitliiit? vali „Adresar“ sprejme pisarna „U-niversal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4.
IVflnfl " °^an tr£0TS*£‘ sluga, išče službe v kaki ITIldll trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel ) ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana:
Noto ielavsto tonsomno društvo JUST" pri st. Jakobi ulica st. Marta štev. 19.
Podp sani si Šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu n esta in okolice posebno pa Št. Jakob-čano >■, da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 19, kjer Be vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga-nsko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plot.
Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Nova knjiga! Arcibašev:
Slike iz revolucije.
V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem.
Izvod stane K 1,10, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavni« — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke!
Kdor ninia veliko korespondence naj si nabavi ceni pisalni stroj
fr
kateri se bode ravno tako dobroobuesel kakor drogi veliki stroji. V elegantnem kovčeku tehta samo 3V* kg. — Glavno zastopstvo za južno Avstrijo
The Rex C.°
ubljana @0® Šelenburgova ul« 7 — Telefon 38
Tomaž Zadnik
trgovec 1 n m o s a r
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih koi ""
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijalitet a potrebščin za sedlarje.
Odlikovana £evljarnica
Josip Skubicb
ima na razpolago
volilno iztooro obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik
Moški čevlji	.od K 1% do	K XI
ženski nizki...........„ „	»	„	„ 19
„ visoki	........ „ „ 1« „	„
otroški čevlji	od st. 20	do 25,	K 3.80 do K	4.SO
„	, 26-	, 22,	„ 5 SO „ „	9,50
„ „ 29 „ 34,
8.-
9.50
Berite in strmite.
Čudovito S
600 komAdov za K 3*90.	1
Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan 7. imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepSe na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, 'neobhodno potrebnih za dom. — V*e skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windisch, Krakov it. W 5.
Opom. Komur ne ugaja, se vrne Uenar nazaj.
Fr« P. Zajec
Ljubljana, Stari trg~it. 9«
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavo<1,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplačno. —• —
Delo solidno.
„JUTRO “ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
ir naslednjih tobakarnah:
G
Ponta della Fabbra 2.
Via Poste nuove S. ©
Prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Pont© dclla Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,illa citta di Londra“
Bogata izbeva,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača, in tuja.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen ..	Cene brez konkurenoe.
©
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Krast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel),
Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco,
e
e
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. at n. z>
/djjj lj Ol * Ljubljani
©© obrestuje hranilne vloge po	2	O	^rez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih tlog: dvajset milijonov.	^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	^	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
''©©00<XXX>0®00©©Q<>00000000 Priporoča se za vsa r svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
===== v LJUBLJANI -r-^==
Sodnijska ulica št 3.
Dobe se {tudi izgotovljena obnvala Izdeluj« prav« gorska in Ulov. čevlje.
xxxxx>oo<xxk>oooooooooooooooooooo<
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlafiena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, t ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasu gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3•/» double zlato; 6 kosov pravili platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so nfobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328.
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-mhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri «Črnem •rlu>, Novi trg v Celovca.
0
■O
r
1
ALOJZIJ POVH
slovenski urar Trst — YU del Rito 86.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nitki ceni.
L.
J
Kupujte „Jutro“
izvod aamo 4 v.
/\
11
RESTAVRACIJA
,AUROhfl‘
Trst, ul. Carducci 13
Dobreznano tamburaško društvo
JAVOR
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7.
do polnoči. -Hr ^ — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pe6mi.
KONCERT
začenja vsak večer ob 7. uri, traja do 12. ure.
Vstop, prost. Vstop, prost
Zm mnogobrojen obisk se priporoča
Josip Domines   K
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Plazza doli« Boraa IO
Centrala t Ljubljani — Podrainioa v Gorlel, OIotcu, Sarajern Splitu in C#1J«.
Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge	na	knjižice
obrestuj« za sedaj s čistimi 41|a°|0 Prodaja are£ke na majhne mase6na obroke.
cHnglešl{0 skladišče oblek
&. cBernatooič
Ljubljana Mestni trg. St. j - Ljubljana	Mestni	trg	št.	$
priporoma soojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek za gospode in dečke, ter obleke za otroke.
Velikanska izbera qajr\ooejše konfekcije za dame ii\ deklice, ter berolinskih in pariškili modeloo. Gei\e priznano nizke !
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta. .
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Selenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
fosre^
Fodružnloa v Trstu
Obrestuje vloge:	Obrestuje	vloge:
B
S
JS
4‘IA 4"
41,1414.
|4 |0 TC |2 |0
povrnčno obrattovanje
na knjižice	na	računu	in	fixne	uloge	($$
I Uradie ure od 9-12, 2-5
premijne vloge
Vse bančne transakcije.
1
i
atsstm
Vsi Slovenci v dobroznano slovenski trgovini
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosue Carducci II«
Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zimskemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad ia poletje velikanska izbira narejenih oblek za možke, dečko in otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih.
Dalje bogata zaloga površnikov, hlač, jopičev, telovnikov, jopio, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
špooijaliteta za delavoe, hlače srajoe in monturo modre. — Zaradi con že splošno znan najkonvenijentnejii v celem mestu.
Zgoftavljajo ae moike obleke po eoni. 2000 vzorcev ite> fov domečik in inozemekih. — Vsaki dan novi dohodi blag a-
2*
it
.S e S C
m ►
M
O
O.
jgNa obroke!
Velika zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode ia dečke, snkenj, površnikov vseh kakovosti. —Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejše cone.
Adolf Kostoris - Trst
VI. S. Giovanni st. 16, I. nadst., eraveu .Butfet Antematico" Tel tf»l, Uim. II.
O
M