Stav. 191 (Posamezna Številk« B vinarjev.) V Trstu«« **tak lunija 1911 Letnik XLlll. Izhaja vsak tiun ^titraj, tudi ob nedeljah te praznikih. — UrcUnl«vo^ tUllca sv. Frenfiška Asiškega 8L 20, L nidstf. — Dopiol naj se peSIljajd »icdništvu. — Nefrankinna pisma s§ ne sprejemajo, rokopisi se ne vrstijo. — lidajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij liatt -Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinosti', vpisane zadru« s omejenim jOToStvom. * Trstu, ulica sv. FrcnCilka AUSkega 3t 20. - Telefon crrfmftva ta uprav* *. 11-57. - Naročnina znaša: Za telo lt»o K 3 m pol leta K l^M »icftcc K 780, za nedeljsko teiajo za cdo leto K 620, pol teta K 3■« Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin 0*i&s>i se računajo na mllkneiJft v airokosti ene kolone. Cea«: oglasi trgovcev in obrtnikov mrt po 10 vla| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabili, oglasi denarnih zavadov mm po 30 vtsj •glasi v tekstu lista do p« vrst K 20.—; vsaka ns dalj na vreta K 2.—. M&lf oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema (nscratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje s« Izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek ita v uLsv. Fraua!!u As. 5t. iiO. PoŠtnohranilnični ra?u:i St. 841.«52. nahajata ntzNA smmm poročila. AVSTRIJSKO. DUNAji 6. (Kar.) Uradno se fazilaža: Na tirolski fronU to ob Plavi neprestani topov. s%i boji. , . . Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadnoboiiiče. - Armada kraljeviča Ruprehta: Topovsko delovanje menjajoče se s ie Na >eč krajih smo pri poizvedovalnih boj-h nje« več mož. - Armada nemškega cesarjcvIča: Na bojni irontl je poioža] rc'zpremesjen. Tekom krajevnih bojev zapadao Pontoisa, severno Atsne in v Savleresu smo se polastili sovražnih nasipov .n jaikov. T^povsU boj ie bil nn več krajih živahen. Cliateau Thic-rry je stalno v uničujočem ognju Francozov. ... * Pita anundne skupine ssašhcga eei-arjevOa od 27. majntka znaša po dosedanji ugotovitvi; nad 55X90 ujetnikov, me J nitmi 1503 oHclrjev, n*d 650 in mnogo nad 2003 strojnic. V obeh zadnjih d:;ch ie bilo sestreifeaih 46 so-maIuVa letal in 4 priveznl baloni. Richthoffaovo iov-sko brodevje je scstre!i:o včeraj 13 sovražnih letal. Stotnik OerthoSd !n poročnik Weukhoft sta Sz veje vala 31« poročnik Loewenhardt 27» poročni!; Udet 27. in porotnik Kirstein 22. le^lsko zmago. BEROLIN, 6. (Kor.) Večerao poročilo: Na bojs! fronti krajevni bo3 severozapadco CliaUa« TMerrya In ob Ardri. Prvi generalni kvartirmoisier pl. LndendorJl. BOLGARSKO. SOFIJA. 5. (Kor.) Na obeh straneh Ohridskega jezera ie bilo topovsko delovanje od Časa do časa živahno. Vzhodno jezera sreo razpršHi neki francoski napadalni oddelek. Pri Brailndolu in na več mestih vzhodno Cerne do Dobrega polja srdito obojestransko topovsko streljanje. Južno Hume streljanje. Vzhodno Vardaria se je neka angleška patrulja hotela približati naši postojanki pri vasi Kreste-i. a je bPa pregnana. V dolini S trume smo tiieri več Acsrležev. Živahno obojestransko letalsko delovanje v dolinah Var da rja !n Sirume. TURŠKO. CARIGRAD, S. (Kor.) fz stavnega slana se poroča: Palestinska fronta: Na raznih točkah za nas ugodni patruljni boji. Na ostali!: frontah r.lč novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 5. junija. — Na vsej fronti zmerno topovsko delovanje. Dobro umerjeni ogenj naših baterij ie povzročil tuintam v sovražnih črtah požare »n je sestreli! onstran Piavi en sovražen priveznl balon, k! zgorel. V okolišu Grappe patruljni boji. ki so bili za nas ugodni. V Corie'.azzu je bil sovražen oddelek odbit. Dne 3. t. m. smo sestrelili 4 sovražne aparate. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 6. (Ker.) V Rokavskem prelivu so potopi:' naši podvodni}:« 5 parnikov in tri francoske ribiške ladje, skupno nad 2S.000 ton. Potopljena ic bila tudi angleška pomožna križarka t Moldav!n -Kraljica regentinja« je zadela iia mino. Na krovu ladje so bili angleški delcsati za haaško konferenco slede izmene ujetnikov. Kolikor je znano, ni bilo na ladji nobenih ujetnikov ali ranjencev. EJolnišniška ladja »Sindore« je zaposlena z reševanjem preostalih. Glasom poznejših poročil je pri nesreči izgubilo življenje več oseb posadke. Nezgoda se je zgodila 20 milj od angleškega obrežja. PODLISTEK. Chatean Thierry neprestano v ognju. BEROLIN, 5. (Ker.) Wolffov urad poroči: Cha-teau Thierrv obstreljujejo Francozi z vso srditostjo. Vsled obstreljevanja mesta civilno prebivalstvo ni moglo ubežati, vsled česar ima težk« izgube. _- Vrhovni vojni svet entente. LONDON, 5. (Kor.) Uradno se poroča: L!oyd George, Balfour, lord Milner, \Viliiam Weir in sir WiIson so se povrnili z vrhovnega vojnega sveta v Franciji v London. CHIASSO, 6. (Kor.) Italijanski ministrski predsednik Orlando in zunanji minister Sonnino, sta se vrnila z medzavezniškega vojnega sveta v Versaillesu. Italijanski listi odklanjajo izjavo »Tempsa«, da }e šlo za navadno sejo vojnega sveta, toda poudarjajo, da je jedro vojnega problema entenie, da dospo na bojišče ameriške sile se doseže tako številna piemoč entente. Včerajšnja *!talia« izraža dvom, da bi ententa izgubila tekom bojev na zapadni fronti manj moštva kakor Nemčija in da bi Amerikanci zamogli nadomestiti neprestani dotok nemških bolnih sIL Robertson — vrhovni poveljnik Velike Britanije. LONDON, 6. (Kor.) Uradno se poroča: General Robcrtson je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Veliki Britaniji. IZ VELIKE RUSIJE. Nova vlada sibirsko republiko. KIJEV, 4. (Kor.) Moskovski časopisi poročajo, da je nova vlada avtonomne sibirske republike pričela svoje delovanje v riarbiuu. Na prvi kabinetni seji so se vršila posvetovanja slede odredb v svrho likvidacije sovjetske vlade na Daljnem Vztoku. Admiral Kolčcv Je opozarjal na to, da zamore nova vlada Sibirije računati na popolno podporo Amerike, ker je bila sestavljena na željo Amerike. Notranji minister Ostragov je izjavil, da bo podpirala novo vlado tudi Japonska. Nova sibirska republika je sklenila, da zaprosi Severno Ameriko za podporo. Clčcrht proti uvrščaiga Rusov v mgl-jško armado. STOCKHOLM, 5. (Kor.) Gladom tistov iz Moskve je poslal Cičerin diplomattčnemu zastopniku Anglijo v Petrogradu oster protest proti nasilnemu uvrščanju ruskih podanikov v angieško armado. Angleška vlada postopa pri tem sporazumno s staro rusko vlado, ki že dolgo ne obstoja in je sedaj le gonilna sila protirevolucilonarnega gibanja. Vpoklici na Grškem. ATENE, 5. (Kor.) Vlada je odredila vpoklic letnikov 1909—1917 na zapadnem Grškem, kakor tudi 15 razredov telegrafistov. il©¥?ew1 zapiski. Ror»:an. Iz francoskega prevedel A. R. — Nad ognjem je visel kctel in majhen deček je z dolgo leseno žlico meša! po kotlu. Pred hišo in tik poleg veže je stara žena snemala perilo, ki se je sušilo na vrvici. Ne da bi prenehala v svojem delu, je žena priporočala dečku, da naj pazi, da se očetova večerja ne prismodi. Deček je zagotavljal, da r.i obrnil očesa od koila. XXV. 2a!osUn posel. — Med raztrganimi oblačili in perilom, ki ga je starka hotela zanesti v hišico, — je nadaljeval Hannibal, — se je nahajal tudi moder jopič, platnene hlače in več volnenih čepic, kakor jih nosijo kmetje. Te stvari, ki so bile tako malo vredne, sem si zaželel, kajti mislil sem si, da bi bil že napol iz nevarnosti, če bi si jih prilastil. Toda kako naj jih dobim? Da bi jih kupil? Na to ni bilo mi- PARLAMENTARNE STVARI. Vprašanje sk-lcauja zbornico In delegacij. DUNAJ, 5. (Kor.) »Ccskv Svaz« objavlja komunike, glasom katerega so se delegati dr. Stran-sky, KlofaČ, in To m a Še k danes popoldne na povabilo grofa Buriana kot člani zunanjega odseka av-r-trijske delegacije "Zglasili v zunanjem ministrstvu. Tekom V* urnega posvetovanja se je govorilo predvsem o umestnosti sklicanja zbornice in delegacij. Ccški zastopniki so izražali željo, naj se skličete obe korporaciji, najprej poslanska zbornica in nato delegacije. Grof Buriaa da je bil enakega mnenja. Rajhstag. BEROLIN, 6. (Kor.) Rajhstag je sklenil na predlog podpredsednika Paascheja, da naj se na dnevnem redu nahajajoča se izvolitev predsednika z ozirom na nameravano novo ureditev sestavitve nredsedsiva odgodi. Gre namreč, kakor je bilo že javljeno, za pomnožitev števila podpredsednikov. IZ zc§r&n 4. junija 1819. Eno leto deklaracijske politike ie miuolo. Običaj ie, da se ob taki priliki delajo bilance. In sicer rado tam, kjer so stremljenja vsp:Ia. V tem slučaju je bilanca v slovenskih deželah vspela in voditelji te politike morejo biti zadovoljni s svojim delom In ponosni nanjo. Ali, z bilanco v Banovini, na žalost, ni tako. Tu so pcliiično-slrankarske razmere tako slabe, da ne morejo biti slabše. Zato ni čudo, ako vsi rodoljubi prosijo in urgirajo, naj se izvede obljubovana koncentracija narodnih vrst. Ali, treba imeti še potrpljenja, ker ljudje, ki jim jc poverjena ta misija, jo žele izvesti kakor treba. V to pa je potrebno nekoliko več časa. Breme, ki so si je naprtili ti rodoljubi, je jako težko, a največa tež koča je brez dvorna zabrana vsakega zbiranja, pa tudi zaupnih sestankov, kakršnja so bila dovoljena vam v Trstu, in to v času, ko ste bili v obsežju sovražnih topov. Ilrvatsko-srbska koalicija ni bila v stanu, ali bolje: si ni upala niti poizkušati, da bi se ta zabrana vsakega zbiranja odpravila. Njena vlada ima celo nalog, da r.duši vsak in tudi najoži prijateljski sestanek, a zagrebška policija je že nekolikokrati storila to na najbrutalniji načm. Vi se gotovo vprašujete, kako je vse to možno od strani tiste koalicije, ki jo tvorilo po pretežnem delu popolnoma naši ljudje. Ko stavKe tako vprašanje, ne smete pozabljati, da so večina teh ljudi dobrodušni, ki se kaj lahko puščalo uveritl od par stremljiv-cev, mlado-madjarov, afaristov, kukavic, ali, imenujte jih kakor hočete: ljudi, v katera je naša javnost polagala tolike nade, dokler se niso dokopali d« zastopništva, peštanskega mandata in stolic večine. Ali, recimo: dokler niso prevzeli mesta blagopokojnih madjaronov, a sedaj se tako tresejo že pri misii sami, da bi mogli odleteti s svojih, ne morda toliko donosnih, kolikor sigurnih mest. Kakor da ne vedo, ali nočejo vedeti, da brez žrtev ni svobode, kakor :la mislijo, da edina Hrvatska dobi v zgodovini sveta svobodo — na krožniku!! Ne, gospoda, ne: mmjSe in v vsakem pogledu slabe naše pokrajine, kakor n. pr. Hercegovina in Dalmacija, so trpele, pak vendar izšle iz borbe zdraveje in zavedr.eje. A da bi veliko in bogato Banovino uničilo — to vam morejo verovati tisti dobrijani, ali tudi samo oni! Bilo je časov, ko je hrvatsko-srbska koalicija mislila, da je ona neko potrebno zlo. Tedaj smo njeno politiko z njega stališča kako-tako razumevali, četudi je nismo nikdar odobrovali. Ali, dane«, ko si ti ljudje domišljajo, da je njihova politika edino pravilna, da so oni neobhodno potrebni (menda, da dušijo vsako narodno gibanje); danes, ko njihova politika poživlja madjarsko vojaštvo proti zagrebškemu meščanstvu: danes se nad to politiko zgražamo skupno z vsem hrvatskim narodom, ki hoče obračunati s to koalicijo tako, kakor je obračunal s starimi madjaroni, katerih stopinjam ^ledi sedaj paša koalicija. Nu, mi se nadejamo da oni, ki nikakor ne spadajo v to današnjo koalicijo, najdejo moči, da jo zapuste in ostanejo tako zvesti svoji prošlosti, kajti narod r.e bo razlikoval zločincev od njih pomagačev. Nadejamo se to v pni vrsti od srbskega dela članov koalicije. To bi bilo za stvar koncentracije narodnih sil tem potrebneje, ker je ravno srbski ž! vel j v Banovini tisti, ki je večinoma ostal zvest koaliciji. Mi razumemo to zvestobo, ker ne pozabljamo, da je bila koalicija nekdaj v Banovini edina nositeljica edinstva Srbov in Hrvatov. Ali. koalicija je tam tudi obstala, da-cl gre naš današnji program mnogo dalje. Morda iim opozicija — po njihovem umevanju — zopet ni zadostna garancija, pak želijo na čelo tega gibanja poleg dra. Bu-disavljeviča in Valerijana Pribičeviča videti še nekatere svojih voditeljev. Ta bojazen pa ni opravičena, ker je Starčevičeva stranka prava (Mili novci) tako evolucijonirala v tem pogledu, da jej gre vsaka čast. Ali morda so ti I.hidjr, k! so v času vojne mnogo trpeli, postali fatalisti, da smatrajo kot naravno tisto, do česar — po našem mišljenju — ne more priti brez borbe: do ujedinjenja našega troimsae-ga naroda! Vkljub vsem tem neprilikam imamo mi popolno zaupanje v odbor, ki je bil izvoljen na poznanem sestanku dne 12. maja. Verujemo v njih in uspeh njihovega dela. Naj je tudi v Dalmaciji, Bosni in Istri politično življenje popolnoma zamrlo in so morale stranke prenehati z vsakim delovanjem iz glavnega razloga, da so voditelji deloma vsled trpljenja bolni, deloma oddaljeni iz dežele: vsn-dar ne dvomimo na tem, da ia zavedni narod — kakor jc sporočil na usta svojih zaupnikov — ves pristaje k politiki narodne koncentracije. Ta bi torej objemala vse stranke omenjenih treh pokrajin, a v Hrvatski bi se jej priključili: danes najmočneja Starčevičeva stranka, Radič, skupina okolo > Glasa* bivših banovinskih naprednjakov (brez svojih poslancev, ki sede v koalicijO, socijalisti, in sploh vse stranke in skupine ter vsa javnost, razun koalicijskih poslancev, njihovih najtesnejih prijateljev in frankovskih izmečkov. Na ta način se nadejamo, da bo drugoletna bilanca tudi v Banovini povoljneja in da nam ne bo treba sramovati se pred slovenskimi brati, od katerih se moremo tako mnogo naučiti! Jugoslovan. sliti, kajti tako bi se bil izdal sam in bi bila vedela vsa okolica, da sem preoblečen ubežnik. Ali naj jih ukradem? Da, toda kako? Starka jih je ravno že hotela odnesti z drugimi vred v kočo. — Zuelo se mi je, da mi jc vsa duša stopila v oči. Srce mi je ponovno utripalo, in nepremično, s strmim pogledom sem zrl tja na cunie, ki niso bile vredne treh frankov, za katere pa bi bil v tistem trenutku dal celo imetje, če bi ga bil imel — Nenadoma____nepričakovana sreča!----ali S3 me je usmilil ljubi Bog ali pa vrag----mi je priskočil v pomoč slučaj aH pa višja previdnost Deček je namreč zopet vrgel na ogenj nekoliko dračja, da bi bolje zagorelo. In to se je tudi zgodilo. Ogenj ie zagorel in juha, ki se ie kuhala v kotlu je vzkipela ter se razlila po ognjišču. Deček je začel jokati in kričati. Starka je spustila perilo na tla in pohitela v kočo. Ta kratki ugodni trenutek sem porabil. — Skočil sem iz sivega skrivališča, pograbil jopič, hlače in čepico ter se vrnil s svojim plenom v gozd, kjer sem se iznova skril. Starka se je kmalu vrnila, začela pobirati perilo in iskati stvari, ki Hazite peSHlŠfie vesti. Parlamentarne stvari. Z Dunaja se poroča, da je v sredo ministrski predsednik dr. Seidler sprejel predsednika avstrijske delegacije Hauserja, posl. Schurffa, Wedro in Kittingerja, potem pa zborničnega predsednika posl. dr. Grossa, ki je vprašal ministrskega predsednika, ali je pričakovati poletnega zasedanja zbornice. Mimstrski predsednik je izjavil, da siejkoprej stoji na sta-lisčn poletnega zasedanja in da želi čim prejšnjega sklicanja parlamenta. — Posl. Klofač je kot poslujoči načelnik Češkega svaza govoril s predsednikom dr. Grossom zaradi sklicanja konference načelnikov strank. Glede poletnega zasedanja je izjavil dr. Gross, da je za to predvsem še treba pogajanj med vlado in strankami. Posl. Klofdč je dobil v tem razgovoru vtisk, da bi predsednik pač rad videl, da bi se sestal parlament, da pa doslej sem jih odnesel jaz. Ko jih ni mogla najti, je začela na ves glas kričati: *Tatje, tatje!« Jaz se nisem zgenil, in starka, ki ni mogla več kričati, je raznesla svojo jezo nad dečkom, ki je bil vendar nedolžen, in ga temeljito pretepla. _Tako se pač godi na svetu, — ga jc prekinil bar0llt_če je pri kaki stvari kdo kriv, kdo drug pa nedolžen, doleti kazen skoraj vedno nedolžnega _ Ko se je popolnoma znočilo, — je nadaljeval Hannibal, — sem se preoblekel, zvil uniformo, da sem jo mogel nesti pod pazduho, in sem se zopet odpravil na pot. Onih par ur počitka me jc okrepilo, samo lakota me je mučila, še bolj pa žeja. Bilo je okoli desetih zvečer. — Hodil sem po polju, ne da bi natančno vedel, kam, ker mi je bilo edino le na tem, da se kolikor mogoče oddaljim od Strassburga. Kmalu pa nisem več mogel dalje. Ren mi je zapiral pot, plavati pa nisem znal. Stopil pa sem tja doli k reki, kjer sem se vrnil in tudi utolažil žejo. Nato sem vojaško obleko položil na breg, tako da bi se moglo misliti, da je tu moral utoniti vojak. - še ni gotovo niti to, ali se prihodnji Uden skliče konferenca načelnikov strank, ker so še v;dno stranke, ki sklicanje parlamenta zasedaj ne ma-trajo za primemo. Končno pa tudi ni Jasnosti o stališču vlade. Posl. Klofdč ie ugotovil, da hečejo češki poslanci vkljab svojemu strogo opozicijonal-nemu stališču izpolnjevati svojo dolžnost napram lastnemu narodu tudi na parlamentarnem polju, kjer pa bodo seveda svojo taktiko uravnavali po svojih lastnih potrebah, ne da bi si jo da!i predpisovati od koga. Izjavil le, da Češki svaz nima namena ovirati delovanja parlamenta z obstrukcijo. Sedanji svetoval položaj tolmači madjarski »Vi-lag« precej pesimistično. Predstavimo si — piše, — da se posreči, kar je zamislil genij Ludendorta Na zapadu je fronta entente razbita po nemških silah. Francozka vojska ujeta. Ostanki angleških čet so si rešili preko kanala. V Makedoniji je Sar-rail pobegnil. Italijani, pregnani so preplovili v Tripolis. Iz Mezopoijimije so Angleži izgnani in nid vsemi evropskimi lukami gospodarijo Nemci. To bi pomenjalo res zmago. A kaj sledi iz te zmage? Centralni vlasti imate Evropo, ententa mase. Vojna se izpreminja v gospodarsko. Eutenta blokira Evrepo.... To vse je seveda fantazija. Toda, imeti moramo na umu, da te vojne ne bijejo samo vojske, ampak narodi, flote, kontinenti, zaloge živeža in socijalne razmere ter da v slučaju militarične zmage stoje pred nami nedogledne perspektive.« — To tolmačenje v resnem madjar-skem listu je velikega pomena za vsak poedini narod. Pred vsem zahteva vsega uvaževanja na-glašanje »socijalnih odnosajev*. Vsak poedini narod je vpleten v ta svetovni konflikt, s svojo politično, prosvetno, socijalno in gospodarsko močjo. In to dejstvo zahteva organizacijo vseh naših energij, da srečno iziđemo iz tega konflikta. Treba, da koncentriramo vse naše javno življenje, — ker to je predpogoj organiziranemu delu. To je borba narodov, v kateri podleže tisti, ki v usodnem trenotku ne bo znal naglašati svojih pravic in uveljavljati svojih zahtev do življenja In ekzi-stence. Vsa politično-socijalna organizacija naroda je faktor, Id bo pri delitvi »hleba* igral morda prvo in odbčujočo vlogo. Kdor ne more umeti tega položaja in se zato noče pokoriti njega zahtevam, koplje grob svojemu narodu, a če dela to zavestno, čc so mu bodi kateri interesi viši, nego usodnost tc t.re odločevanja o bodočnosti, ta pa Je zločinec na bodeči usodi naroda. Hvaljen bodi Bog, da v nas Slovencih zmagovito prodira to pravo umevanje in dobri genij daj, da nas nobena sila aH vaba r.c odmakne s te poti pravega iz-poznanja! Madjaii In Nemci. Predmet je neizčrpen in je stalno v razpravi. Slovani poznajo resnične razloge za to prijateljstvo in jc zato tudi primerno taksirajo. Mi smo ravno te dni označili pravi in — edini razlog za to prijateljstvo. Ne ljubijo se. pač pa jim je skupno sovražtvo proti slovanskim narodom v monarhiil. Dogovorili so se in ustvarili dualistični ustroj monarhije z izrecnim namenom — ki ga tudi ne taje — da bi si s stern zagotoviii gospodstvo v državi: Madjari na oni, Nemci na tej strani Litve. To je menda za slovanske narode dovolj razloga, da so odkriti in neizprosni nasprotniki dualizma. Ta je tisti vremenski kot, iz katerega grozi neorestana nevarnost za pozicijo Slovanov v monarhiju Ker pa ti tvorijo večino, ne more priti v monarhiji do pomirjenja, dokler bo obstajal dnali/em: ia opora madiarskemu mcgalo-manskemu imperijalizmu in nemški hegemonistiški pohlepnosti. To permanentno razburjanje med Slovani, torej med večino monarhije, je element, ki ne dopušča, da bi monarhija prišla do tega, česar najbolj potrebuje: do pomirjenja in do konsolidacije notranjih političnih razmer. Kako resnično je to, govori dejstvo, da pogubno učinkovanje tega elementa ne ponehuie niti sedaj, ko monarhija preživlja najkritičneje čase, kolikor jih pozna nje zgodovina — da se je marveč še po-ojstrilo vkljub vojni, vkljub potrebi, da bi vsi sestavni deii monarhije stali združeni v eni vrsti v nje obrambo. Narodi so zvesti monarhiji, ali zvesti morajo biti tudi sami sebi! Ne morejo drugače. Učinki dualističnega ustroja jih postavljajo — kakor je bilo tako primerno označeno v našem članku »Slovenec cesarju« — v večni konflikt med dvema dolžiiostlma: med dolžnostjo do države in dolžnostjo do sebe! V času, ko se monarhija bori proti grozečim vnanjlm nevarnostim, se morajo narodi boriti pred nevarnostmi, ki jim groze iz nje notranjega ustroja. To je tisti konflikt in v tem je razlaga, da niti v času vojne ne more priti do pomirjenja in da narodi niti za trenotek ne morejo odnehati od boja proti viru ogrožajoče jih nevarnosti — proti dualizmu. Tudi med istimi Nemci samimi ie prosviHjenih duhov, ki ravno zato vidijo v dualizmu nesrečo za monarhijo. In celo med Madjari je takih treznih in dalekovidnih ljudi. Poznani budimpeštanski dopisnik rArbeiterice«; Josip Diner-Denes, je napisal te dni tole sodbo: Do?lej smo videli skozi pol stoletja brez prestanka, da dualizem prihaja v glavnem na korist avstrijski reakciji in ogrskim junkerjem. Ce so bili ti poslednji po kaki politični ali socijalni reformi v nevarnosti, jim je pomagala avstrijska reakcija; v zahvalo pa so ogrski junkerji drage volje pre-prečali stremljenja avstrijske socijalne demokracije in narodov po pametni reviziji ustave. Zruše-nje te dualistične zveze bi bilo zelo hvaležna naloga; še hvaležneje pa bi bilo/ako bi se na nje mesto postavila z\eza narodov Avstro - Ogrske. To ne bi bila slaba zamena proti tisti zvezi avstrijske reakcije z ogrskimi junkerji, sklenjeni leta 1867, ki je bila vsikdar le vir razdora in slabosti.« In Madjar Oskar Jaszi je izjavil tc dni na zborovanju v madjarskem Velikem Varadinu, da Madjari, ki se bore za neodvisnost Ogrske, ne bi smeli pobijati istovrstnih stremljenj Poljakov, Cehov, Jugoslovanov in Ukrajincev, ter da bi bilo želeti, da bi narodi monarhije dobili ustavo, ki b! najbolje odgovarjala njlli aspLracljam! — V praški »Union« pa je nekdo temeljito dokazal, kolika gospodarska in politična nevarnost grozi monarhiji, dokler bodo imeli v njej ogrski magnatje največo moč in dokler bodo mogli preprečati vsak politični napredek v Avstriji. Od Scidlerja nimamo pričakovati ničesar. Pač pa bi moral avstrijski parla m?nt pokazati, da zna braniti elementarne interese Avstrije! Če ne, je ni več pomoči za Avstrijo. Monarhiji treba enotnega gospedarskega teritorija. •Ztetem dualizma je poguben za laouarbijo. Rešitev za poslednjo je v tem, da se narodi organizirajo v samostojnih državnih območjih ter da se združijo v federativno monarhijo s skupnim gospodarskim teritorijem: vsi enako obremenjeni in enako uživajoči, nobeden izkoriščan od drugega, in vsi združeni za povspešcvauje in brambo skupnosti proti vnanjemu svetu. Le taka uredba more napraviti konec medsebojnim bojem!« — To resnico naglašajo narodi monarhije vedno in tudi danes, pa naj Jih Madjari ia Nemci še tako kričavo zmerjajo z velelzdajalci, pa naj tudi kuk Czcrmn v obrambo duvalističnega ustroja še tako srui-o operira z lažjo, da so le Madjari in Nemci stebri monarhije. Poslanec Zecker proti Seldlcrjevemu zistetr.o. S hvalevredno doslednostjo dokazuje poslanec Zenker ob vsaki priliki, kako ugodno se razlikuje od mase drugih nemških »svobodnjakom < s svojim treznim in objektivnim presojanjem si., t. Tudi proti »reformam«, ki jih jc začel izvajati g. Seidler na Češkem v tako neprimernem času in na.(ako nesrečen način, in zato tudi naravnost na nesrečo države, se ie oglasil poslanec Zenker v svojem tedniku »Die VVagc«. Pred vse:;i naglaša, da ustanova okrožij na češkcin ni samo upravno vprašanje — kakor bi hotela uverjati vlada — marveč, da je to politična odredba, narodna koncesija, kakor jo zahtevajo politiki \Vc!> fove vrste. Seidler jim jc dovolil, ker si drugače ni vedel več pomagati. Kot politično odredbo treba to presojati in — obsojati, ker ni na resnično korist niti Nemcem samim, niti notranjemu miru v državi, ne glede na to, kako ie prišlo do kake odredbe. Ogrožen je resnični interes Nemcev, ker prinaša ta odredba novo težko vznemirjenje v notranjepolitično življenje države. Iver pomenja enostransko posezanje v ves veliki kompleks narodnih vprašanj Avstrije, a ob enem t u Ji absolutistično posezanje, vsled česar ustvarja nevaren prejudic. Zenker opozarja Nemce, da > bili oni sami, ki so za časa Cudenija postavili : j-čelo, da ni smeti nobene narodno-politične stv... i ukrepati preko glave drugega naroda. In Cw!o tedaj ne čc bi jo sklenila parlamentarna večira. Vsak korak — tako so zahtevali tedaj Nemci r.> mi — na narodno-političnem polju da se mora izvršiti v sporazuuljeuju obeh narodov. Odredba za ustanovitev okrožij na Češkem je zato težka politična pogreška, tem nevarneja igra, ker so Nemci — manjšina, ker so se s tem odrekli raj-izdatneiega narodnega bojevnega sredstva prot postulatni politiki Slovanov. Kako da taka sredstva zadrege razdevajo politiko države, kaže že sedanje vedenje narodov. Če si je g. Seidler domišljal, da po tej poti pride do večine v parlamentu, more videti že sedaj, kako se je motil. Upor Čehov more dušiti s policijo in vojaštvom, ali glasov Čehov v parlamentu ne dobi nikoli. Pač pa so se kakor na čarobni migljaj strnili vsi nenemški narodi v zvezo ne le proti ministrskemu predsedniku, marveč proti vsemu zlstemu. G. Seidler je ustvaril večino, ali ne za, ampak proti vladi! Po tej poti se ne prisilijo narodi, da bi se sprijaznili s tako metodo prenovljanja Avstrije. Ko se sestane državni zbor, se k starim pridružijo se nove veliko veče težave. Mož je — odigral. Tod.f. kaj naj pride za njim? Ali se morajo v Avstriji odreči parlamentu, ali pa zavreči ves zistem, ki so ga slavili dosedaj, kot veliko pridobitev državne oblasti. V prvem slučaju bi bil ves nemški narod na strani drugih narodov kot neposredni zatiralec, kot premaganec in osleparjenec; v drugem slučaju pa bi vsaj takozvana nemška politika doživela uničevalen poraz, ako bi nemn so se morali v polk uvtstiii moral »o o:— 6 od 3001—4000. v torek od 8—12 od št. 4^01 dalie. Lastniki izkaznic od 1—2000 naj pridejo v soboto. 8. t. m., ko so že kupili mleko za V. teden (preščipnienje št. V). • • • PRODAJA KRUHA. Od sobote, 8. t. m. dalje se bo v prodajalnici kruha št. 23. dobival kruh tudi na dnevne krušne izkaznice in na izkaznice za začasno bivanje v Trstu. 9 3 Vnise v seznam cdjcmalcev za novi prodajalnici krulil piaz/.i S. Caterina št. 3 in ul. Carintia št 12 sprejema krušni urad (ul. S. Nicolo št. 12) do 12. t m. « Or,;e. 5C ks na rdeče izkaznice. Skederl: št 61—90 (ob. 7) 7. 6. Skedenj 508, 86 vin. za kg. — Barkovlje: 376—425 (ob. 9) 7. 6. Barko vije 234. št. 1—375 (ob. 10) 7. 6. Barkovlje 234, 86 vin. za kg. — Kojan: št. 401—600 (ob. 9) 7. 6. ul. M'rti 17, 84 vin. za kg. Orr'jfe Bf* fcg na remene Izkaznice. Sv. Vid: številka 501—1000 (obrobna 10) 7. 6. ulica Lazzaretto vccchio 17, številka 1001— 1250) (obrobna 10) 7. 6. ul. S. Lucia 2, št. 1251— 1500 (ob. 10) 7. 6. a. S. Tekla 4, Št. 1501—1700 (ob. 10) 7. 6. ul. Mcntfort 5, 84 vin. za kg. — £taro mesto: št. 1325—1500 (ob. 10) 7. 6. ul. Pozzachc-ra, št. 1501—1800 (ob. 10) 7. 6. ul. Capitelli 14 jt. 1801—1990 (ob. 10) 7. 6. ul. Artisti 4. 84 vin. za kjj. _ Novo mesto: št. 1—500 (ob. 10) 7. 6. ul. S. Francesco 2, št. 501—700 (ob. 10) 7. 6. ul. Valdi-rivo 7. 84 vin. za kg. — Stara mitnica: št. 2407— 2700 (ob. 9) 7. 6. ul. Acque 20, št. 2701—3636 (ob 9) 7. 6. ul. Medla 24, št. 1—500 (ob. 10) 7. 6. ul. Madonnina 39, št. 501—600 (ob. 10) 7. 6. ul. Mc-dia 8. št. 601 —700 (ob. 10) 7. 6. nI. Madonnina 24 št. 701—750 (ob. 10) 7. 6. Piazza S. Savina 7, št. 751—950 (cb. 10) 7. 6. ul. Olmo 9, št. 951—1500 (ob. 10) 7. 6. ul. Paduina 13. 84 vin. za kg. — Nova ra'inlca: št. 1—500 (ob. 11) 7. 6. ul. Torc 13. št. 501—1000 (oh. II) 7. 6. ul. Amalia 13, št 1001—1100 (ob. 11) 7. 6. nI. Colcgna 2. — Nova mitnica: št. 1101—1300 (ob. II) 7. 6. ul. Gelsi 6 84 vir. za kg. — Sv. Jakob: št. 1—500 (ob. 12) 7. 6. nI. Guardia 42. št. 501—700 (ob. 1?) 7. 6. ul. S. Ginsto 16, št. 701—805 (ob. 12) 7. 6. ul. Risorta 17. 84 vin. za kg. — Škorklja: št. 1—60 (ob. 8) 7. 6. ul. Squero nuovo 15, št. 61—160 (ob. 8) 7. 6. Pend Scorcola 84 vin. za kg. — Barkovlje: št. 1—15: (ob. 8) 7. 6. Barkovlje 234 R4 vin. za kg. — Ro-col: št. 121—1S0 (ob. 7} 7. 6. nI. Settefontane 250. 84 vin. za k*. Premog. 50 kg na modre izkaznice. Stara mitnica: št. 1—300 (ob. 41) 7. 6. ul. Acquc 20, št. 301— 3*0 (ob. 41) 7. 6. ul. Madonnina 24 št 381—1000 (ob. 41) 7. 6. uL Madonnina 24, 1'46 za 10 kg. — Skedenj: št. 601—193 (ob. 21) 7. 6. Skedenj 508. 1'66 za 10 kg. — S. M. M. zgornja* št. 101—300 (ob. 29) 7. 6. ul. Guardia 42, 1'66 vin. za 10 kg. Koks. 10 kg na modre izkaznice. Staro mesto: št. 1—150 (ob. 37) 7. 6. ul. Murr I?. K 2'62 za 10 kg. Stara mitnica: št. 1001— 1450 (ob. 41) 7. 6. uL Madonnina 39. K 2"62 za K kg. — Rojan: št. 1—200 (ob. 14> 7. 6. ul. Boroevi-čeva 51, K 2'62 za 10 kg. Podi&is vofscgiž pof©|fi£ le o&rammt® iihtlZh ki io đ©i?aa* DomaČo ves^L Povsod volksraiovo kopito! Pod tem naslovorr sn:o priobčili v našem listu dne 28. maj ti i ki t. 1 članek, v katerem smo uaglašali, da v novouste novljenem »stanovanjskem uradu za Trst in o!:r lico« in sicer med zastopniki najemnikov, kakoi tudi med zastopniki hišnih posestnikov za Trst v. zgornjo okolico ni nobenega Slovenca. Popravila mo to vest s posebnim zadovoljstvom le v toliko da imamo med zastopniki najemnikov v osebi go spoda Antona Ružička pripoznanega rodoljuba. narodnega moža-poštenjaka. Njegovih zaslug že izza leta 1868. kot soustanovnika rojanske »Čitalnice« In isto našega »Delavskega podpornega društva« naša mlajša generacija skoraj ne pozna in prav je, da lih na tem mestu omenjamo, v zadoščenje možu, da ga vidimo še vedno v naših narodnih vrstah. To pa seveda stvar prav malo izpreminja, in ponavljamo, da v odboru imenovanega urada nima ne mesto ne zgornja okolica nobenega zastopnika med hišnimi posestniki, med najemniki pa le enega Slovenca, Nemcev pa v obeh zastopih po 3! Pač res folksratovo kopito! Slavna ministerijalna komisija, tista namreč, ki je imela že v jeseni priti v Dalmacijo, da bi preiskala in proučila nasilja in krivice, ki so se godile narodu začetkom vojne: ta komisija ne pride v Dalmacijo »za sedaj«. Nekateri Člani so baje preveč zaposleni, drutiim imponira — poletna vročina. Vemo in verujemo, da je »vroče« tistim, ki so jih poslali. Saj so že v slovenskih pokrajinah doživeli Izkušenj, kakršnjih gotovo niso pričakovali. Niso računali na to, da bodo imeli ljudje srčnosti da bodo tudi odkrito govorili. Ali, govorili so. Pa še kako! Nam je znano, da se je izrazil neki Član tiste slavne komisije, da je v slovenskih pokrajinah nabrano gradivo tako, da se morajo človeku lasje ježiti in da bi bil — bi se objavilo vse to — pravi kulturen ?kanda^-iV-o takih izkušnjah }« razumljivo, da se gospodi -^'.e mudi v Dalmacijo, kjer so se dogajale še vse drugačne stvari, nego pa v slovenskih pokrajinah. Sicer pa uaj ne bo Dalmatincem Bog ve kako žal, če ta komisija nc pride. »Narodni list« konstatira, da je bila Že nekaCK^jaška komisija v to svrho. A kje so sadovi nje preiskav? Naj le gospodje nadalje — r.ič ne delajo! Razočarani narod itak nima več nikake vere v take birokratične igre! Seidlerjcvo odkritr nasprotstvo nam je ljubše, ko vemo, da tudi hli njeno prijazno lice nič ne izpreminja na njih res ničnem razpoloženju nasproti nam. Državno - železniški svetnik Zwlllinser je bi! do zadnjega časa tudi med našimi ljudmi na glasu kot pravičen in objektiven mož. In res se morp reči, da se je kot predstojnik tukajšnjega obratnega urada državne železnice v splošnem ugodr.r odlikoval od raznih nemških šerov, ki jim je tudi v železniški službi glavna stvar nemško-nacijo nalna politika. Razna znamenja v sedanjem času pa kažejo, da je iuror teutonicus inficiral tudi teg? moža. Seveda, proti Jugoslovanom jc ponovno zapihal ostrejši veter, pričcio se je na vseh koncih in krajih s starimi metodami dcnuncir^n'a in pre ganjanja; v tem slučaju državna železnica kot pravcata domena volksratovcev, kajpak, ne sme zaostajati. Novi »kurz* pri državni železnici se i< uvedel s tem, da je c. kr. žel. ravnateljstvo Trs; zahtevalo od podrejenih uraeov natančen popis nenastavljenega osobja moškega in ženskega spo Ia po — narodnosti! {Odlok c. kr. žel. ravnatel? stva Trst, ekspozitura Ljubljana, z dne 6. majni ka 1918. št. I. T/121.). Kaj poruenja to skrivnostna »podpiranje« narodnostne pripadnosti uslužben stva. si pač lahko mislimo. Zdi se pa. da išče nemški moloh svoje žrtve tudi med definitivne nastavljenim železniškim uslužbenstvom. Premalo mu je bilo žrtev 1. 1914., I9T5. in 1916., heče sc mu novih. Najlepšo priliko nudijo za to nemško nacijonalnim petelinom p--č — vpoklici. To orožje-jim jc; tudi najvarnejše in nrvkcmodnejše; saj sc da na ta način podla maščevalnost tako lepo za kriti v plašč skrbi za — vojaške interese. Scvc da bomo zaman čakali, da M se ta ^patrijotičn; skrb'< razodela nad kakim nemškim uslužbencem in če bi bil tudi naislabSi. Nc, teza nc. Po nemško nacijcr.alni terminologiji s;ro Jugoslovani sice* prvi do zadnjega »veleizdnjalcic najhujšega kova vkljub temu pa vendar-lc najpripravnejši materi ial za — obrambo domovine. Svojih lastnih ljud ne počaščajo s takim zaupanjem, ker se »državo vzdržujoči element menda vendar-le najboljše ob nese v — zaledju. Toda šalo na stran. Znano jf da žeieznici danes primani] uje osel ja, zlasti dob--«" kvalificiranega osobja. Z.ito ne bomo nikdar p.i znali, da izhajajo vpoklici železničarjev ob dr našnjih razmerah Iz vojaških potreb, in to teir manj, ker le predobro poznamo motive in mah; nacije gotovih nemŠko-nacilonalnih petelinov. — In zato nam je tudi povsem jasno, zakaj je bil n? enkrat vpoklican izprCvodnlk drž. žel. Josip Lju Hij. Da ie prvi vpoklic med tržaškimi slovcnskirr železničarji zadel ravno predsednika podružnic Trst I-, to čisto gotovo ni samo slučaj, temveč j oreračunien akt nemško-nacijonalne maščevalne sti. V tem prepričanju nas potrjuje izjava personalnega uraJnika Massini-)a, 11 rc je povodor Ljubičevega vpoklica hvalil: »Den Hauptschreic-sin d wir heute losgcvvordcn, der z\veite \vird ihr bald iolgen.....« Nadaljnega komentarja k tem; nam sploh ni treba. Massini ni samo eden npjb^I nesposobnih uradnikov drž. železnice, ampak u na tukajšnjem drž. kolodvoru tudi ena najzavrat nejsih oseb. Po rodu je menda Italijan, po »misije nju« pa nemčur. Pri takih ljudeh nas tudi najslnb? čin! nc presenečajo. Da pa takim zahrbtnim insni raiorjem naseda objektiven človek, za kakršneg-smo dosedaj smatrali državno-železriškega svetni ka Z. Z\vi!lingerja, to je tisto, kar nas preseneč; in nam je nerazumljivo. Ali pa na? bo morda re? da se hoče naposled tudi on udinjati gonji prot našim ljudem? V tem slučaju naj ve, da zahrbtni! udarcev ne bomo prenašali molče. Sepečejo s< razne stvari in govori se o nadaljnih takih kazen skih vpoklicih naših liadij. Bomo videli. Na vsa! način pa naj g. Zvrillinger zna, da bomo za čin. -jodle maščevalnosti, ki jih zagreše zdivjani vse nemški petelini nad nagimi ljudmi, delali osebn-odgovornega tudi njega. Državni poslanec Josip Fon bo v Gorici dne 14 !5 in nnrda tudi 16. junija v hotelu »Pri zlaten ?Llcru<. Kdor bi hotel ž niim govoriti, naj se tan -glasi. rr0r-:*T c?o pre". škofijskega ordiraritnta v Trslr Tovori se, da bo v kratkem premeščen sedmr 'jtdcnjrki karek n OvIJo:: Glavan. Hvala mu * o'ikor jc koristil ."ke-Jenjskim faranoni in posebn-Urokom — in srečno pot! Za njegovega nasledn1 a jc pa brezpogojno pričakovati, da bo imenoval .'likovni!* — Slovenec po rojstvu, po prepričanju o srcu in pripadnik naroda, ku'.or je najmanj 95' TcV'vahtva fars no v Skednja ir. Sv. Marije Mar ialene. Izgovorov ni. Skedenjski gospod žtipnil-"ubljenec vseh f;- ran o v, je sam zmo?cn toliko ita ianščine za onih par besed nepotrebnih italijar. *kih pr: -ig« ki so večinoma namenjene praznin iopein, ali vernikom skoraj Izključno slovenski ■.arodnosti. Edini izgovor bi utegnil biti. da tud' ' Italijanski ljudski Soli mora poučevati katehe •e^c italijanščine (baje je g. župnik preobložen ; Iclom, da bi mogel sprejeti tudi ta pouk); ta za leva bi se pa lahko najenostavnejše rešila s po nočjo onih mnogih italijanskih duhovnih pomoč- vidsko šilo v Trstu 20 K in svetojakobski čitalnici 10 K. Denar hrani uprava. — Z. Jožefa daruje za moško podružnico CMD Trst K 5, za podružnico CMD Maribor K 5, Dijaško društvo v Trstu K 5, Krekov spomenik K 5. Denar hrani uprava. — Za žensko podr. CMD v Trstu so darovali o priliki obletnice majniške deklaracije: gg. Križ-mančič Mate 10 K, brat Srbin Boljat Miloš 10 K. Bulič Marin 10 K, Lazar 3'80 K. Denar hrani predsednica. — Gdčna. učiteljica Ida Slokar iz Lokavca pri Ajdovščini je poslala svoto K 11'40, nabrano med Zgosti v nabiralnik CMD. Denar naložen v TOZ. — Za šentvidsko šolo. Rojanski kader po Lju-botu Kravos 10 K. Denar na blok V. K- t | nikov v bližini (tudi menihov), ki bi to gotovo radi sprejeli in pri tem tudi kaj zaslužili. Pa domača ljudska šola .največja v tržaški okolici, mari nima pravice zahtevati, da bodi katehet — Slove-ncc, popolnoma vešč slovenskega jezika? Predvsem pa je dejstvo, da ie Skedenj od nekdaj do pred leti imel vedno kapelana Slovenca in ga hoče tudi zopet imeti, ker je največja slovenska fara v okolici in ima kot taka vso pravico, da to zahteva. Ljudstvo je prepričanja, da mu je duhovnik, edino le brat po rodu, pravi dušni pastir; narodu prav nič ni všeč poslušati za silo priučeno slovensko govorico tako v cerkvi, v Šoli, kakor zunaj. — Menda smo dovoli dolgo prenašali to krivico, v upanju, da se končno to uvidi na pristojnem mestu; molčali smo tudi, da ne delamo dozdevne krivice odhajajočemu kapelanu, sicer dobremu in jako delavnemu gospodu. Sedaj pa, ko se zadeva premestitve čimprej reši, naslovljam prošnjo na preč. ordinarijat, da ustreže pošteni in povsem pravični želji In opravičeni zahtevi po slovens&era duhovniku v slovenski župniji šbe-denjskL Slovensko narodno gledališče ob Adriji. Spominjamo se nekdanjih lepih dni našega Talijinega hrama. Pestra množica, kakor ga gostijo zbrana, čaka, da se razmaknejo zavese na odru in da oži- ; vi pred njo skrivnost vs-eh skrivnosti: življenje! In živelo je, in pelo v krepkih ritmih... in mi srno živeli z niim, in smo ga bili veseli... Pa pride volna, ta krnta uničevalka vsega dobrega in lepega med nami, in nam ugrabi še ono malo bogastvo, ki smo si ga bili pridobili s pridom in trudom. Ali naj stojimo zdaj kot berači na cesti z iztegnjenimi rokami in naj čakamo, da nam da tuje usmiljenje, sedeče za bogato obloženo mizo, drobtino na drobtinc od kruha človeške kulture? Ali naj pustimo, da zamre v nas poslednja iskra notranjega življenja In da se izgubi zadnja sled ljubezni do Lepote in Resnice, teh dveh otrok ve-Cne Narave? Ne! Nočemo biti samomorilci na samih sebi, ampak živeti hočemo življenje, ki je vredno tega imena, in postati tako enakovreden :lan v veliki družini kulturnih narodov. Živeti ga hočemo, ker vemo, da bo ono toliko več vredno za nas in cenjeno od drugih, kolikor glob-e pronikne v najširje plasti našega naroda. Poler: ^šole iti vzgojnih stremljenj raznovrstnih kulturnih društev smatramo ravno gledališče, nc morda za hram ^rezmiselnega veseljačenja in plehke zabave, am- nak za najvišjo vzgojno šolo, namenjeno naj- Tf»{$fiifi ,- .- . - . . . „ 5,ri,„, masam, » mora skrbno vrSiU svmo pleme- Potrtim srcem naznanjamo tudi v Imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš preljubljeni siu ozir. brat Franc HarliSanc po dolgi in mučni bo'ezn! v cvetu svoje mladosti, 16 let, v naročju svojih dragih, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, 7. t. m., ob 5 pop., iz hiše žalosti iz proste luke št. 3, na pokopališče v Barkcvlje. TRST, dne 6. junija 1918. Karel. c. kr. redarstveni nadzornik, oče. Frančiška, mati. Valerija, sestra Novo pogrebno podjetje Corso 47. ss HALI O^tAiS" se računajo po 6 sioi. besedo. — Mastno tiskane besede sc računajo enkrat več. — Najmanjša > pristojbina znaša 60 stetiak. :—: fl n*» h d in osti. Vrva.ičine išfto slovenska gospodična. Ponudbe rod „Šifio H" na Ins odd- 22; 7 t»s rji, kljuSavn;fatji. ko\a*i, niizaipi lito nalogo v korist vsakega posameznika in po !em tudi v dobro vsega naroda. Šele kadar to iz--oznamo, moremo razumeti vso veliko ljubezen, 'ci jo imajo Cehi, naši severni bratje, do svoje umetnosti in do svojega gledališča. Saj je bilo -avno ono v veliki meri deležno na hitrem razvoju dandanes že visoko stoječe češke kulture. In ia zna narod tudi ceniti zasluge svojega gledaiiš-'•a, je pokazal ravno ob priliki zadnjih slavnosti v Prani. Ljubezen vsega naroda je postavila hram Poj3an ia: ul Iliborgo št. "37 Anton kr. nadzornik Tischina. c. E »*i Prednja se visoi-i žen-ki t^H Čevlji st. m*. Ulia G Boccacio št. D, d ono 2275 za Živila dva n<«va ranfka drini-I ka in * a doprsna krojailca n o. dele. i licTi P.irini šU 5, V. a. Buz er. dve meblirani aobi Pn'a vnak** vr^te kunujo Babić Iran ilolino VlEtS g ran de 10 1'2-U ritinAMH? Anton Jerkic j os uje v svojem ateljeja iGIUšIlU t Trstu. Via tisi le Po^e St 10. skih otrok in je priredila vesolico v korist šent-) ■ nf^^M vdovce žeii znanja v svibo ženitve s /idski šoli. Veselica je dala K 25'40. Živeli narod- j II. pridnim .1 kletom al vdo^ o r reij trok ti otročiči, živeii Kozinci, ki imajo tako mlauino! :ast jim! Imena teh dobrotnikov-malčkov objavi-no n:ed darovi. Trgovsko obrtna zadruga v Gorici, r. z. z n. z. v likvidaciji namerava sklicati v najbližjem času "»bčni zbor, ki ima sklepati o nadaljnji usodi za-'rujje, zjasti njenih nepremičnin. Da se omogoči ;k!epčuost tega izrednovažnega občnega zbora, lozivajo se vsi člani v njih lastnem interesu, da "emudoma po dopisnici ali uslno javijo svoj sc-'unji naslov »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljublja-ii, Janez Trdinova ulica št. 8. Tja naj se naznrni-ro tudi morebitni predlogi in nasveti za obCni zbor. V Bukovini poslujejo zopet poštni uradi: Bad \opuszna in Stulpikany za pisamsko pošto, de-narni promet in promet z vrednostnimi pjsmi; 'llvniicia za promet z zavitki; Arbora za pisem--kopoštni promet, Derchlu: za denarn ipromet, za •romet z vrednostnimi pismi in za omejeni prouči z zavitki; Dobrouy\vci za denarni promet; Frati\vci Nov/i in Vama za pisemskopoštni in de-narni promet, za promet z vrednostnimi pismi in 'a omejeni promet z zavitki; Frasin ob Mcldawi -a promet z vrednostnimi pismi In postnohranil-lični4 promet; Sadagora in Szerbiwci za denarni ^romet ih za omejeni promet z zavitki; Uscie in "Hitila za poštnohranilnični promet; Satalmare za navadni pisemskopoštni promet; Frumossa za pi-.emskopoštni in poStnonakaznični promet, za pro-uet z vrednotnimi pismi in za omejeni promet z r a vi tki; Hlyt za pisemsko poŠto, poštnonakaznični -romet in za omejeni promet z zavitki; Doros-wci in Wasyliw za navadni promet z zavitki. SPD. podružnica Trst ima danes, v petek, ob 8 zvečer odborovo sejo v društvenih prostorih. Telovadno društvo Sokol v Trstu naznania, da e vrši telovadba članic zanaprej ob ponedeljkih n četrtkih od 7 do 8 zvečer. Iz Ko!onje. Podružnica CMD v Kolonji ustanovi evski zber in rabi harmonij ali pianino. Morda bi >il kdo tako dober, da bi posodil ali prodal proti njhni odškodnini kak harmonij ali pianino in to iaznanil podružnici v Kolonji. Lepo prosimo! Mestna zastavljalnica. V soboto dopoldne se odo prodajale na javni dražbi dragocenosti, za-tavljene meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer od št. 13.000 do št. 13.600; -jopoldne pa se bodo prodajali nedragoceni pred-neti, zastavljeni meseca novembra 1917 in sicer ^ št. 29.501 do št. 31.100. C«sko iiudjevička KeMavraciia (Bosa-feova uzorna če$ka gosiinia v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. >994 10 uosonou finesa Koroškega Jtfolčiuša niošM edda tjkoJ OALETIIt PAULIČ, St. Peter pii teloni zakBnzi,iU3,r!iIi kateri melje o v>*ko zrujt na uajfint-j-o otok«, dobarlj.i aa^no edina (eiko tvrdka Jiri Finke Praga 11 - 1957. - TiLUtBin pipiist - NADOMESTILO MILA za pranje perila, i boruo peneče u pivka«a vse doslej v }>romefu se r abajajode izdelka. 1 zavoj t j. 5 ke? K 12 —, 1 zuvoj z 10 Itft K 23.— Preprodajalci dobe popuHt prt uar<<č6 celt^a za boja 5*1 k^. Belo m ueralu > mil ■ za či^Cnuje rok in fi'iejšegi peiila, 1 zavoj 32 kosov K t.—. — Nadomestek za toaletno milo v ra/.oih barvah, 1«-|>o • iseC, 1 z»voj 32 kosov K IS.—. — Toaletno milo s fi im vonjom, roži btrve. 1 zavoi 21 \ 1. kosov K 8.—. Razpošilja po povzetju. Vri v ("J m n >ročilu n.ij «0 p »šlje p >1 vic i znesku naprej. Nnjmnnj se more naročiti en znvoj v-*.*ke vr te-Izvozno porijetie M. .lunker v Zarrebu St. ai Petrinj^ka uiica J, liU teleua 23-27. ŠIROKI J¥ unUl čudovito hitro stenice. Vzores, steklcmea . \Zeeja a^eklenioa . . Brizg^lnics...... Dobiva se povsod Glavno pošiijalno ra; to k „Nadi' „Zu«- Hoffnang" Pć^s Ogrsko . K 4. . K 16. . K 2. lekarna ICupujem 233 8 naprel. SKIbm uinn nm GULIC Tr-t, ulica Pefronfo Z. rn^J^P :l l|IIIW— ...................II M— MifU 7rikH7HRA UNIik ZOBOZORAVN K Dr. J, Čermak v Trstu, ulica Poste vecc'ile 12 vogal ulice delie Post?. Izdiranje zobjv brez bolečin. — Plomb'canie. -- UMETNI ZOBJE — Trst - BJs Stadion 10 - Trst O&pri oq Vstopnina K Z ^BanBMBSgaaEaMBB \mhno ^'ddietje Trst. Corsd š«. 47. (pri Trgu Pčazsa della legna) Telefon 1402. Preskrbuje vsakorazredne pogrebe, prevoz mrliče v na vse kraje, države Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblika h, vencev, sveč i. t. d. po 2mernih cenah. — Skladišča v lastnih prostorih via deia Tesa št 31. B:'se|&v! I KO.O PCSaic-N^ POJi£?;fi — TftST. ------- NSKA BANKA Trsi, Uia im\ đ! Rlspirnu šted. 5 (Listu mim) Kapital In rezerva K 23,100.000.— Fiiijaike: Dunnj Te^erhoistra se 7—9, Dubrovni'«, Kotor Ljubljana, Metković Opat ja, Split, nenih, Zadar. VEoge na knjUice 3 \ °o VSoge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla ije banka od s^ojei:a. Obrestovanje v.og na teko;em in žiro-ia unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n« vsa tu-in ino/.emska tržišča. — Kupuje in pro aja: vrednostne papirje, ie te, ohli-gaci.e, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in oiago ležeče v javnih skladiščih. — Safe Deposits. — Prod ja srečk razredne loterie. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni iz^u^i, revizija žrebanja »rečic itd. brezp ačno Stavbni kredit, remhours krediti. — Borzna n-r čila.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2*>G6. Brzojavi JADRANSKA - Uradne ure: od S do 1 popoldne ===== UUiUM«