Stev. 178
TRST. v sredo 28 junija 1911

IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah Id praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti t kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4> stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti1*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tolljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko.
„F edinosti je moč t*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ločbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaroenlM na. neđ«ljako izdanja „KDIMOSTZ" stan« : x» oalo loto Kron 5*30, za pol lota Kron 2-60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne fprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edmoat", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gaiatti štev. 20. PoŠtao-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELFFON H. 11-57
Politično društvo „Edinost"
vabi *se v Trstu živele Slovane na
VELIKI SHOP
ki se vrši
v nedeljo 2. julija ob 10. uri zjutraj
v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
Nase šolsko vprašanje.
Z ozirom na važnost predmeta in pri-nernost momenta se podpisani nadeja najlepše udeležbe.
Odbor pol. društva „Edinost".
BRZOJAVNE VESTI.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 27. Poročevalec Hege-diis je predložil poročilo finančnega odseka za 1911. Zakonski načrt o 270 milijonskem posojilu mesta Budimpešta je bil vsprejet v tretjem čitanju. Zbornica je potem razpravljala zakonski načrt glede prepovedi ženskega nočnega dela v industrijskih obratih.
Pattai — član gospodske zbornice.
DUNAJ 27. „Reichspost" piše, da bo bivši predsednik poslanske zbornice Pattai imenovan članom gospodske zbornice.
Število socialističnih poslancev v avstrijski zbornici.
DUNAJ 27. „Arb. Zeitung" poroča, da je bil včeraj v Stryi-ju v Galiciji izvoljen socijalist Moraszewski in da znaša sedaj število socijalističnih poslancev 81.
Novi cenik tobaka.
DUNAJ 27. Listi poročajo, da napravijo v petek zvečer finančni organi v vseh toba-karnah Avstrije inventar smodek, cigaret in tobaka, da ugotovijo, koliko tobaka raznih vrst se nahaja v posamičnih tobakarnah. Od dne 1. julija namreč, kakor znano, stopi v veljavo nov cenik za smotke, cigarete in tobak.
Sestava novega francoskega mini-sterstva.
PARIZ 27. Govori se, da je Caillaux v svojih pogovorih s svojim bodočimi sotrud-niki povdarjal, da bo pred vsem gledal na to, da se nemudoma reši proračun in da bo tozadevno stavil zaupno vprašanje. Vprašanje volilne reforme bo skušal Caiilaux rešiti na način, da bodo temu pritrdili vsi republikanci.
PARIZ 27. Kabinet Caillaux bo definitivno sestavljen danes zvečer ali jutri zjutraj. Poincare ni hotel vsprejeti listnice za unanje stvari oziroma vojne. CaiIIaux ponudi ministerstvo za unanje stvari De Selvesu, ki je skoraj gotovo vsprejme.
PARIZ 27. Caillaux je sporočil predsedniku Fallieresu, da je prevzel sestavo novega ministerstva. Bržkone bo ministerstvo sestavljeno nastopno: Caillaux predsedstvo in notranje stvari, Cruppi pravosodje, De Selves unanje stvari, Messimy vojno, Delcasse mornarico, Steeg uk, Clotz finance, Augagner javna dela, Conyba ali
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Da jo je vzel za soprogo, to je smatral za zasebno stvar. In nikakor ni pričakoval, 4a bi se ona sama drznila hoteti biti še kaj več, nego to, za kar jo je proglasil pater gvardijan, preoblečen za škofa.
Zato ga je močno osupnilo, ko je zahtevala od njega ureditev posebnega dam-skega dvorjanstva.
V prvem trenotku je skušal izogniti se odgovorom in je začel gladiti njeno mehko roko, ki mu jo je ovila okoli vratu. Toda ona se ni dala tako lahko izvabiti od svojega cilja.
„Ne izgleda tukaj popolnoma nič kakor na kraljevskem dvoru, marveč kakor v kakem bojnem taboru," je opomnila, strogo zroč v Kazimirjeve oči. „Nič lagodnega, Iju-beznjivega, nežnega ni tu, kakor bi vendar moralo biti v kraljevi prestolnici... tako, da mi je skoro tesno med temi čeladami,
Charles Dupuy trgovino, Pams poljedelstvo, Messimy ali Lubrun kolonije, Renault delo in socijalno oskrbo.
Reka ne bo odcepljena od senjske škofije.
ZAGREB 27. — Ban TomaŠič je poslal nadškofu-koadjutorju dr. Bauerju pismo, v katerem mu sporoča, da je prejel od mini-sterskega predsednika grofa Khuen-Heder-vary-ja jasno izjavo, da ni govora o kakem odcepljenju Reke od senjske škofije.
Žrtve ciklona.
PARIZ 27. „ Journal" poroča iz New-Jorka: Iz Valparaisa javljajo, da je ciklon opustošil obrežja republike Čile in provzro-čil veliko škode. Ob tej priliki je našlo smrt tudi 200 ljudi. Neki kapitan, ki je dospel iz Iquique, je pripovedoval, da se je, kolikor je njemu znano, potopilo 9 ladij na odprtem morju in da je morje pokrito z ostanki ladij.
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 27. List „Sinin" poroča, da se je takoj po povratku sultana vršil mini-sterski svet, ki je po nasvetu vrhnega poveljnika v Albaniji sklenil, da se za 14 dni podaljša Malisorom rok, da se udajo. List naglaša, da je Ćrnogora obvezana, da razoroži Malisore, ki so pribežali na črnogorsko ozemlje.
Mednarodni štrajk mornarjev.
LONDON 27. Sinoči so društva mornarjev in pristaniščnih delavcev v Liver-poolu imela shod, na katerem so sklenila bojkotirati ladije vseh paroplovnih društev, katerih mornarji se nahajajo sedaj med Štrajkovci.
Iz Maroka.
BEROLIN 27. „Voss. Zeitung" poroča iz Tangerja, da je dala francoska vojaška oblastnija zasesti po vojaškem oddelku v Casablanki neko zemljišče, ki je lastnina neke nemške tvrdke. Nemški konzul je takoj energično protestiral proti tej odredbi, ki je silno razburila Nemce v Casablanki.	_
Opava 27. — Štrajk v Jagerndorfu je končal, ker je prišlo med delodajalci in delavci do sporazumljenja.
Brno 27. — Rektorjem češke tehniške visoke Šole v Brnu je bil izvoljen profesor gozdarstva in gospodarstva dr. Karol Vanda.	_
RAZREDNI BOJ.
Socijalistično glasilo „Zarja0 prinaša pod gornjim naslovom članek, v katerem piše med drugim :
„Slovenci smo pravzaprav še jako nepolitičen narod. Zakaj tisto, kar imenujejo mehke duše „slogo", ni politika. Tudi trditev, da mora biti tako majhen narod, kakor je slovenski, složen „zaradi narodnih nasprotnikov", ni politična. „Slogaštvo", ki cvete posebno bujno v obmejnih krajih, je zmota voditeljev ali pa zavedno zavaravanje.
Politika je zastopanje interesov. Ali v človeški družbi so interesi različni in drug drugemu nasprotni. Zato mora biti tudi zastopanje interesov različno in med seboj nasprotno. Iz nasprotij nastaja boj. Politika je boj za interese. Vsaka razlaga, ki taji to dejstvo, je hinavska.
.... Po različnih interesih se zbirajo, družijo, organizirajo posamezne skupine. V
oklepi, perjanicami in ostrogami... Tvoja kraljevska milost ne sme zanemarjati svoje vladarske prestolnice tako..."
„Toda, ljuba Kristina..." se je izgovarjal Kazimir... „Saj jaz v resnici živim v samih bojih... Po tem moraš soditi moj Wawel..."
„Bil je že skrajni čas," mu je hitro pretrgala govor gosp^ Kristina, igrajoč se z njegovimi brkami, „da je tu zavladalo tudi nekaj drugega, nego vedna vojna... Moj dragi Kazimir, sedaj imaš teh bojev že dovolj, moraš živeti tudi — ljubezni! O da bi te mogla s temi svojimi rokami zadržati za vedno v teh zidinah... Tresem se groze, če bi hotel s svojimi vitezi in oprodi zopet v boj... Pošlji njih mesto sebe in ostani doma pri svoji... ženi... ki nima gorečnejše želje, nego da ti ustvari srečno, prijetno, lagodno življenje..."
„Moja draga Kristina!" se je sklonil Kazimir v njeno naročje.
„Ostaneš torej doma? Ne zapustiš me nikoli več ? Ne pojdeš v boj, kjer bi lahko poginil! O strašna misel : zagledati te okrvavljenega... bledega... mrzlega... mrtvega!...* In jela je z vročimi poljubi pokrivati njegovo nagubančeno čelo.
„Umiri se, moia edinka!" jo je tolažil Kazimir. „Sedaj je vse okoli mojega kralje-
najrazvitejši družbi je najstrožja ločitev skupin in strankarstvo najbolj izrazito. Malo strankarskega življenja, malo strankarskih nasprotij, malo bojev so vedno znamenja zastarelega razvoja. Slogaštvo je dokaz politične nedozorelosti.
Politična nezrelost je ravno pri nas velika in tako imamo skoraj cele dežele, v katerih vlada klerikalna stranka takorekoč neomejeno in se druge stranke poleg nje skoraj ne opažajo; pa imamo obmejne kraje, kjer se ne sme govoriti ne o liberalizmu, ne o klerikalizmu, ne o socijalizmu, ampak samo o „slogi".
Stališče, ki je zastopa tu člankar v „Zarji", je popolnoma napačno; napačne so premise, na katere opira svojo trditev in napačna je razlaga, ki jo izvaja iz teh svojih trditev.
Če trdi „Zarja", da imamo skoraj cele dežele, v katerih vlada klerikalna stranka neomejeno in se druge stranke poleg nje takorekoč ne opažajo, je to deloma resnično, a le deloma. Na Kranjskem ima, iz-vzemši enega, sicer vse mandate v rokah „Slovenčeva" stranka, a to le vsled volilnega reda, zbog katerega druge stranke ne morejo priti v poŠtev. Ko bi imeli proporci-jonelne volitve, bi na Kranjskem v primeri s številom oddanih glasov bili izvoljenih 6 klerikalcev, 3 naprednjak! in 1 socijalist To je torej dokaz, da je — četudi so izvoljeni na deželi sami klerikalci — vendar tudi na Kranjskem že precej razvito strankarsko življenje.
Enako je tudi na Štajerskem, kjer so bili sicer izvoljeni tudi samo poslanci ene stranke, a so dobile tudi druge stranke toliko glasov, da treba vsekako upoštevati tudi iste.
Na Goriškem se o izključnem gospodarstvu ene stranke že sploh ne more govoriti, ker je število glasov, oddanih za eno in drugo glavnih strank, približno enako.
Od volilnih okrajev, kjer živi kompaktno slovensko prebivalstvo, je edino Kopersko-Podgrajski okraj, kjer ni bilo volilnega boja. Vendar bi tudi v tem okraju volitve ne bile izpadle tako gladko, da je kandidiral kdo drugi in ne Matko Mandić.
Če se pa že postavljamo na stališče „Zarje", bi mogli reči, da so tudi koroški Nemci nedozoreli, ker so — izvzemši enega socijalista — poslali na Dunaj same nacijo-nalce.
Sicer se strinjamo z „Zarjo", da je strankarsko življenje v nas Slovencih šele v početkih svojega razvoja. Vendar nismo v tem oziru nič na slabšem, nego alpski Nemci. Na vsej črti je boj za dvoje nasprotnih si političnih naziranj. Da se pa obe ti struji pri nas ne moreta zopet cepiti v neštevilo drugih struj — kakor je to pri Čehih in Nemcih —, sledi že iz malega našega števila. Mi Slovenci smo tako maloštevilen narod, da ni misliti na to, da bi se med nami pojavilo večje Število strank, ker v malem organizmu ne bi imele potrebnih pogojev za razvoj. In med stranke, ki med Slovenci — vsaj za sedaj še — nimajo pogojev za mogočen razvoj, spada tudi socijalna demokracija.
Mi nikakor ne izključujemo, da si socijalna demokracija ne pridobi s časoma tudi med Slovenci kakega mandata. Mi niti ne izključujemo, da bi bilo v interesu naše narodne stvari, ko bi imeli svojega zastopnika v velikem socijalno-demokratičnem
stva mirno in če ni vkročeno, je vsafj prestrašeno... Vojne ne bo morda niti črez par let..."
„In če pojdeš v vojno, pojdem jaz s teboj!" je vskliknila odločno, zibajoč nje-!govo glavo na svojih prsih.
„Ostaneva doma oba!" ji je zatrjeval j kralj, udajajoč se popolnoma čaru njenih , besed in poljubov.
„Da pa nama bo ugajalo tu," je dostavila Šegavo, „morava si zares kraljevsko j urediti... Približno tako kakor imajo v Pragi: . Karol svoje dvorjanstvo in ona, njegova Nemka, tudi... Saj jaz do sedaj niti ne morem iz teh sob in hodnikov... Morala bi se sramovati pred tukajšnjimi meščankami, da nimam niti takega spremstva kakor vsaka izmed njih..."
Kazimir je namršil obrvi, grizel ustnici, sklonil divje oči, toda — molčal je.
„Ne zahtevam ničesar," je nadaljevala gospa Kristina po kratkem molku, vedno bolj zaljubljeno stiskajoč se k njemu, „kar bi se ne spodobilo tvoji ženi, moj kraljevski gospod! Vem, da me nisi radi tega odvel iz moje domovine, da bi v teh grajskih zidinah preživljala svoje mlado življenje kakor v kaki ječi; da bi ne imela tu niti one svobode in ne bila obdana vsaj z ono krasoto, ki sem si jo mogla privoščati
klubu. Prepričani pa smo, da socijalnode-mokratična stranka — nočemo trditi, da nikdar — a gotovo ne dotlej, dokler se ne spremene naše gospodarske razmere, ne bo imela kake odločilne ali tudi uplivne vloge. To pa enostavno zato ne, ker niso dani za to potrebni gospodarski predpogoji, ker mi nimamo razvite industrije in zato tudi ne razredno-zavednega delavstva.
Glavni kontigent slovenske socijalne demokracije bi moral dati Trst, ko bi tu ne bilo slovenske narodne stranke, ki že vrši vse one naloge, katere bi imela vršiti slovenska socijalna demokracija. „Zarja" ima čisto prav, ko pravi: „Politika je boj za interese." Vsa politika tržaških Slovencev, katero imenuje „Zarja" zmoto voditeljev ali pa zavedno zavaravanje, ni drugo, nego boj za interese, in sicer v prvi vrsti boj za interese slovenskih delavcev. Ko bi tega boja ne bilo, bi na mnogih mestih, kjer je sicer danes slovenski delavec, bili Italijani aH Nemci. In v tem tiči naš razredni boj, da zahtevamo v prvi vrsti pravico do dela za slovenskega delavca na slovenskih tleh. In v tem smislu umevamo mi „slogo", iz katere se hoče „Zarja" norčevati.
Za nas je vprašanje: Ali hočemo ohraniti svojo narodno individualnost, ali ne? Kakor hitro smo odgovorili na to vprašanje pritrjevalno, moramo iz tega izvajati posledice in nastopati na zunaj kakor organična celota. Zato pa naše „slogaštvo" še nikakor ne ubija strankarskih stremljenj, ampak jih le sili, da se morajo razvijati v mejah narodne celote. _
Krvave volitve v Galiciji.
Vzroki krvoprolitja v Drobobyczu.
Nečuvene nasilnosti.
Poročali smo na kratko o krvoprolilju v Drohobyczu, kjer je vojaštvo streljalo na opozicionalne volilce. Mrtvih je d o s e -d a j 25 in še kakih 10 oseb se bori s smrtjo. Podatki in posameznosti, kako je prišlo do te katastrofe, so naravnost neverjetni. Način, kako se je vršila volitev v Drohobyczu, kjer je hotela vlada z vso silo, da prodre njen kandidat dr. Lowenstein, presega že slavnoznane madjarske volitve. — Tu so se gazili zakoni kar z obema nogama, vršile so se naravnost brezprimerne nasilnosti, ki so morale volilce grozno razburiti. Tu naj podamo sliko dogodkov, ki jo prinaša dunajska „Arbeiter Zeitung". Tudi če je le majhen del od tega resnica, kar piše socialno-demokratični list, zadostuje menda že to. Pa tudi vladi prijazni listi, kakor „Neue Freie Presse" prinašajo poročila, ki niso nič manj strašna.
„Arbeiter Zeitung" piše : Po prejšnjem okrajnem glavarju Noelu, je bil imenovan za naslednika Piatkievvicz, ki se za svoj okraj osebno ne briga. Notranjo službo izvršuje komisar Agopsovvicz, zunanjo pa razvpiti Lyszkowski. Več poslancev je v zadnjem času posredovalo pri namestniku in svarilo pred katastrofo, do katere bi moralo priti tudi brez volitev, zgolj vsled barbarskih razmer, ki vladajo v mestu. Tudi poslanec Diamand in drugi so bili pri namestniku in mu priporočali, naj okrajnega glavarja premesti. Vse te pritožbe so ostale vsled upliva nekega Feuersteina brezusp ešne (Feuer-stein, bivši župan v Drohobyczu, je bil glavni Lovvensteinov agitator in voditelj volilnih go-
kakor vdova in meščanka... Zdaj sem vendar soproga poljskega kralja..."
„Takoj dam povelje, da se ti uredi posebna družina iz poljskih gospa in gospic!" je vskliknil Kazimir z močnim na pol jeznim glasom in se odtrgal od nje. „Imela boš svoje damsko spremstvo, če si ga tako želiš!"
„Saj dostojno se hočem pojaviti v javnosti samo radi tebe," je posebno naglašala gospa Kristina.
Drugi dan je bil objavljen v Krakovem kraljev ukaz, ki so ga črez nekaj dni posebni seli razglašali tudi širom po kraljestvu, naj se priglase in na Wawel pripeljejo plemiške gospe in gospice, ki bi želele biti vsprejete v kraljevsko dvorsko družino.
Namenoma se ni govorilo o kraljici, toda niti ta previdnost ni koristila. Minolo je par dni, da, celo tednov, in na kraljevi poziv ni prišel iz vse dežele niti en odgovor. Niti ena gospa, nobena deklica iz vse številne gospode poljske se ni zglasila, ki bi bila želela biti deležna časti dvorske dame. Gospa Kristina se je od dne do dne bolj jezila in togotila, ker je v tem očitnem izogibanju njene družbe videla predrzno žalitev svojega dostojanstva.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« št. 178.
V Trstu, dne 28. junija 1911.
Ijufij. Op. ur.) Ta gospod Feuerstein je stopil v zvezo z lastnikom bordelov Steinhau-serjem, znanim provokaterjem in je teroriziral vse mesto. — Denuncijacije, grožnje, davčne šikane in druga izsiljevanja so bila njegova sredstva. Dne 22. februarja je prišla k okrajnemu glavarju deputacija in mu razložila, da tako ne more več dalje. Piatkiewicz je na to odgovoril: „Gospodje, vi mi grozite. Jaz si bom že znal pomagati".
Prvo Lowensteinovo zborovanje je bilo razbito. Na to je Feuerstein kar javno izjavil: „Kaj si domišljujejo ljudje? Mi ne rabimo nikakih volilcev. Pri nas se poslanci imenujejo in ne volijo !u Metoda, s katero je hotel Feuerstein pripomoči Lowensteinu do „zmage", je bila sledeča: V zadnjem tre-notku, ko je že potekla reklamacijska doba, je Feuerstein sestavil novo listo, v kateri je bilo upisanih 1400 volilcev, ki sploh ne obstojajo. Bili so to sami umrli, odsotni, da, celo kaznjenci. Ljudje, ki so prihajali po legitimacije, so prestajali prave muke. Pošiljali so jih z magistrata na cerkveno občino, kjer so morali čakati kar p o 6 u r, češ, da je treba legitimacije šele najti.
Volitev se je vršila v enem samem volilnem lokalu, kjer je volilo 7500 volilcev pri štirih komisijah. Za zaupnike so bile postavljene posebne klopi, kjer so morali mirno sedeti in se ne ganiti. Vse poslopje je bilo obdano od vojaštva, volilce so stisnili v majhno ulico. Volitev je pričela že ob 4. uri zjutraj. Nasproti volilnemu lokalu je imel svoj lokal Lowenstein, kjer so se izdajale ponarejene legitimacije. Opozicijonalnih volilcev sploh niso puščali na volišče. Vsakega vo-lilca je na volišču vsprejel najprvo Feuerstein in si dal pokazati glasovnico. Kdor ni hotel tega storiti, je bil ozmerjan in tepen. Tudi člani komisije so odpirali glasovnice in če so se glasile na ime opozicijonalnega kandidata, so jih raztrgali. Volilna žara sploh ni imela pokrova in je bila pokrita enostavno s papirjem.
Vse te nečuvene goljufije so ljudstvo strašansko razburile. Zato je demoliralo Lo-wensteinov agitacijski lokal. Med 12. in 2. uro je komisar, v nasprotju z ukazom mini-sterstva, odredil odmor. Med tem odmorom so se zbrali v volilnem lokalu člani komisije in priredili pravo pravcato pijančevanje. Razne priče dokazujejo, da je bila vsa komisija s komisarjem Lyskowskym vred totalno pijana. Gimnazijski profesor Hordynski lahko potrdi, da mu je ob poltretji uri Lyskowsky rekel : „Pojdite preč, ker kmalu pustim streljati /" Enako se je Lyskowsky izrazil sodniku Koszovvskemu: „Zakaj volite! Odstranite se, ker kmalu se bo streljalo". Kmalu na to je naročil častniku Hiittlu, naj vendar enkrat da ukaz za streljanje. Ta Hiittl je bil kakor častnik že večkrat kaznovan radi pretepanja vojakov in ker je nekdaj posekal nekega kapelnika Rzesowa, ki ni hotel igrati nekega komada."
Tako „Arbeiter Zeitung". — Ostalo je znano. Recimo, da je ta slika nekoliko pre-črna in da je marsikaj pretirano. Vendar to nič ne zmanjšuje dejstva, da so se tu vršili pred očmi vlade škandali, ki kričijo do neba in spominjajo na razmere v kaki azijski provinciji. Sicer se vsa poročila precej ujemajo. Seveda je bil s pomočjo takih sredstev dr. Lowenstein „izvoljen", a je takoj odložil svoj okrvavljeni mandat. Provzročitelj vsega gorja Feuerstein pa je pobegnil. Vse mesto je v črnih zastavah. Vrši se stroga preiskava. — Stvar pride seveda pred parlament in upati je, da krivci ne uidejo zasluženi kazni.
Baron Gautsch — naslednik Bienerthov.
Konečno je vendar šel — Bienerth namreč. Še predno je demisijoniral so mu imenovali, kakor nezmožnemu otroku, kura-torja v osebi barona Gautscha.
Baron Gautsch je star znanec še izza časa bojev za splošno in enako volilno pravico. Dober del zasluge ima on, da je leta 1906. prišlo do volilne reforme. Vsled tega je pri demokratičnih strankah precej priljubljen. Vest, da je on poklican za Bie-nerthovega naslednika, je naletela pri čeških strankah na simpatičen odmev. Češki listi živahno pozdravljajo zopetno pojavo barona Gaatscha na političnem polju. Bolj hladno so to vest vsprejeli nemški nacionalci, naravno, ker Gautsch slovi za politično taktnega moža zmernejše barve. V delovno večino, ki jo misli sestaviti, hoče pritegniti tudi Čehe in Jugoslovane. V to svrho hoče sestaviti koalicijsko ministerstvo iz vseh strank.
Njegov program ni, kakor je delal Bienerth, samo ta, da spravi pod streho najnujnejše državne potrebščine, temveč ima nekoliko širšo podlago. Gre se pred vsem za perfekcioniranje socialnega zavarovanja, kateremu naj sledi davčna reforma.
Kakor se vidi ima Gautsch lepe namene. Drugo vprašanje je seveda, ali se mu bo posrečilo spraviti državni voz zopet v pravi tir. Ako bo znal ubrati srednjo pot ne oziraje se na levo ali desno, morda bo šlo. Sicer pa hočemo soditi moža po njegovih delih.
* * ♦
Gautsch — ministerski predsednik.
DUNAJ 27. — Govori se, da je baron Gautsch že imenovan ministerskim predsednikom.
Baron Bienerth bo imenovan namestnikom nižeavstrijskim.
Domače vesti.
Promociji. »Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da promovirata v soboto 1. julija ob pol 1. uri popoludne v slavnostni dvo-j rani dunajskega vseučilišča doktorjem vsega zdravilstva njena mnogoletna člana, gg. Ivan M a t k o in Just B a č a r. — Mladima doktorjema najsrčnejše čestitke!
Odlikovanje. Zdravstveni nadzornik za Primorsko dr. Ludovik Berger je povodom svojega vpokojenja imenovan vladnim svetnikom.
Tržaški program in interesi Krasa.
—	Tržačani so liberalci ! Zdaj pa nas ima enkrat! Zalotila nas je na dveh, zanjo — kakor se dela — dragocenih priznanjih.
V	prvo se je obesila na naglašanje, da bo dr. Gregorin deloval na podlagi tržaškega programa. In „Gorica" je kar hitela s svojim sklepom: Glejte, dr. Gregorin hoče delati za Trst in ne za Vas Kraševce !
Tu se je * Gorici" zopet — kakor se navadno dogaja ljudem, ki v svoji jezi ne morejo več logično misliti — zgodilo, da iz dobrih premis izvaja povsem krive zaključke. Ne le, da tržaški program ne izključuje dela za koristi Krasa, marveč so zavedni kraški možje ponudili dr.u Gregorinu kandidaturo ravno za to, ker so prišli do spoznanja, da daja tržaški program najsolidnejo podlago za resnično narodno politiko — za pravo delo za materijalne in etične koristi naroda.
Drugo priznanje, na katerem nas je zalotila „Gorica", bi bilo naše poročilo, da je množica pred „Narodnim domom" z zadovoljstvom pozdravila izvolitev dr. Ravnikarja v Ljubljani.
To je za „Gorico" dokaz, da smo mi
—	liberalci! „Gorici" bodi pojašnjeno, da je dr. Ravnikar naši množici v najboljem spominu z velikega javnega shoda političnega društva „Edinost", na katerem je podal izboren referat o naših šolskih razmerah. V drugo opozarjamo „Gorico", da je ravno dr. Ravnikar, ki je že nastopil proti politiki na-rodno-napredne stranke in da je tedaj glasilo S. L. S. očitno koketiralo ž n j i m.
Slednjič opozarjamo „Gorico", da je naša množica z istotakim zadovoljstvom pozdravljala izvolitev dr.a Spadara v Kopru, ki je pristaš italijansko-k 1 e r i k a 1 n e stranke.
Če bi hotela „Gorica" ostati dosledna, bi morala po istej logiki trditi, da smo mi — klerikalci.
Slovenski stariSi! Slovani ! Tu ob
sinji Adriji, kjer bijejo najmočnejši valovi ob naše slovanske bregove, Vam kličemo: Na dan !
Slovani! Ne moremo vam dragi rojaki reči vzdramite se, ker ste že na straži. Od davna že branite te morske bregove, od davna že ste tu čuvaji naših mej! A danes kakor nikdar je trenotek, da vas opozorimo da zopet povzdignete svoj glas za slovenske šole — za svojo bodočnost — v Trstu. Pisec teh vrstic je slovenski učitelj. Nihče, kakor slovenski učitelj v Trstu ne more tako poznati vse naše šolske mizerije, kakor on. Nihče je ne more tako čutiti — nihče tako kakor slovenski učitelj v Trstu, ne more obsojati teh naravnost culukaferskih tržaških razmer kakor ravno on — slovenski učitelj, ki kakor strokovnjak pozna tržaške šolske abnormalnosti. Slovenski učitelj, ki je videl in skušal na svojem lastnem telesu, kako močan je tuji upliv, slovenski učitelj, ki pozna kataloge nemških in laških tržaških raznaro-dovalnic, vam lahko pove, da so one idealne, človečanske vzgojevalnice — Šole v Trstu prave tovarne slovenskih janičarjev. Nikjer tako na Slovenskem kakor v Trstu se slovenski otroci raznarodujejo, ob enem pa fanatizirajo za namišljeno italijanstvo ali celo za umetno uvedeno nemštvo Trsta, kakor tu pri nas. Nikjer niso Slovenci, faktor v političnem življenju, v šolskem oziru tako zapostavljeni kakor tu v največem avstrijskem trgovskem mestu. Tržaški slovenski učitelji, vzgojeni od najrazličnejših nemških ali italijanskih fanatikov še vedno ostajajo zvesti i svojemu narodu in vas vabijo, da se udeležite v čim lepšem številu shoda, ki ga sklicuje politično društvo „Edinost", da tu zopet glasno in odločno zahtevate, kar vam gre po vseh zakonih. Slovanski stariši! Nihče j tako britko ne čuti potrebe slovenskih šol v Trstu kakor slovensko učiteljstvo. — Pridite vsi, ki že od nekdaj zaupate nam, slovenskim učiteljem svoje otroke, prihodnjo nedeljo na shod in zahtevajte, da se vam da šol, v katerih bodo poučevali vaše otroke sinovi vašega naroda, slovenski učitelji. Če kliče kakšen Menesini na bojkot svoje Italijane, odgovorimo mu z bojkotom njihovih Šol, povejmo mu, da hočemo šol, kjer ne bodo vzgajali naših otrok razni Oblaki, ampak slov. učitelji poštenjaki. Mnogo slovenske krvi so nam poitalijančili, a v nedeljo hočemo protestirati proti tej krivici. Če so si priborili tržaški slovenski volilci slovenskega poslanca in krasno afirmacijo v mestu, moramo priboriti svojim otrokom tudi slovenskih učiteljev, ki so edini zmožni vzgojiti slovenske otroke v njihovem, — materinem jeziku !!
Italijanski uradniki in politika. Prejeli smo:
V	svoji sofisteriji proti Slovencem omenja včerajšnji „Piccolo", kako neovirano in brez nevarnosti politizirajo slovenski državni uradniki, a kako vsedrugače se postopa proti italijanskim uradnikom,
ako so se ti predrznili stopiti na politično polje.
Da je „Piccolo" molčal o tem kočljivem predmetu, bi bil gotovo tisočkrat boljše storil; kajti obče je znano, da ima italijanska ka-mora — katere glasilo je čifut z Goldoni-jevega trga — najboljše in najzanesljivejše svoje pristaše in politikone ravno v italijanskih državnih uradnikih! Brez teh bi pač ne zastopalo 16 kamoristov II. mestnega razreda v mestnem svetu.
Neštetokrat smo bili v tem listu primorani žigosati razne c. kr. Italijane, ki so v tem in onem uradu na nesramen način žalili naše ljudi in našo narodnost. Tem žalitvam se pač ni čuditi, ako vemo — kar je že davno javno znano —, da v nekaterih tuk. c. kr. uradih mej nekaterimi italjanskimi uradniki irredentizem in ka-morrizem prav izvrstno klijeta in cveteta, česar ne bi trpela nobena druga državna uprava !
Veliko teh c. kr. Italijanov je tako „dobrih patrijotov", da bi najraje zdrknili v beršaljersko uniformo, mesto v ono državnih uradnikov. In mej temi c. kr. Italijani je celo tudi takih, ki se strašno (ako tudi skrivno) jeze o vsakem napredku v tej državi, a narobe se kar tope v srčnem veselju, ko čujejo o novih vojnih ladijah in utrdbah v — Italiji.
Ali o tem le mimogrede, ker to zadnje nas toliko ne briga. Pač pa moramo zopet ponoviti, da je politika gotovih c. kr. Italijanov nasproti našemu narodu tako nesramna, da tega sploh ne moremo primerno ožigosati. Pride pa dan, ko bomo o tem predmetu govorili na radikalen način. Mi privoščair.o italijanskim uradnikom vso svobodo, da politizirajo kar na — kilometre, ali pri tem naj ne žalijo našega naroda!! — In o takem žaljenju priča premnogo konkretnih dogodivših se slučajev.
„Piccolo" pa naj nam sedaj pove, se-li more trditi kaj tacega o našem urad-ništvu na Škodo Italijanov ?!! Kedaj je kateri naših uradnikov tako nesramno, — kakor to delajo nekateri c. kr. Italijani na našo škodo, — žalil italijanske stranke in italijansko naroduost ? ! Gotovo nikoli, ker naš uradnik pač stoji v tem pogledu previsoko nad gotovimi svojimi italijanskimi kolegi, ki bi Slovence najrajše kar pohru-stali. Ako (ali ta „ako" moramo podčrtati) naš uradnik deluje za teptani narod svoj, dela s tem obenem tudi za moč te države in za državno misel. Saj je vendar moč Slovencev največja ovira uresničenju ideala irredentistov. In kam meri politika italijanskih fanatikov ? Na to vprašanje je odgovor pač lahek. — Gradiva imamo v tem pogledu toliko, da je potreba le iskre in da švigne plamen. Zato naj „Piccolo" v tem pogledu lepo molči, ako noče, da bomo primorani čistiti tudi ta — Avgijev hlev.
Liberalni fiaško v okolici. Imel sem priliko govoriti z nekim zaupnikom liberalne italijanske stranke o volitvah v okolici. Ker mu nisem dal miru, in sem pritiskal nanj, naj mi pove, kaj so sklenili na sestanku zaupnikov, se je slednjič vdal in mi povedal, da so za slučaj, ako bi prišlo v okolici do ožje volitve med socijalnim demokratom in dr. Rybarem dobili ukaz, naj oddajo vsi svoje glasove za socijalno-demokratičnega kandidata Kristana. Torej tukaj se vidi kako se kamori hlače tresejo pred dr. Ry-ba~em. Raje Kristana iz Ljubljane, nego dr. Rybara iz Trsta!
Mestni svet bo imel v petek dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer javno sejo. Na dnevnem redu je tudi predlog za nabavo zemljišča, iz katerega bi se papravil obširen trg za Sp. Kjarbola; nadalje ureditev ul. Sv. Sebastijana.
I. zlet Tržaške Sokolske Župe bo — kakor objavljeno — dne 2. julija pri sv. Ivanu. Do letos so bila tržaška Sokolska društva združena v „Goriški župi", a sedaj, ko se jih je ustanovilo v tržaški okolici tako lepo število, se je ustanovilo tudi Tržaško Sokolsko župo samostojno. V prijetnem spominu nam je Še, ko so nastopila ta društva v prejšnjih letih na Opčinah in na Prošeku. Impozantno pa mora sedaj nastopiti prvikrat kakor „Tržaška Sokolska župa" ! Vse priprave kažejo, da bo lep narodni praznik. Iz vse Goriške se pripeljejo bratje „Sokoli" korporativno in iz drugih slovenskih krajev pa odposlanci, kar bo še povečalo slavnost. Pridni in čili naši Sokoli se vestno pripravljajo za ta nastop in občinstvo jih bo tudi navdušeno pozdravljalo kakor bojevnike Sokolske ideje. Zato upamo, videti v nedeljo na tisoče broječega ljudstva, da skaže našim mladeničem svoje simpatije.
Vspored je ta: Zjutraj ob 6. uri tekmovalna telovadba. 2. Ob 8. uri začetek izkušenj za javni nastop, a) ženski oddelek, b) moški naraščaj, c) ženski naraščaj, d) člani. 3. Popoludne ob 2. uri sprejem došlih gostov pod Vrdeljskim kolodvorom. V ta namen se sestanejo vsi udeleženci v kroju ob 1. in pol pred „Narodnim domom". 4. Ob 3 in pol izprevod do Bošketa po novi cesti na telovadni prostor. 5. Ob 4. javna telovadba. Svetoivanske gospe in gospodične prav pridno nabirajo darov, katere se objavi v „Edinosti". V treh paviljonih se bo prodajalo na korist „Sokolu" kavo, slaščice in cvetje, pivo, kruh in šunke. Slednjič se bo vrtelo „kolo sreče".
Zato ponovno prosimo vse rodoljube, naj se odzovejo s kakim darom, najsibo galanterija, jestvine ali cvetice, vse nam bo dobro došlo. Darove je pošiljati na otroški vrtec v sv. Ivanu. — Dodatek: Koncem telovadbe prižigali se bodo umetalni ognji.
Gospoda Menesinija je doletela velika, nečuvena sreča, da so ga dame iz starega mesta minulo nedeljo v Politeama Rossetti obsipale s cvetjem, ko je iz jeze, da je pri volitvah propadel, napovedal Slovencem boj na življenje in smrt.
Tako sta povedala „Piccolo" in „Indi-pendente". Žal, da omenjena lista nista povedala tudi, če so med onimi damami iz starega mesta bile tudi . . . gospice iz onih hiš, ki so last bivšega cikorijaškega poslanca Mauronerja in ki jih upravlja bivši, tudi propali cikorijaški kandidat Oblak ? !!
Na dekliški Šestrazrednici pri sv. Jakobu se bo vršilo od 30. junija do konca šol. leta vpisovanje za I. razred vsak dan od 11. do 12. ure. Stariši naj prineso k vpisovanju: 1. krstni list učenke, 2. zdravniški izkaz o cepljenih kozah in 3. zdravniški izkaz o zdravih očeh.
V nedeljo dne 2. julija, točno ob 5. uri popoludne, ponovi Rojansko učiteljstvo na splošno željo otroško veselico z nekoliko izpremenjenim vzporedom. Vsi prijatelji šolske mladine so uljudno vabljeni, da se bodo navžili nedolžnega veselja*
Vspored je sledeči: 1. a) Slovensko dekle, narodna (troglasno), b) E. Adamič: V goro (enoglasno), c) E. Beran : Kukavica (troglasno). 2. Kari Kette: Stankova smrt (deklamacija). 3. a) Dvorak: Zajeta (dvospev) b) PušČi me... (srbska nar.) 4. Varaj Danke... (srbska nar.) 5. Romanca za vijolin (učenec A. Gaspari). 6. Sa-rafan, ruska narodna (dvospev). 7. Skrb in smrt igra.
Ob ti priliki se prisrčno zahvaljuje še sledečim gg. za poslane darove še za prvo veselico in sicer gg.: dr. Stegu 4 K, Ema Lenassi, ^ Iv. Kraševic, Vodopivec, Martinčič po 1 K, Št. Ferluga in Kralj Edvard (učenec) po 60 h. Skupnega dobička je tedaj 125*50 kron, s katerimi se nakupijo darila in razdelijo po veselici. Rojansko učiteljstvo.
Izlet po morju v Devin. Združene skupine slov. ženstva NDO. priredijo, kakor je bilo že naznanjeno, prihodnjo nedeljo dne 2. t. m. ob 3. uri in pol popoludne s posebnim parnikom izlet v Devin. — Zanimanje za izlet je veliko. Nadejati se je, da se slovensko občinstvo mnogoštevilno udeleži izleta. Vsak ki je vnet za napredek našega ženstva in ki se veseli, da se je začelo ženstvo združevati, poseti ta prvi izlet.
Vsi oni, ki mislijo pohiteti v Devin, so naprošeni, da si preskrbijo vozni listek, ki stane 1 K 40 stot. tja in nazaj (vračunjena je pri tem tudi vstopnina k veselici) v prostorih NDO. ul. Lavatoio št. 1. I. nads., v zadružni gostilni Via Carradori, v kons. zadrugi NDO. ul. Bosco in Miramar In v uradu podružnice NDO. pri sv. Jakobu.
Junaki pa — taki! Prejeli smo: Mi-nolo nedeljo zjutraj sem se vozil s parnikom „Pisani" v Koper. Na krovu je bilo polno naših kmetov in kmetic iz koperske okolice, gospode pa skoraj nič. Med drugimi so bili tudi trije Tržačani Italijani, ki so (kakor znajo le oni) govorili razne — neumnosti. Eden je pravil, da je bil dan prej na Karlovem pomolu, kjer da je bila potegnjena vrv radi slavnosti splavljenja ladije „Viribus unitis" in da je bil s tem promet oviran. Mož se je hvalil, kako da je šel preko vrvi in kako da ga je neki redar poklical na red. Rekel je: „Sreča za ščavota (redarja), da se me ni dotaknil — drugače bi mu bil pripeljal zaušnico ! Tržačani smo — pa da bi si puščali zapovedovati od tujcev!" — je vskliknil junak.
Drugi, menda nekoliko bolj pameten Tržačan, je pa skromno pristavil: „Triestini semo — ma non comandemo!" (Tržačani smo pač, zapovedujemo pa ne !)
Med Trstom in Koprom vozi sedaj zraven običajnih še en nov parnik z imenom „Lampo" (Blisek). Vsled tega sta si nasprotni družbi v laseh. Osobje starejše par-niške družbe imenuje naše kmetsko ljudstvo, kakor sem slišal na lastna ušesa: k m e -t a v z a r i j o ! To se dogaja vkljub temu, da ta družba prevaža dnevno tisoče našega ljudstva v Trst in nazaj!
Vrnivši se okolo 1. ure popoludne v Trst, sem šel po ul. Stadion in sem ravno prišel v bližino ul. Acque, ko je mazzini-anska množica, razgnana po redarstvu, bežala iz vodovodne ulice. Frkolini so bili prestrašeni in so begali na vse strani. Za njimi sta šla dva moža ter jim klicala : Co-ragio, semo noi qua! Imeli so piskalice in skušali žnjimi privabiti somišljenikov, kar pa se ni posrečilo.
Povprašat sem, kaj da se je bilo dogodilo in neki neprevidnež mi je povedai, da so redarji divje napadli množico 1 e zato, ker je pela Garibaldijevo in Mamellijevo himno ter vsklikala proti Avstriji in proti Slovencem! Malenkost — kakor vidite! Mislili so ti junaki (v bežanju !), da redarstvo celo še nagradi kakega Mene-zini-ja in njegovo podivjano druhal, ako bodo vganjali iredentistične orgije po mestnih ulicah! Junaki so ti naši sosedje in pa kako radi imajo naše groše — med tem ko nam napovedujejo boj na nož in kličejo v tem boju Često tudi — avstrijsko policijo na pomoč ! ' Ali so junaki to ! 1
V Trstu, dne 28. junija 1911.
»EDINOST« št. 178.
Stran HI
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala C. M. podružnica št. 1. v New Yorku K 900, nabrano udnino od raznih C. M. podružnic v Ameriki. Ta podružnica je nekaka centrala vsemu delovanju v korist naši Ciril-Metodovi družbi med rojaki v Ameriki, ki so bili zbrani lani pri 31 podružnicah, letos pa so ustanovili Sest novih podružnic. Došlo nam poročilo omenja slabe razmere, v katerih se nahajajo sedaj delavci, vendar je ustanovitev 6 novih podružnic in sedaj poslana vsota 900 K jasen dokaz, kako živo se zanimajo naši rojaki onstran morja za svojo pravo domovino, kako vedo ceniti prekoristno našo družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa listu „Glas Naroda", g. Fr. Sakserju in zavednim rodoljubom, vne-majočim naše rojake v Ameriki za dejansko ljubezen do domovine, hvala iskrena rodoljubnim rojakom za darovane dolarje in cente!
Družba sv. Cirila Metoda je prejela dva nova obrambna „kamena*, ki sta plačana z vsoto K 400. To je lepi uspeh veselice, katero sta priredili ženska in moška podružnica C. M. v S p. Šiški dne 18. junija. Hvala častitim prirediteljem in C. M. družbo po-spešujočim udeležencem!
Odločilna tekma za nogometno prvenstvo na Primorskem in Kranjskem. V četrtek, 29. junija ob 5. uri popoludne se vrši na vojaškem vežbaliŠču (vel. vojašnica) letošnja zadnja nogometna tekma na Primorskem in Kranjskem doslej priznano najboljšega srednješolskega moštva tržaške gimnazije in realke z goriškim nogometnim društvom „Scolaresca sportiva". Vhod pri železnih vratih v ulici Coroneo. Vstopnina 40 vin.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo v naznanje in potrdilo pravila glasbenega in izobraževalnega društva z imenom „Lira" s sedežem v Rojanu. O tej priliki je daroval g. dež. in drž. poslanec dr. Otokar Rybar 10 (deset) kron v podporo društva, na čemer se mu društvo iz dna srca zahvaljuje.
Zadušnica. Včeraj predpoludne je bila v tukajšnji grški cerkvi sv. Nikolaja slovesna zadušnica za žrtve viharja v noči od 14. na 15. t. m. Pri službi božji so bili tudi namestnik princ Hohenlohe, župan Valerio, predsednik trgovske zbornice Demetrio, vsi načelniki grške cerkvene občine in druge ličnosti.
Angleška eskadra v Trstu. Govori se da pride baje dne 1. julija v naše pristanišče angleška eskadra srednjemorske flote obstoječa iz 4 ali 5 ladij pod poveljstvom admirala sir Edmunda Poe. Eskadra ostane tukaj sedem dni in odpluje potem na Reko in v Dalmacijo.
Naliv. Zadnja dva dni smo imeli hudo vročino, soparno je bilo v ponedeljek in včeraj. Sinoči po solnčnem zahodu so se pa začeli na severozapadu kopičiti črni oblaki, ki so zastrli nebo. Kmalu je začelo bliskati in grometi in ob 10 30 se je vsula silna ploha z vetrom od zapada, ki je trajala nekoliko časa, druga ploha ob gromu in blisku se je vsula pa ob 1115 minut z vetrom od severa. Kmalu so bile vse mestne ulice pod vodo. Potem je deževalo naprej in ob r/4 uri, ko to pišemo, še vedno dežuje.	_
Tržaška mala kronika.
Morje vrača nadalje svoje žrtve.
Včeraj so našli zopet dve trupli v morju, žrtvi strašnega viharja. S tem so od 18 ponesrečencev dobili 14 trupel. Tekom poldneva pa se je naznanilo pristaniški oblasti da so pri Lazaretu zagledali na morju človeško truplo. Odredili se je potrebno, da se spravi truplo na kopno.
Ob 7. uri zvečer so dobili truplo in je prepeljali v mrtvašnico pri sv. Juštu.
K slučaju kolere na „Oceani!". — Zdravstveno stanje vseh oseb parnika „Oceania" je izborno. Parnik, kakor znano, se nahaja v kvaranteni, ker je na njem neka ženska, ki je prišla iz New-Jorka, umrla za kolero.
Poskušena samomora. Včeraj zjutraj ob 10.30 uri se je 24-letna Ada Petrič, omožena in mati treh otrok, hotela vzeti življenje s tem, da je vdihala strupene ekshalacije ogljikovega kislika. Zdravniška postaja je pravočasno prišla na pomoč. Obupni korak je pripisati družinskim nepri-likam.
— Včeraj je 24-letna delavka Marketa Ferlan, stan. v ul. Monte štev. 6 izpila v samomorilne svrho oetove kisline. — Zdravniška postaja jej je nudila prvo pomoč in jo potem spravila v mestno bolnišnico.
Nagla smrt. Včeraj zjutraj je nekemu človeku na trgu Goldoni prišlo slabo. Ko so ga prenesli v bolnišnico, je izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. JuŠtu. — Trupla niso Še prepoznali.
Nasilen kolesar. Ivan Adami, 20-leten zasebni uradnik iz Trsta, je bil včeraj zjutraj ob 3. uri aretiran, ker je vozil brez svetilke. Ko so ga zaslišali na zapisnik, so ga odpustili. Pol ure kasneje pa so ga zasačili, ko je vozil po isti ulici zopet brez svetilke. Redar mu je velel, naj stopi doli,
ali Adami se je v odgovor zagnal s kolesom proti redarju in ga ranil na kolenu. Bil je aretiran in takrat pridržan v zaporu. — Dva njegova prijatelja, ki sta vozila skupaj z njim brez svetilke, sta ušla.
Trevesova pomoč. — Včeraj je imel Treves veliko opravka pri ljudeh, ki so hipno znoreli ali kazali nevarne stopinje živčnega razburjenja. Nesrečneži, pri katerih Je bil očividen vpliv vročine, so sledeči: Josip Panzera, 41-leten delavec iz Štajerskega, Ivan Padovan, 50-leten vratar (nesrečnež je zbolel na megalomaniji, mislil je, da je postal cesar, in da je njegova lopa njegov cesarski dvor), Domenik Bidoli, 51-leten delevec, Marija Schreinek, 36-letna kuharica (radi verske manije), Fran Jazbic, 17-leten kmetovalec iz Konto vela, Marij Bronzin, 26-leten delavec, Amalija Kram-mer, stara 31 let (radi delirium tremens) in dekla Jerica Fayenz. Vsi so bili odvedeni v opazovalnico mestne bolnišnice.
Koledar in vreme. — Danes: Leon II. papež. — Jutri: Peter in Pavel, apostola.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 1 4-27° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer ploha.
Vremenska napoved za Primorsko: ' Večinoma jasno. — Tendenca za nevihte. Lokalni vetrovi.
Društvene vesti.
Otroški vrtec v Vrdelci vabi na otroško veselico z raznovrstnim vsporedom, ki se bo vršila jutri dne 29. junija v prostorih „Gospodar, društva" na Vrdelci. Začetek ob 5. uri pop. Vstopninn 40 stot., sedeži 20 stot. Ker je veselica v korist podružnici CM družbe se je nadejati obilne udeležbe.
Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 8. in pol skupina priredi pevska vaja v gledališki dvorani dvorani „Nar. dom". Opozarja ss vse p. n. pevce toliko centrale kakor tudi podružnice, da se polnoštevilno udeleže te vaje.
Občni zbor „Dramatičnega društva" v Trstu se zaradi nepričakovanih ovir ni mogel vršiti sinoči, ker je bil že občni zbor „Tiskarne Edinost", „Tržaškega Sokola", povrhu pa še seja „Tržaške posojilnice in hranilnice" in mestnega sveta. Odbor Dramatičnega društva v Trstu za vse to ni vedel do zadnjega hipa; a ker si želi na svojem občnem zboru velike udeležbe, je bil primoran, da ga odloži do 1. julija.
Pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakobu naznanja svojim članom, da je bivši g. učitelj petja zopet odravil in da prične s poučevanjem petja redno vsako sredo in petek ob navadnih urah, to je od 8. do 10. ure zvečer. Vsi p. n. pevci in pevke so vabljeni, da prihajajo redno k pevskim vajam, ker se začnejo poučevati novi zbori, ki se jih bo proizvajalo na veselici, dne 20. avgusta v Rodiku. Pevska vaja je danes zvečer ob 8. uri.
Mar. del. organizacija.
Skupina NDO. Sv.-Marko-Sv. Andrej
sklicuje za ponedeljek 3. julija ob 7. in pol uri zvečer izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. razmere skupine; 2. razprava o podpornem fondu; 3. volitve j novega odbora; 4. raznoterosti.
Ker so na dnevnem redu tako važna vprašanja, apelujemo na tovariše člane, da se vsi do zadnjega udeleže tega občnega' zbora.
Skupina NDO. „Prosta luka". Odbor skupine „Prosta luka" ima svojo sejo v četrtek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoludne v; prostorih NDO. ul. Lavatoio 1. I.
Odborniki združenih skupin NDO. pri sv. Jakobu za prireditev veselice na korist! godbenega odseka in „Svobode" so napro- j leni, da se udeleže seje, ki bo danes v1 sredo točno ob 7 20 zvečer v prostorih' NDO. pri sv. Jakobu.	Predsednik, j
Književnost in umetnost >
Narodne pripovedke v Soških pla-| ninah. — „Goriška tiskarna" A. Gabršček 1 v Gorici je izdala novo knjigo pod zgo-; rajšnim naslovom. Knjiga vsebuje 50 raznih j pripovedk iz našega ljudstva v Soških planinah. Torej pristno narodno blago.
Knjiga je jako pripravna za našo mladino, ki jako rada čita in posluša pravljice] Tudi našim literatom in vsem, ki se bavijo
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY!	MLUVI ČEŠKI I
Moderne železne ograje
z« za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Ilust. katal. št. 104 brezplačno
AlpenMscie
Drafttimliutrie Ferd. Jergtocl'i solne - Ilai-.nfnrt Stala iistop. ? Trstu. - v Gradcu fil. to*.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 m'
Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd.
Gospodarski predpasniki iz vo&enega platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm......1-80
Površniki iz Ma od R 20 dalle.
Podrjuhe..........po 70 stot.
Ovratniki iz kavCuka .... „50 „
ManSete iz kavčuka..... »60 „
- Podlija se tudi na deželo.-13«
Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40-000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij.
Kočija „FORD" je naj po pol ne j S«, najhitrejša to najekonomičnejia, kar jih obatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Plazza Goldoni 10-11, Tel. 1734
Velika oentralna garage, ulica del Baobl 16, vogal uiioa Boeohetto TELEFOn 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake).
Automobili na poaodo po zmerni oenl.
Vantvo in rzdrteranje avtomobilov.--Solidna pootreiba.
Restavracija Žnidersič
___ŠAP J A NE ^
železniška postaja med Ilirsko Bistrico in Opatijo, peŠhoda l1/* ure. Avtomobilska postaja Trst—Opatija—Reka.
Odda za letni čas od 1. julija do 30. septembra oziroma tudi z i krajši Čas
7 elegantnih sob.
Gostilniške cene zmerne. - Za vso dobo po dogovoru. - Gozdna lega zdrava in prikupljiva za izprehode. - Priporoča se
H. Žnidersič.
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
„ALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst, ulica Giosne Carincci St. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ • „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itdL
ALLA CITTA' Dl TRIESTE i
Trst ulica Giosne Cardaccl Ste?. 40 (prej Torrente)
Poktorica:: Klara Kukovec
je otvorila
: SVOJ AMBULATORIJ :
za ženske in otroške bolezni
v Trstu, Plazza della Borsa 7, II.
Ordinuje od 3—4V2 ure pop.
TELEFON št. 23-58.	:: LIFT. ::
■ H ■ ■
Ovokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Batjelu Gorici
Stolna ulica Štev. 3-4. Mehanična
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Kroltinlca za civiliste In vojake Franjo Polanec
v Trstu, vi« S. Giaccmo (Corso) 6, IL n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zneroe.
Zobotehniški :: atelje
Josip Konig1
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, nI. Farneto 36, H. n.
KODA
PP
Bogata Izbera fot. aparatov vsake vrste.
i	ZRUOGR = 396
aparatov films, stekla za fotografiranje itd.
glasovite svetovne tvrdke KODAK.
R. BUFFfl - Trst Corso ft, Z.
EDINI ZASTOPNIK	_
GLASOVITE TVRDKE ,LA LUMINOSA" V GENKVI.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes v sredo 28. t m. od 9. do 12. ure.
1 izvod knjige „Zlata knjiga zdravja", budilnik, paletot, nov šivalni stroj „Kaiser", stelaže za posode z oljem, sodčki z octom, stroj za inkasiranje, milo, sveže, žveplenke, lepilo, mazilo za čevlje, tehtnica na mostiček z uteži, Čaj, kakav, čokolada, šenapa, sardine, tonina v olju.
Od 3. do 6. ure popoludne. Velika množina buteljk konjaka, maršale, vermuta, ruma, pelinkovca, malage in likerjev ter sadja v konzervi.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
■n i Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. ielezmlo	2051
Sprejme razcarinjaiije tatorSneiasitoii mata iz mitnic, iostaTljanje na ioni.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE.
i$r Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ K
-M-.HHnf
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE.	K. Blecha.
Hotel Balkan

Stran IV.
»EDINOST« St. 178.
V Trstu, dne 28. junija 1911.
s slovenskim slovstvo, bo knjiga dobrodošla.
Knjiga obsega 384 str. male 8°.
Cena broširani knjigi K 3, s poštnino 20 st. več. _
Vesti iz Goriške.
Zveza županov in podžupanov na Krasu bo imela odborovo sejo dne 2. julija t. U ob 10. uri dopol. v Komnu pri g. J. Kovačiču. f
x Porotna razprava radi propadle „Banca popolare" se bo vršila meseca julija kakor zadnja v tem porotnem zasedanju.
Po mestu je mnogo ugibanja, ali bo sploh možno sestaviti porotno listo. Gotovo je, da bo izločenih mnogo porotnikov radi sorodstva z akcijonisti. Tudi deluje židovski aparat z vso silo...
Računajo, da bo razprava trajala kacih 12 dnij. Obtožnica sama obsega okoli 100 strani.
x Anton Markočič iz Dobrovega, ki je bil v pretepu zabodel Henrika Debe-njaka, je bil pred poroto obsojen na 6 mesecev ječe, poostrene z enim postom na mesec, na plačilo 300 K vdovi, 400 K za zdravnika in zdravila, 200 K za pogreb, in letnih 200 K za vzdrževanje deklic pok. Debenjaka do njiju 24 leta.
x V Prvačini bo otvoritev Sokolskega doma dne 9. julija.
x Gibanje med zidarji. Delavci so sklenili, da morajo gospodarji do 30. t. m. odgovoriti na spomenico radi zvišanja plače in skrajšanja del. urnika. Večina gospodarjev je za zvišanje plače; urnik pa naj bi ostal kakor dozdaj.
x Proti Bombiču agitiraj o laški kamo-risti v Gorici z namenom, da bi ne bil več izvoljen v mestni svet in še manj da bi bil zopet župan. Laški irredenti se je Bombič silno zameril, ker je ud avstrijskega „Flot-tenverein".
x Goriški mestni svet. — V sobotni seji mestnega sveta je župan med drugim predložil računski zaključek mestne uprave za leto 1910. Ta račun izkazuje prebitka 30.422 03 K.
Na to so prišle v razpravo nadomestne volitve za mestni svet. — V tretjem razredu bo voliti 4 svetovalce, v drugem enega in v prvem dva. Volitve so določene, in sicer: za tretji razred 10., za drugi 12. in za prvi 14. julija tek. L
Župan je sporočil, da je bilo proti volilnim listam vloženih devet reklamacij. V razpravo je prišla na to dobava plina za občni Ločnik in Solkan. Iz poročita tehničnega odseka sledi, da je tukajšnja plinarna povpraševala mestni svet, da-li bi bil pripravljen, proti izpolnitvi vseh formalnosti, omogočiti plinovo razsvetljavo v omenjenima občinama ?
Mestni svet je zavzel stališče, da mu ni možno sklepati dobavnih pogodeb izven mestnega delokroga in je dotično prošnjo zavrnil.
Na to je mestni svet razpravljal o regulaciji ulic v obiižju ulice Manzoni.
Sklenjen in odobren je bil regulacilski načrt, po katerem se ima združiti ulica Manzoni z ulico Paolo Diacono potom rampe, katere padec bi znašal 4 posto. — Načrt predvideva tudi podaljšanje ulic Ar-cadi, Carlo Goldoni in Bosicio, da-si bo znašal padec 8 posto. Poslopja, ki bi se gradila ob ulici Manzoni, bodo morala imeti slog vil.
Končno je mestni svet, na predlog dr. Thomana, sklenil uvesti preiskavo v ženski bolnišnici, da se ugotovi, da-li so resnično dotični zdravniki zanemarjali poverjeno jim nadzorstvo in da-li so se bolnicam dajala slaba in nezdrava hrana?
Kolesarsko društvo „Danica" priredi kakor že objavljeno, prihodnjo nedeljo kolesarsko slavnost, združeno z ljudsko veselico na obširnem prostoru v „Hilm-teichu".
I. oddelek dirkačev junijorjev odhod iz starta v Ajoovščini ob 1 uri pop. Maksimalen čas 1 ura in 5 min. za 4 svetinje. II. oddelek društvena dirka 15 min. pozneje za 4 svetinje. III. oddelek ob 1.30 dirka za prvo goriško prvenstvo; otvorjena za vse kolesarje slovenskih goriških narodnih športnih društev v Gorici in goriški okolici, za 5 svetinj in svilnat trak z napisom.
Vse nagrade pri vseh dirkah spremlja v ta namen izdelani diplom.
Po dirkah igra „Dva Pavla", burka v dveh dejanjih, pri kateri sodelujejo igralci iz Podgore. Po igri javen ples, umetnimi ognji itd.
Pri veselici in k plesu svira vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47.
Zabave dosti in postrežba dobra. Podpirajte mlado športno društva s tem, da pridete prihodnjo nedeljo vsi v Rožno dolino „Hilmteich". _
Vesti iz Istre.
Badernski uzor-poštni urad. — Že
večkrat smo se hoteli pritožiti proti temu poštnemu uradu. Ali trpeli smo in trpeli, misleči, da se razmere vendar enkrat zbolj-šajo. To so zares že neverjetne razmere. Na tem uradu poslujejo najmlajši poštni uradniki na svetu : 14-letna raztrešena deklica in dečko — 9 let! Posel listonoše pa
je poverjen deklici, ki Šteje celih — 12 let I Pa si lahko mislimo, kako se vrši dostavljanje pisem! Ta poštni urad bi mogli torej nazvati — otroški poštni urad. Kje so predpisi ? V poštno službo baje ni smeti vspre-jemati oseb izpod 18 let. V Baderni pa imamo uradnika P let! Morda se pa oče teh otrok izgovarja pri ravnateljstvu, da opravlja službo sam. A kako? On je učitelj in poštni ekspeditor v eni osebi. Poštni urad je v Baderni, šola, v kateri je nameščen gosp. poštni ekspeditor, pa je v Fabcih, dobro uro oddaljenih od Bademe ! Oče mora ob 7. uri zjutraj v Fabce, a vrača se ob 5. uri popoludne. Pošta, ki prihaja z avtomobilom po 4 krat na dan, se razdelja še-le naslednjega dne, ako ne gre človek sam na pošto. Poštni paket, ki je bil poslan iz Pazina dne 4. junija, je prišel naslovljencu v roke še le dne 6, torej 2 dni pozneje, dočim bi ga človek peš prinesel iz Pazina v 3 urah. Zato morajo ljudje, ki dobivajo nekaj več pošte, sami hoditi na poštni urad, ker drugače je gotovo, da dobivajo pošiljat ve jako zakasnjeno. In še tem, inteligentnejim, odgovarjajo, da sedaj ni čas za razdeljevanje. Kako postopajo še le z neukimi kmeti 1 Kmetje se kar boje stopiti na hodnik pošte, ker jih gospa poštarica ošteva, da jej blatijo, ker imajo umazane čevlje. — Mari naj bi se kmetje popred sezuvali in potem s čevlji na rami vstopali na hodnik?! — Poštni lokal je ob enem jedilnica, krojačnica, z omaro in šivalnim strojem 1 V telefonski govorilnici pa vidiš obešenih — sit, rešet itd.
Prosimo slavno poštno ravnateljstvo, da se da prepričati o tu opisanih razmerah.	_
Razne vesti.
Tatvina draguljev. V Berolfnu so v prodajalnici veletržca z draguljami Henryja neznani zlikovci v noči od nedelje na ponedeljek ukrali za 100.000 draguljev.
Dolgovi princa Gjorgija. Beligrajskt listi pišejo: V dobro obveščenih političnih krogih se zatrjuje, da kralj Peter v kratkem uredi dolgove princa Gjorgja. Ker ima princ od 1. januari ja t. 1. 60.000 dinarjev apanaže, se del te svote porabi za poplačan je dolgov.
V živo apno je padel v Laščeni pri Zagrebu 12-Ietni delavec Anton Ferenčina in potem v strašnih mukah umrl v bolnišnici.
Igralnica v Monte Carlo. Iz Pariza pri haj a vest, da je ugrožen obstanek glaBovite igralnice v Monte Carlu. Kakor se govori, odstopi dosedanji predsednik Blanc in nje govim naslednikom ima postati neki Marquet, ki Bi je znal {pridobiti veliko število delnic. Omenjeni Marquet ie Bilno bogat človek. Ker je Marquet prišel večkrat tudi ▼ Parizu v konflikt z oblastmi radi osnovanja hazardne igre in ker so mu bile zaprte igralnice, ki jih je osnoval v Odtendi, se boje igralci, da bi mogla slična usoda doleteti tudi igralnico v Mont* Carlo.
; Z i tri kokoši leto dni ječe Pred zagrebško sodnijo se je nedavno vršila kazenska razprava proti 17-letnima Nikolu Kla'ću in Vatroslavu Franzu, ki sta dne 29. aprila t. 1. ukradla nekemu Jakobu Altmanu 3 kokoši ter jih prodali hišni poseatnici Soži Šuklje. Klaid in Franc sta na razpravi priznala, da sta ukradla kokoš', a Sukljeva je izjavila, da ni vedela, da so kokoši ukradene. Sodnija je obsodila Klaida na šestmesečno težko ječo, Franca na pet mesecev in Hozo Šuklje na 14 dni, torej Bkoro na leto dni za tri kokoši.
1
MALI OGLASI šHš

mali oglasi se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stat. Plača se takoj Inser. oddelku.
4m>
Mnriictinio prodaja elegantne ženske klobuke muulolilija od K 6*— naprej. Remodernira. Via Nuova 45, in.	1124
Vftp+rtplf na t*an Petra) bodeta cdar-l»t5lrlGi\» jftia tamburaški zbor iz Lipice in tamburaški zbor iz Lokve v Bazovici v gostilni ; „Pri Lipi".	1125
Cržaštaa posojil, in hranilnico
V lastili h t SI.	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::			Telefon št. 952. j
Trst, Plazzo Cosermo 2, in-(			nhod po Slaonm stopnicah)	
Hranilno vloge sprejema od vsakega, če tudi ni nd in 4 11 01 jih obrestuje JO Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga se labko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5d/#—6°/o, na menjice po 6a/0, na zastave^		po 5V/, in na amortlsaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradre are: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplafiaje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004. i-		
laa najmoderneje orejeno varnostno oelioo za shramb« vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušioe, a katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco.
U(l Milio I Trst* PiMsa Fonterosso IVdU vil« ITI UI Cj 5. Trgovina jestvin in kolonijaL Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Oiriia in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec
Dalmatinska gostilna L "l*.
črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	1050
iI.AH Ca?o Squadrani t Trsta, ulica Sealinata U idi gt. 1. - Prodaja In popravlja are po nizki eeni in s garancijo. Popravlja bndllnieo po K I-.	868
V nov! trgovini
nI. Carlo ghega 2 (bivša miro9Unlca)
je dospela :: partija porcelanaste
Posode
po priložnostnih cenah. — Samo == za malo dni I -----=
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in koine bolezni
Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Nlcold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5.i/» do 6.V* pop
ALEKS. FRAKC MAYER - TKST
žgalmca kave
TELEFON 1743.
VajboUSi vir sa dobivanj* pefion« kav«
3=1
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst SKK Corso šlco.36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Knpcje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti- — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE
■ ■
D
TEODOR KORN
Trst, nI. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH GESAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelCl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
i
J
V
Antonio Dobner
— urar in zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil v al. DELLE POSTE 3 vogal Torrebian-ea (TOBAKARNA)
Sprejema vsakoTrstne poprave PO ZMERNIH CENAH SV Z JAMSTVOM.
SNS
Eliksir iz kinina m koke
pospešuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena: Kron i*20 steklenica.
Lekarna ,AL GALENO'
Trst, ulica S. Cilino.
V8T Zaloga obuvala
■■■■ in i&fltna delalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
0 najem se oddajo MelRlI
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Sccrzeria štev. 12
V. ©svaldella a*
Ob nedeljah ln praznikih odprto do 4. pop.
Pozor! Pozor! Pozori
Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite Čevlje, obrnite se na mojo
BS BI TRGOVINO E S
kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K.
Za obilen obisk se priporoča
MATIJA PAHOSi.
Velika izbera moških in ženBkih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in Bolidno
po zmernih cenah
V najem ^Sl&t^^lfijTBfc Bi. GlOSUe CDTdUCCl 31.
' -- Fllljalka ul. 8. Sebasttano 8.
rinlirnifinjta za,oga drP' oglja^ petroleja'
UODrulUUUa nahajajoča se v Tr«tu v središču delavskega okraja, katera prinaSa deset k o a j dnevnega Čistega d bička, z malo najemnino proda | se takoj zaradi odpoto-anja po zmerni ceni. Pojasnila daje gosp. Kol&rŠič v Trstu, kavarna CorsD od 9—11 pred p. in od 3—6 popoludne.	1107
Pristni, dober brinjevec rdobi
Lovru Šibeniku v e-ifiki pri Ljubljani.
DhaHi o O takoj zaradi družinskih razmer I rUtlcI OO velika dobroidoča mlekarna s i hišo in posestvom vred. Hiša se nahaja na Go-• renjskem tik železniške postaje v posebno lepem kraja In ob državni eesti; obsega okrcg 16©— ■170 m □, Ima lasten vodovod, opremljena je z modernimi stroji na parno torbi no, Ima ledenico i napolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpo-; Bilja ; je v kraju, kjer je tudi tajski promet, i Ako kupca mlekarstvo ne bi voselllo, se hiSa I pripravi lahko za Jetoviščarje. Y hiši se lahko napravijo kopelji, ker je v »ji vodovod ln izde-: lovalee pare. HISa nI Se popolnoma dodelana, a je še-le pripravljena za mlekarstve v pritličja. Okoli hiše je zemljišča S aro t 93 m □ Kar se tiče mlekarne v okolici hiše, se iahfco nabavi vsaki dan mnogo mleka prve vr*te in razpošilja v Trst; v hišo se lahko apeije draga trgovina ali obrt. Knpovalee bi lahko zaslužil lep denar la žhel v mirnem, zdravem kraja. — Teč pove MABTLN LAK G US, Izlake pri Zagorja. 11G8
Manufakturna trgovina
— filialka —
€nrico de franceschi II
ml. delle Poste 10, vogal Valdirivo.	V
VELIK IZBOR	j i
volnenega in bombažnatega blaga, perila,	§ srajc in drobnarij, kakor tudi izgotovljenega
perila za moške in ženske. Cene zmerne.	dR
=ac=n=an/
ALESSANDRO PflMClR01.i l
Platneno in bombažnato bla jo - Trst	■
ulica San Sebastiano štev. 6
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
Krste, speče, obleke, pnlčolcne, uence iz umetnih metlic ln peri
Trgovina je b.gato zaiožena. Na izbero »o vsi predmeti te stroke.
ZastoDSt?o Hiriia Knina Podjetja v Trstu. Corso št. 47
Uljudno se priporočata Alojzij Jamsek in Franc Bernetič, mizarja.