List 40.
Gospodarske stvari.
Otrepanje lanu.
Spisal vodja Rihard Dolenc.
Tare in otresa (otrepa) se lahko, ako je zadosti ljudi, v enem in istem času. Med tem, ko jih 5 z majhnim strojem tare, lahko druzih 5 ali pa se več strta stebla otrepa. Da bi sproti vse otrepali, kar iz trlice pride, ni misliti, ako ni delavcev prav veliko. Še manj je pa to pri velicih strojih mogoče.
Tudi pri otrepavanji se razločuje otrepalno orodje in pa otre-palni stroj, kratko rečeno: otrepal-nice. Baba enega ali pa druzega je od istih okoliščin odvisna, katere smo o rabi trlic omenili.
Otrepalno orodje je leseno, kaj prosto, tako, da ga lahko vsak mizar za majhne krajcarje napravi. Poglavitna obstalna  dela sta dva:
1.  otrepalna deska, glej pod. A.,
2.  otrepalni nož, glej pod. B.
Akoravno cela otrepalna deska obstaja iz 3 delov, hočemo vendar to ime za vse tri (deske, podnožje, jermen) kakor skupno ime rabiti; ako pa rečemo samo deska, razumemo samo desko.
Deska D mora biti iz trdega lesa, lepo ravna in gladka, 4 čevlje visoka,   1   čevelj  široka, poldrugi palec  debela.   1  čevelj pod zgornjim koncem  (ali vrhom) se mora napraviti  horizontalna,   9  palcev dolga, in 1 dober palec široka zaveza, z gladko posnetimi robci.    Tako narejena  deska se mora,  kar se le da trdno  in  ravno  po  konci  stoječa   na drugo   spodnico  S vtrditi;  to se najboljše z zagojzdo z in na levi strani s podporo p doseže,  kakor  dodana  podoba kaže.   Na spodnici (podnožji) sta na tisti strani deske, kjer ni z zarezo pretrgana, še tudi dva 2 čevlja
visoka, ravna in gladka stebrica k k4 vtrjena, na katera se 17 palcev visoko močen jermen priveze ali pribije. Od deske sta po 15 palcev in pol daleč. Tako pripravljena deska imenuje se flandriška otrepalna deska (flandrischer Schwiogstock). Podoba dovršene deske.
Nož je zavoljo jasnosti nekoliko prevelik obrisan; dodana mera (12") je pa prava. On obstoji iz dveh delov: eden je gladka, ravna, le osmi del debela ste-klica  d,  drugi je  reč r.    Oblika  res  da je  nekoliko
čudna, a namenu je kaj   pristojna. Delo samo pa se tako-le vrši:   Delavec ali pa delavka (za delavke je to delo še najprimernejše) si vzame dobro pest trdih stebel, ter jih prične za otrepanje pripravljati. Pripravlja se s tem.   da  prime  delalna oseba šopek z levico čez sredo, z desnico razširi   potem   en   konec  ter  ga  s prstmi   nalahko   prečeše,   tako,  da se stebla  poravnajo,   in lahko nastale gombe prav kratka lakna odpadejo.    To   delo  ponovi   tudi  na druzem koncu. Ker se pri tem delu več ali manj laken izpuli, tako, da iz šopa daleč ven mole, zato jih je treba popolnoma izpuliti in zopet v levo   pest   položiti:    To   se   toliko časa ponavlja,  dokler se ne doseže precej enaka dolgost; to je pa zelo važno,   ker, ako bi se iz šopa moleča  lakna  na miru pustila,   bi se pri sledečem otrepanji vsa potrgala. Pripravljen šopek pretakne konečno na tisti strani deske stoječa oseba, katero  v podobi  pušice  naznanja, skozi zarezo,  z desnico prime roč, s katerim tikoma deske po pretak-njeni polovici šopka maha.   To delo se pod večkratnim  obračanjem  šopka toliko časa  nadaljuje, dokler ves les ne odleti; to se v kaj kratkem času zgo^šz Ena oseba lahko  25 do  30 funto.v):ira dan otreplje. ako  se predivo   za predilnice izdeluje, jfe; taKo; otrepanje prediva uže dovršeno; sčešejo ali mik$j:o gft
Podoba B.
Podoba A
predilnice same. — Ako bi se pa hotelo za domačo rabo obdržati, treba je ga še sčesati, ker na otre-pavni deski se sicer ves les odstrani, lik pa še ni v posamezna lakna razdeljen7 ampak drži se še v trakeh.
314