142. številka. Ljubljana, v soboto 25. jnnija. XX. leto, 1887. Ishaja Tbak dan m>fcr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str ijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina /.naša. Za oznanila plačnje se od četimtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša biši, »Gledališka stolba". Dpravuifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo saročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. If pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec........I „ 40 „ PJ^P* Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravn/i&tvo f,Slov. Naroda". Iz Rusije. 6. junija st. st. [Izv. dop.] Imenovanje ministerstva Ristićevega bilo je vsprejeto v Rusiji, kakor se razume samo po sebi, z veliko radostjo. Kaj je Ristić in njega stranka Srbiji, pokazalo je naudušenie, s katerim je srbski narod vsprejel imenovanje novega ministerstva: iluminacija, zastave, neumolkljivi živio klici Ristiću, Srbiji in Rusiji, srbski in ruski narodni himni, deputacije k Ristiću, vse to dokazuje, da srbski narod ni popal še v robstvo tujemu uplivu in da svojo oporo vidi v Rusiji, v procvetanji slovanske ideje. Ko delajo novemu ministru ovacije, razbijajo okna Garašaninu in pod njimi kriče: „Krepao Garašanin ! pomni Slivnico!" stari petolizec nemških patronov pa jemlje revolver in strelja v tolpo! krogla sicer ni ubila nikogar, a usmrtila je za vselej politični upliv Garašanina in njega kreatur v Srbiji, katero je nekoliko let prodajal brez srama in vesti; vsak strel iz revolverja bode rikošet Garašaninu! Vpraša .«e samo, kaj je napotilo kralja Milana, da je nazadnje tako energičuo in neomahljivo podpisal dekret ob odstavki Garašanina , s katerim se je bil, takorekoč, zraste! v jedno celoto? Izvestno je, da je bil že jedenkrat poklical Ristića na krmilo; no z onkraj Dunava so mu mignili kolom in Garašanin je zopet obsedel. Kako da se zdaj Milan ni pobrigal za ugroze svojih „prijateljev" in pokroviteljev ? Kako da je zdaj tako brez straha, brez ozirov, pozval Ristića in ga imenoval ? Kralja Milana prestol stoji na glinastih nogah; treba se mu je opirati na jednega ali na drugega soseda. Milan stoji pred večno alternativo: ali bodi Srb in Slovan, ali pa se vozi v objetje madjarizmu ali pa švabizmu. V prvem slučaji bodeš sedel na prestolu trdno, ker za teboj bo stala Rusija, in simpatije vsega slovanskega sveta bodo na tvojej strani; ako pa podaš roko sosedu, ki te uverja o večnem „prijateljstvu" in ti obeča vse mogoče blaginje, treba bode držati knut v roki in biti svoj narod, ki bode nekoliko časa trpel udare, nazadnje pa bode konec trpljenju in ti iu s teboj tvoj rod poletite na ono stran Save. Da od tega ni bilo daleč, to je znano vsakemu, ki nekoliko pozna razmere v Srbiji. Pri vsem svojem topoumji sprevidel je Milan, da je njemu jedina rešitev, brcnuti od sebe „prijatelja", ki mu podkupuje' lokavo prestol, dočiin rnu obeča vse, celo to, česar sam nema. Prevrat v Sr-bji je brez dvombe zasluga umne, čuteče po slav-janski, kraljice Natalije. Ona je ne samo umna, no i energična; rusofilska stranka našla je v njej naj-izdatnejšo oporo; razen tega pa je surovo brez-čuvslvo in brezsrčje Garašanina vlade prepolnilo čašo trpljenja. Narodna, srbska, stranka ukoristila si je odlično ugodni trenutek iu odpotovanje kraljice Natalije v Rusijo, njeno domovino, bil je prvi korak k porazu neslovanske antlsrbske vlade. Ne davno še vprašal je nekdo kraljico Natalijo, kdaj se misli vrniti v Srbijo ? Ona je odgovorila, da kadar „to pozvole okoliščine." Kake okoliščine? Brez dvombe — politične. Oricijalno se je odpravila na šest tednov; dozdaj nesmo imeli nobenih oticijalnih izvestij, da je skleuila ostati daljše v svojej domovini, a sama kraljica ipak govori, da ne zna, kdaj se vrne v Srbijo, to je, da ostane v Rusiji na nedoločen čas. Upamo, da jej zdaj okoliščina pozvo- ljujo, resnico sem torej govoril, ko sem v jednem dopisu trdil, da se kraljica ne vrne, dokler bode Garašanin in njega stranka na krmilu. Ruski listi ne mogo najti uzroka te premene v politiki Srbije; no uzrok je jasen; da ni kralj Milan pozval v vlado Ristića, kraljica Natalija st'1 srbskim prestolonaslednikom ostala bi v Rusiji. Ona ni našla sreče v zakonu z Milanom, iskala jo je zato v procvetanji, v blaginji svoje nove domovin«-, katere krono nosi na glavi; ako i tega ni mogla doseči — k čemu jej ostati na strani Milana, kateri jej v ničem ni podoben. Da je srbski narod na strani svojega kralja, bilo bi življenje njegove soproge neznosno. Ako pa se vrača kraljica nazaj v Srbijo s prestolonaslednikom, mora ona imeti v sebi prepričanje, da nje, to je Ristića stranka, ostane na krmilu, in kakor je bil Milan dozdaj slepo orodje v roki podkupnega Garašanina, tako bode tudi za-noprej moral pokorjati se novej, slovanoljubuej, čisto narodne stranki, kar je sicer njemu, kot človeku nedaljnega uma in brez vsake samostalnosti, popolnem vse jedno: da bi le sedel na prestolu in mogel ugajati svojim rizičnim potrebam — kaj mu je še treba ? S slovanskega stališča ima preobrat v politiki Srbije gromaden pomen. Zanimivo je znati, kako se čutijo zdaj bolgarski psevdo- regenti ? V Rumuniji policija spremlja boječega germanofilskega Bratiana, v Srbiji razbijajo okna njega prijatelju Garašaninu. Dva lista tega „liederliches Kleeblat JGarašanin-Bratiano sta zavela, kako se je udržati tretjemu? Ni čuda, da „regenti" mislijo samo še o tem, da bi jim ostala glava na plečih; oni terjajo samo še — amnestije! Oni spoznavajo torej, da so najpodlejši zločinci, ne politični, no prosti — „gemeine Ver-breeher." Ali ni to izvestje v zvezi z govorico, ki hodi po ruskih vojaških krogih, da je že naznačen voj, ki se ima odpraviti v Bolgarijo pod načelstvom priljubljenega v Bolgariji kneza Dondukova-Korsa-kova? Smelo se lehko reče, da se bliža začetek konca kovarne politične komedije, ki jo igra nemška politika na balkanskem poluostrovu, in Rusija je odlično delala, da je v bolgarskem vprašanji pre vidno postopala, kakor Fabij Kunktatur : bolje pozno, no trdno, nego skoro, no netrdno; kdor zna, da je pravica na njega strani, lehko čaka, kajti pravica LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—aki.) (Dalje.) Triindvajseto poglavje. Nobene prisiljene besede sočutja, Niso se mrzlo šepetale okrog; Molk skroinue gnječo Govoril je bolj, nego umerjeni glas. In otroci dotikali bo se mrzlega, belega čela. In potem so Bpofitljivo stali poleg, In njib novo priučeni uauk kazal Je na angelje v nebesih. Minula je bila skoro polovica meseca maja. Gospod Vaughan je še vedno odlašal potovanje v zahodne kraje ter Mabeli ni nikdar več besedice zinil, da bi v L. potovala. Morda se je nadejal, da se svojeglavni Henrik njegovim željam uda ter naposled rečenega poklica se poprime, in potem bi jo tja spremljal. Zato se je ogibala stvar pohititi in kljubu rastoči vročini ni bilo govora, da bi mesto zapustili. Ko so neki večer vsi trije skup pri mizi sedeli, kar ustal je gospod Vaughan ter Henriku resnobno željo izrekel, da bi v Čitalnici rad ž njim govoril. Tja je tudi nemudoma odšel. Henrik je pri mizi še posedel uekaj trenotkov; potem je ustal z obrazom razodetega hudodelnika, sledil očetu, zaprl duri za seboj in oba sta ostala skoro jedno uro skup v zaprti čitalnici. Ta čas je bil Mabeli čas bolestnega pričakovanja. Po poobličnosti pogovora nikakor ni dvojila o njegovi važnosti in lehko je celo sklepala, o katerih stvareh sta se pogovarjala. Silno razdražena, tresoč se, da je komaj se po konci držala in z napetimi ušesi, da bi vsaj kako besedico slišala, obsedela je na mestu, kjer sta jo bila pustila. Kar je slišala, da se je čitalnica odprla, in videla je, pa je Henrik od doma odšel; kmalu potem je odšel tudi gospod Vaughan; stopal je polagoma in z rokama na hrbtu, kot človek, katerega je nenadoma težka skrb prehitela in kateri premišlja, kako se bi je iznebil. Pozneje je izvedela, da sta oče in brat določevala pogoje, s katerimi bi Henrik zapustil Novi Jork ter v L. potoval. Henrik jo priznal, da ga tlači velik dolg, (tako rečeni častni dolg, ki ga je bil pri igri naredili ter mu brani mesto zapustiti. Oče je bil še takrat v denarnih zadregah, ter je nekoliko težavno obljubil, da bode ta dolg poravnal ter ga osvobodil sramotečih okovov, a le s tem pogojem, da se popolnem uda njegovim namenom ter precej pri sodniku Paradoksu s pravoslovjem začne. Izvedela je tudi vsa začudena, da je gospod Vaug-ban takrat prvi pot s Henrikom o njegovi razuzdanosti govoril. Dalje je izvedela, da mu tega nikakor ni posebno očital, ampak ga le s karajočimi očmi pogledal ter mu vse odpustil, kar vse je očitno pričalo, kako izvenredno hladno je ravnal s svojo družino in kako zelo mu je krepke odločnosti primanjkovalo. A vse te dogodke je bila Mabel izvedela dosta pozneje, sedaj pa je visela v bolečinah negotovosti in strahu. Ta bolest se jej je nekoliko še pomnožila, da sta oče in Henrik bolj rano nego navadno vrnila se domov. Tudi je bila zapazila, da sta se oba res zelo prisiljeno vedla, da sta se pa vendar čutila olajšana ter nekako vesela: jeden, da se je izpo-vedil, kar se ni dalo dalje zakrivati, drugi pa vsled prepričanja, da kolikor hud slučaj je tudi bil, sedaj vsaj najhujše pozna. vselej zmaguje, in čim dalje se odlaša zmaga, tem verneji, tem krepčeji je. — »Nov. Vremja" se boji, da se bode z upeljavo staroslovanskega jezika v katoliško bogosluženje uveličila rimska propaganda mej zapadnimi Slovani, to je, preobraćanje pravoslavnih v katoliško veroizpovedanje. Ako prav ume-jem pisatelja dotičnega članka, to on le pogojno želi uvedenja jez ka naših prvoučiteljev v rimsko cerkev. Mislim, da je članek napisan prerano, kajti treba bo silnih prošenj, predno se rimski prvosvećenik odloči k upeljavi cerkvenoslovenskega jezika v bogosluženje. Lev XIII. gleda na to stvar gotovo drugače, nego čiBlani časnik. Da je on njega mnenja, u polj al bi brez odlašanja slovanski jezik, no kakor se vidi, on tega navzlic zahtevani katoliških Slovanov ni namerjen storiti, da-si odreči to opravičeno željo nema nobene kanonične pravice in nobenega blagorazumnega povoda. Po mojem mnenji imela bi upeljava staroslo-venske liturgije in slovanskih obredov ne versko, no čisto narodno značenje. Slovani ne zahtevajo, da bi se upeljale pravoslavne dogme, no zahtevajo le obrede vstočne cerkve. Svečeniki ostanejo ravno tisti, ki so peli dozdaj na latinskem jeziku. Torej, ako kaj drugega Slovanov ne bode rinilo v pravoslavje, slovanska liturgija jih ne bo; kakor tudi z druge strani latinski obredi ne mogo udržati Slovanov v naročji katoliške cerkve, kajti, hvala Bogu, prišli smo vendar dotlej, da nas za „nepravo vero", ne smejo peči na grmadah, kakor so nekdaj Ivana Hum, češ, da je krivoverec, da si on nikogar ni pekel, kar je gotovo bolj soglasno z učenjem Odrešite I ja, nego „sveto" zverstvo v Konstanciji. Gotovo pa je, da se bode Rim upiral proti Blovanskej liturgiji, dokler se bode dalo, kajti sicer bi se zameril luteransko-židovskej kliki, ki ima v svojih rokah usodo malih slovanskih narodov. Le poglejte: Avstrijski zakon dovoljuje vsakemu Avstrijcu, ki izpolni IG let, preiti v drugo vero, in prehod v luterstvo, celo v židovstvo vrši se vsak dan v Avstriji. Ali naj kdo poskusi sprejeti pravo slavje! Takoj se mu pritisne pečat panslavista, ru-sofila in drugih takih bedarij in nedavno so nekega unijatskega učitelja v Galiciji, z imenom lehko postrežem , sddili katoliški Poljaki za veleizdajo zato, ker je prešel v pravoslavje. Da se je on dal obreza ti, živ krst bi se ga ne pritaknil. V vsem tem je toliko licemerja, da mora poštenega človeka zares sram biti, ko vidi, da njega jedino -verci zloupotrebljujejo vero, da bi dosegli svoje umazane politične namene. Prijateljstvo rimskih hijerarbovs takimi ljudmi Bicer monla ne bode pehalo katolikov v pravoslavje, no poseliti mora v njih najpolnejši verski indiferen-tizem, a obrazovani razred slovanskih narodov odrekel se bode skoro od take druščine. Za obrazovanim razredom pa koraka, da-si morda počasi, tudi priprosti narod. Kdor iskreno želi narodnega zbliženja vseh slovanskih narodov, želeti mora tudi skorne upeljavo staro.dovankega jezika v cerkev. Kdor pa želi, da bi se katoliški Slovani popravoslavili, temu je vsako soprotivljenje Rima proti slovanskemu bogosluženju voda na mlin, kajti več ko gotovo je, da se bode tudi v verskih zadevali probudila narodna zavest, kakor se je v političnih. Takrat bode Gospod Vaughan je pri prvi priliki hčori naznanil željo, da bi naslednji teden s Henrikom v L. odpotovala; tudi Henrik jej je z nekaterimi slučajnimi nameki posredno potrdil poročilo o nameravanem svojem odhodu. Dalje je Mabel izvedela, da tudi oče precej odpotuje v zahodne kraje, ko hitro sluge odpusti in hišo zapre; vse to pa je sklenil storiti, ker se bode nedoločeno dolgi čas tam mudil. Sedaj je imela mnogo opravila. Prvikrat v življenji je bila prisiljena pregledati obleko svojega očeta ter vse potrebščine za mnogo tednov njegove odsotnosti preskrbeti. To in jednake skrbi za se in za Henrika dalo jej je obilo opraviti; delalo pa jej je tudi mnogo veselja nad nje žensko spretnostjo, da je lahko vse storila brez Cecilije, ki je v tem oddelu navadno neomejena s svojo šivanko gospodinjila. Naslednje jutro si je dala mnogo opraviti, letala je iz sobe v sobo ter znašala različne stvari, katere je bilo treba malo popraviti. Kar so jo poklicali na vezna vrata, kjer jo je čakala deklica, ki jej je imela od gospe Hopove nekaj naznaniti. Roza je močno zbolela ter bi jo rada videla; ali bi je ne mogla obiskati. ^c ytn.j pozno ponujati nam staroslovanski jezik; takrat nam ga ne bode treba. Kakor je komu ugodno, no meni te zdi, da bojazen, da bodo avstrijski Slovani prešli v pravoslavje, ne dela časti Rimu; vprvič on Slovanom v verskih zadevah ne verjame, — to je razžaljivo za nje; vdrugič pa Rim sam torej ni prepričan v trdnosti svojega položaja. Rekel bi lehko tistim, ki preklinjajo pravo slavje, da-si se ga boje, noč in dan, besede farizeja Gamalela, ki je bil „zakonoučitelj cesten vsem ljudem" : „Mužije Izrailtjane! . . . otstupite ot čelo-vžk sih (apostolov) i ostavite jih: jako ašče ot če-lovek sovčt sej ili dSlo sije, razoritsja: ašče li že ot Boga jestb, ne možete razoriti to, da ne kako i bogoborci obrjaščetesja." (Dejanija svj. Apostol.) Krutorogov. Politični razgled. Motrenje dežele. V Ljubljani 25. junija. Nemški listi pišejo mnogo o tem, da bi se IVašliu iiM«lMOfliN«V razdelilo v dva oddelka. Tudi vladni listi so b tem zadovoljni, samo da mislijo, da bi sodišč prve instance ne bilo treba razdeljevati, dočim liberalni listi zahtevajo, da se vse pravosodje na Češkem razdeli v nemško in češko. ViiaiiJc (lržave. Berolinski listi so nedavno bili raznesli vest, da se letos snidejo trJJe cesarji. Sedaj pa baŠ isti listi že dvojijo, da bi bilo kaj s shodom treh cesarjev in se izgovarjajo, da so te vesti izvedili iz angleškega vira, češ, v Londonu žele, da bi se Rusija približala Avstriji in Nemčiji. Nam se pač dozdeva, da bi v Berolinu najrajše videli, da bi se Rusijo približala Nemčiji. Nrliakl kralj pomilostil je vse, ki se bili od Zajčarskega upora sem pod policijskim nadzorstvom. Tako hoče nova vlada polagoma popraviti vs kar je zagrešil Garašanin. Bolgarski ministerski predsednik Radosla-vov in vojni minister Nikolajev sta uekda spoznala, da je nujna potreba, da se Bolgari spravijo z Rusijo. Predlagala sta to v ministerskem sovetu, toda drugi ministri in regenti so se temu odločno ustavili. Radoslavov in Nikolajev mislita zategadelj odstopiti. Novi ministerski predsednik bode nekda dr. Stranski. Da je princ Karadjordjevič prišel v Peterburg in ga je ruski car vsprejel v avdijenci, temu so pripisovali velika važnost razni časopisi. Govorilo se je celo, da ga misli Rusija predlagati za kandidata za bolgarski prestol. „Russische Rundschau" se pa piše iz Peterburga, da je car bil vsprejel princa Jurija Karadjordjeviča, ne pa princa Petra Karadjordjeviča, ki je zet črnogorskega kneza, ki je pa ostal doma na Cetinji. Rusija pa tudi sedaj nič ne premišljuje, koga bi predlagala za bolgarski prestol, kajti dokler ne odstopi sedanje bolgarsko re-gentstvo, bo za to stvar nič ne briga Kandidatura bi pa bila tudi brez pomena, ker sedanje sobranje nema pravice voliti kneza. Rusija se še vedno ni odrekla temu stališču. — Vsa trgovska pristanišča hoče ruska vlada organizovati liki vojna pristanišča Trgovska pristanišča razdelila se bode v tri kategorije, in bode slednji dve kategoriji podrejeni pr-vej. Uprava trgovinskih pristanišč se bode izročila upokojenim pomorskim častnikom. — Pomorsko mi-nisterstvo priredi v avgustu velike pomorske manevre pri Kronstadtu in Transundu. Novo f run con k o ministerstvo hoče posebno strogo postopati proti onim, ki hočejo drŽavo ogo ljufati pri carini in prihodnini. Posebno veliko goljufajo veliki tovarnarji in trgovci. Davčni organi se pa dosedaj neso upali strogo postopati, kajti če so koga kaznovali zaradi take goljufije, je že ta ali oni poslanec sprosil zanj, da so mu globo popolnem odpustili ali pa jako znižali. Nek republikansk list je zračunil, da znašajo skupno globe, za katere prosijo vsako leto poslanci, da se odpuste, 200 milijonov frankov. Če tudi se vsa ta vsota ne odpusti, vender dovolj dokazuje, kako se na ta način oškoduje država. Nova vlada se nekda za taka moledovanja poslancev ne bode več zmenila. Mnogi radikalni poslanci se že boje zaradi tega, da ne bodo več voljeni, ker so jib dosedaj mnogi le zategadelj pri volitvah podpirali, da so se o tacih priložnostih za nje potegovali. Pa še nekej drugi zlorabi hoče novo ministerstvo narediti konec. V francoskej vojski sedaj ni skoro nobenega podčastnika, ki bi dalje aktivno služil, kakor ga veže dolžnost. Da bi dalj časa služili podčastniki, obetalo se jim je, da dobe civilno službo, če bodo aktivno služili dalj časa, nego bi morali. Ko so pa podčastniki po dvanajst-ali petnajstletni službi prosili za civilno službo, se jim je rekalo, da ni nobeno mesto prazno. Poslanci so vselej v take službe spravili svoje ljubljence, če tudi neso tako dolgo pri vojacih služili. Seveda pri tacih razmerah ni nikdo maral dolgo služiti pri vojakih, ampak je rajše skusil pridobiti si naklonjenost kacega poslanca, ker na ta način je prej prišel do svojega smotra. Nova vlada hoče tudi tej zlorabi nar: eliti konec. 21. i. m. bile so volitve volilnih mož za bavarski deželni zbor. Volilna borba je bila jako huda. V več krajih so dvakrat, in celo trikrat volili, da se je dobila absolutna večina. Kakor kažejo prvotne volitve, bodo v deželnem zboru liberalci imeli večino, toda jako neznatno. Prav lahko je pa tudi mogoče, da še dobe konservativci večina, ker močno agitujejo. Ker je pa za volilne može voljenih mnogo socijalistov, voljen bode morda tudi kak socijalni demokrat v deželni zbor. Ako sultan ne bode potrdil angleško turške konvencije zastran Egipta, bode v Egiptu nekaj časa ostalo vse pri starem. Angleži bodo še nadalje ostali v Egiptu, kajti sedaj skoro ni misliti, da bi jih kaka vlast šla izganjat iz Nilske doline. Dopisi. Iz Pulja 24. junija. (Prihod cesarja.) Nj. velečastvo dospe v Pulj 4. dan prihodnjega meseca ob 6. uri zjutraj. Spremljata ga nadvojvoda Karo! Ludovik in nadvojvodinja Marija Terezija. Za slavnostni vsprejem delajo se velikanske priprave. Takoj po dohodu, ob lf37. uri zjutraj, bode presvetli cesar pregledal tukajšnjo garnizijo. Potem si bode ogledal novo vojašnico za domobrance in fort „Monte Daniele". Ob 9. uri se bode ukrcal na cesarski jahti „Miramar". Na tej ladiji se bode ustanovila električna postaja, ki bode v zvezi z vso telegrafsko mrežo cele monarhije. Dne 5. junija vršile se bodo razne vaje vojne mornarice. Dne 6. junija bodo spustili v vodo orjaško vojno ladijo „Kronprinz Erzherzog Rudolf", kateri dogodek je pravi povod dohodu Nj. velečastva. Istega dne popoludne bode na fregati-oklopnici „Habsburg" velika slavnost in na večer regata. Istega večera bodo celo mesto in pristanišče, posebno sijajno pa arena razsvetljena. Po 9. uri odpelje se Nj. velečastvo z dvornim vlakom. Za te slavnostne dni pričakuje se ogromna množina tujcev v Pulj. Vsa stanovanja po hotelih in privatnih hišah so nekda že zdaj oddana. C—t—6. H Slovenskega Štajerja 23. junija. ( S u d-steirisehe Post pa „Mlado Čeh i.") Naša sicer vrla pijonirka za narodna naša prava, „Slidst. Post" napada že nekaj časa sem prav po nepotrebnem „Mladočehe." Mislimo, da govorimo 99% vseh Slovencev iz srca, ako imenujemo napade na Mladočehe naravnost breztaktnostin politično kratkovidnost. Češka stranka, kateri na čelu stoje možje, kakeršen je neustrašeni dr. Gregr, mora dobro vediti, zakaj se bori. Ne umešavajmo se v take delikatne stvari! Nam zadoščaj, da so „Mla-dočehi" — Cehi, ki se o vsaki priliki potegujejo najbolje za nas! Upamo za trdno, da vrla „Stidst. Post" posihdob ne bode več kompro-mitovala Slovencev pred „Mladočehi," kajti tudi Mladočehi so — Slovani! Sapienti sat! — ? Iz I^eskovea pri Krškem 21. junija [Izv. dop] Dopisnik v „Slov. Narodu" od 18. junija t. 1. zaganja se zoper novo pošto pri nas. Dopisnik pravi, da pošte v Leskovci treba ni. Ali ni Leskovec vas, ki šteje čez 600 ljudij, ali ni v celi obširni fari okolu 6000 duš ? Ali ni v Leskovci sedež dekanije ? Ali ni tu trorazredna ljudska šola, več trgovcev in kramarjev? Ali ni iz teh uzrokov občina za pošto prosila? Ali je mar res iz Leskov ca do Krškega le 20 minut? Ali ni to grda laž! Dopisnik se brani dobrote, katero dobimo z ustanovitvijo pošte. Ali mar dela v zmislu faranov? Ali ne bodo mar župljani veseli, da bodo dobivali pošto koj pri cerkvi, v katero morajo itak že dosti daleč hoditi; da jim bodo otroci, ki hodijo že iz oddaljenih vasij v šolo, donašali in odnašali pisma, časnike, ki dan danes prihajajo že v slednjo vas. Ni čisto res, da bi naše prebivalstvo ne znalo čitati in pisati. Naj le dopisnik pregleduje, koliko pisem in časnikov („Dolenjskih Novic") je že do zdaj v leskovško iaro prihajalo. Pa saj se dopisnik, katerega je že si. uredništvo „Slov. Naroda" po pravici dobro zavrnilo, ne brani v resnici pošte, ampak le to ga peče, ker meni, da on pošte ne bo dobil. Naj ne bo že naprej tako obupan in boječ! Pošta je javno razpisana, slehern Leskovčan in Neleskovčan sme zanjo prositi. Ne bojte se pa dopisnik, da bode po Vašem mnenji si. poštna direkcija še drugo po- ipflT" Dalje v prilogi. Priloga ..SIovMiHlmnn Narodu" ftt. 142. 25. junija Iggl moto učinila. Če bo že tu nepotrebna po Vaši sodbi pošta, oddala jo ne bo še nevrednemu človeku. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je podobčiui na Unci za popravila pri šoli in za zgrabo mežna rije 150 gld. — (&en t jako b sk a - T r n o v sk a podružnica sv. Cirila in Metoda} ima, kakor ž* naznanjeno, jutri ob 6. uri zvečer na Virantovem vrtu svoj letni občni zbor. Po orioijalnem delu bo prosto zabavo spremljalo petje društva „Slavec". Vspored petju: 1. Janušovsky: „ Domoljubje". --2. Belar: „Kranjc, tvoja zemlja je zdrava". — 3. Nedvod: „Domovina mili kraj". — 4. Volarič: „Z BogotB, ti planinski svet". — 5. Stegnar: .Slavec in pevec". — 6. Mangolt: „Moj dom". — 7. Dr. B. Ipavic: „Bodi zdrava domovina". — 8. Zaje: „Zrinski Fraukopan". — 9. Heidrich: „Jadransko morje". — (V pojasnilo!) Ker se Že tu in tam kritikuje nekaka netaktnost društva „Slavec" glede plakatov, kateri so poleg slovenskega tudi v nemškem jeziku tiskani in prilepljeni nn vogalih; imam le na kratko odgovoriti: da „Slavec" ni pospeši te lj te razstave, niti ni tiskati dal plakatov. Vso stvar priredila je gospica Foderlova iz svoje inicijative, da na ta način po svoje pri pomore namenu, ter je razstave čisti dohodek zastavi namenila. Fr. Sakser, predsednik. — („Rogača") izšla je 12. številka. Vae-bina ni napačna. Poleg .Spomenikov rovtarskim prvakom", katere je z dobrim dovtipom, deloma pa tudi z rovtarskim dletom iztesal Pikec, oglasil se je zopet poredni Drašlarjev Fik in homo no v us „Selski", vrhu tega pa je tudi druzega zabavnega berila. Ker je s to številko prvo poluletje poteklo, vabi uredništvo na novo naročbo, ker si list vestno prizadeva ustrezati občinstvu, naj bi vabilo ne ostalo brez izdatnega odziva. — (Važno za juriste.) Državna tiskarna na Dunaji je priredila nedavno izšle slovenske ti skovine za sodno poslovanje v broširanih zvezki h in jih oddaja po 1 gld. 00 kr., kateri znesek se dopošilja po nakaznici. — Ti zvezki bodo dobro došli juristom, ki poslujejo mej slovenskim ljudstvom. Ugajali bodo ne le ouim, ki še le usto-pijo v prakso, ampak ravno tako starejšim uradnikom, kateri se tudi že ne morejo izogibati slovenskemu uradovanju. Ta zhirka nad orne stoje vse „for-mularienbUcher", ker na obrazcih je omenjeno, za kake prošnje so uporabljati. — Upati je pa tudi, da si jih omislijo slovenski advokati iu notarji, ker za jednako razvijanje slovenskega sodnega jezika bode ugoduo, če se bodo oui v svojih ulogah posluževali izrazov, katere rabijo sodišča na obrazcih. — Državna tiskarna ima tudi še slov. državljanski zakonik po 1 gld. na prodaj, kazenskega pa ne več. — — (Rimski sarkofag) na Tržaški cesti odprli so danes dopoludne ob 10. uri. Prisotni so bili: župan Grasselli, konservator Dežurnu, več strokovnjakov in mnogo občinstva. Da ne bi zopet neumneži zakladov iskali in sarkofag razbili, kakor se je pri prvem zgodilo, odredil je gospod župan, da je policija preteklo noč sarkofag stražila. Danes dvignili so najprej s „kranom" (Kranich) 25 centov težki pokrov, kar se je pod vodstvom stavbenega mojstra g. F. Zupančiča prav točno zvršilo Ko se je odstranil pokrov, videl se je sarkofag do vrha poln čiste vode, skozi katero se je dobro razločevala okostnica in velika glava z belimi zobmi. Sarkofag je nekoliko nagnjen, glava leži malo višje, nego ostali trup, mer je od severa proti jugu (tabačni fabriki) Našli so najprej jedno zeleno in jedno belo steklenico za solze. Okostnica je pokrita blatom, ki je v teku stoletij se nabral in katerega so skrbno spravili v posode, da ga natanko preiščejo. Glavo dobili so skoro nepokvarjeno iz blata, spodnja če ljust bila se je sicer odkrhnila, a so jo tudi lepo dobili iz blata. Do 12. ure še neso dobili „obolus" a, dasi so ga skrbno iskali. Zanimivo je, kar je mestni inžener Duffe konstatoval, da je bil sarkofag, Še predno so ga uložili, počil in da so ga bili z železnimi klanfami zvezali. Ves sarkofag bode se pod vodstvom stavbenega mojstra g. F. Zupančiča dvignil iz zemlje in potem izročil „Rudoltinumu'', v kate rem bode stal kot prva taka nepokvarjena najdba izza rimske dobe. Strokovnjaki trdijo, da so ti grobi iz 4. stoletja p. Kr. r. Žal, da so prvi sar- kofag neumneži razbdi in da se neso ohraniti srebrni in bakreni denarji, ki so se poleg njega našli. Da se pri tem sarkofagu ne bode zopet kaj jedna-cega zgodilo, določil je mestni urad stražo in tako je skrbljeno, da ne bodo nepoklicani učenjaki kaj zbarantali — (Iz Planine) se nam piše, da je gozdni asistent g. Viljem Putick, nadaljujoč svoje lansko delo, v Planinski dolini v kraji „pod stenami" in Okolji lom", našel in preiskal dve novi podzemeljski jami, katerih jedno je imenoval baron VVinkler-jevo, drugo pa Lorenc-Liburnauvo jamo. — (Slovenske pesni in — volaptik.) Gosp. Nečas v Viškov u na Moravskem namerava 20 slovenskih in Čeških narodnih pesti ij preložiti na volaptik in je potem z notami v Parizu izdati. — ( U a d gon a- L j u to me r.) Trgovinsko mi-nisterstvo dalo je okrajnemu za-t>pu v Ljutomeru vnovič na 6 mesecev dovoljenje za tehniška pred-dela za lokaluo železnico iz Radgone v Ljutomer. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji) bo imela sv. Petra in Pavla dan (29 t. m.) ob 5. uri popoludne v gostilnici g. Oblak-ovi zbor, na katerem se izvolita dva zastopnika za veliko skupščino. Vsi č. udje se torej na ta zbor uljudno vabijo. V Litiji dne 24. junija 1887. Jarnej Zupančič prvomeatnik — (Razpisani mesti.) Pri deželnem sodišči v Celovci je razpisano mesto pristava. Prošuje do 7. julija t. 1. — Na mestni dekliški šoli v Ljubljani razpisano je mesto podučiteljice. Plača 500 gld. Prošnje do 25. julija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 25. maja. Cesarjevi© Rudolf se je ob 10. uri 15 min. iz Londona semkaj pripeljal. — Prodajalnica in veliki magacini velike tvrdke „Bazar Rix" v Pratcrstrasse preteklo noč skoro popolnem pogoreli. Škode 50.000 gld. Ogenj je nastal v sosednem stanovanji. jBerolin 25. junija Cesar poljal se je včeraj na sprehod. London 15. junija. Kakor trdi „Standard", se pogajanja z Rusijo ob afganski meji povoljno nadaljujejo. Pričakuje se skorna rešitev. 1 Bruselj 25. junija. Senat odobril kredite za urejenja ob Mozi (Maas). Bupimpesta 24. junija Zaleskoga, ki. na Dunajski pošti izneveril 150.000 gld. so1 v Szigetvaru ujeli. Rekel je, da je pet dnij v Pečuhu živel. Berolin 24. junija. Proglasil se je cesarski ukaz o novem posojilu v znesku 238.004.970 mark po 3l/2°/o' S tem posojilom pokrili se bodo troški za carinsko pri-klopljenje Hamburga in Bremena, za kanal mej Nemškim in Baltskim morjem (Nordostsee kanal), za upravo državne vojske in mornarico, za popolnitev železničnega omrežja v interesu deželne obrambe. Razne vesti. ;; (O volitvah na O g e r s k e m) pripovedujejo sami matija rs ki listi neverojetue stvari o korupciji na Mad.jarskem. „Egyertetes'1 piše: Bili so kraji kjer je kandidat ogromen znesek naprei moral založiti, kot plačilo za svoj mandat. Za ta znesek zavezali so se korteši — kakor pri sklepih na borzi — da mu mandat preskrbe. Da bi kandidat osobno moral biti prisoten, da bi moral rajS-viti svoj program, o tem niti govora ni bilo. Drugoj prodajali bo se kandidatom volilci za vsote, ki bi zadostovale za ustanovitev manjše tovarne. V največ okrajih prirejale so se prave dražbe. Po 100, 150, da celo po 200 gld plačevalo so je za jeden glas. V okrajih na Alfoldu širil so je razglas, v katerem so se volilci z debelimi črk uni pozivali, naj bvoje volilne pravice ne oddado zastonj V Novem Sadu so pretepi na dnevnem rodu. Starega Žida s> do mrtvega stepli, nekega knjigovodjo s sekiro pobili. — Posebnu označujoč je dogodek v GyOngyos-u. Ferdinand Sorauskv ostal je' ondu za '1 glasa v manjini proti Ladisla u pl. Ko-vuch-u. Ta dva gla^a pa sta oddala : volilni predsednik in bolnik, ki so ga iz bolnice nn volišče privlekli in je drugo jutro umrl. Zdravnik jo bil izjavil, da mora bolnik v 24 urah umreti, a\o le za jedno minuto ide iz postelje. A kaj je smrt človeku, če se je le poprej poslužil svoj«.* najlepše kon-stitucijonalne pravice! *(Malo debelo.) Zmerne, opozicije kandidat v Csakovi, grot Evgeu Kinsky, priobčil je v libtu izhajajočem v Temešvaru, nastopno izjavo: „Star pregovor pravi: Kder se mej otrobe meša, ga svinje snedo. Gospod nadžupnn in gospod podžupan Temeškega konutata snedla sta moj popolnem gotov mandat. Dober tek ! Čast, komur čast: Kvgen grof K i n s k y". Narodno-gospodarske stvari. Poročilo vinarskega društva v Dornbergn. dno 1. maja 1887. (Konec.) V mnogih vinogradih je zasejano mej trtami tudi sadno drevje. A kakor smo videli, ne znam še vsi posestniki razumno cepiti in obrezavati takega drevja. Namesto po novem, je cepijo še vedno po starem načinu v prereze. l'o tem načinu cepijo tudi 4—5 centim. debela drevesca; naravno je, da se rtia ne more tako hitro zaceliti in vsled tega se zgodi, da jame drevo bolehati, smoliti se. Sadjereja t* 03 -7. J* liiut in pri.mok pricTeloviOca VrHta vina g 1 1 !■ •1 • i 4» Bizjak I ;t'> . . . lii-lo navadno iS i J - 18 Kavi i • A u irej Unlaud« c 1;i IG Votluph ccAiHDii in u Duvaduo 1 l b li.uak-i Aniliv-) . pinot črn a s 10 A Ki i '.•ii-iii 1i.ti- j Hi Itfrovjjo .Iiihi > . b kin't i • J M 46 . JIi\ vl| • A i ir. i •js herc« V h o 44 Mivvljo Ji lip .»:; M revij >: .Josip :;s M uvl'jij .i.-ip I Ili/.piU Ivan . helo navado > iu-iiski ri/.Iiiu' Modra franka 'ii r,uj piiul ličio navadilo belo staro pai/.auiiii in ntošk 188;> lbSf, ti Pokušuja j - Kon-ala z navaduini; gisori v po hvalo in izpolbuio društva in društveoikov in z nazdravico pnsv. cesarju, katera je bila naudušeuu vsprejeta in odpravljena. Popoludne je obiskala komisija kleti nekaterih posestnikov ter pokukala vina tudi iz sodov. V kletih gg\ Mrevlje-ta in Bizjaka je našla vse snažno v lepem redu in dobro ohranjeno posodo. Tudi manjši posestniki ohranjujejo zdaj že veliko bolje od prejšnjih let svojo prazno posodo. V obče so je nadejati, da se bodo v malem času pridelavala v DornberŠki okolici najboljša vina te trtorejske strani naše dežele, samo da se odpravijo zgorej omenjene napake pri nnpravljanji. Ohranjevanje vin se je sicer očitno zboljša'o, b vender še ne popolnoma; to vidimo iz tega, da je bilo leta 1886. mej sto raznimi vini 17*20°/0 bolnih — letos pa samo 6 5°/0. Da se ta odstotek prihodnje leto še bolj zmanjša, naj bo vinorejec previdniši za časa trgatve, posebno pa o vrenji in pri zbiranji posode. Tudi letos moramo trtorejcem priporočati, naj marljivo škrope po peronospori napadene trte z bakrenim vitrijolom, saj dosežejo s primerno majhnim stroškom gotov uspeh. Ako bi posestniki tega ne storili, naj pa po vsakem načinu vinarsko društvo ne opusti tega dela. Sicer moramo omenjati, da se je gosp. profesor Kramer priponudil, da se hoče o tej zadevi sporazumeti z nekaterimi društveniki ter sam voditi po-skušnje s pripomočki zoper peronosporo. Ta hvalevredni sklep nam vzbuja nado, da bo delo imelo gotov uspeh. »Kmetovalec." Za vnanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokaz-Jo so je posebno uspešno Moll-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 5) Poslano. Zakonito varovani elegantni Block-kalendri z anoncaml za Širjenje reklam trgovcev in obrtnikov itd., se naprav I jaj . PLF~ Stroški precej nižji, H kakor bi se kako drugače napravili. Kaj ve* pove in morce posije na zahtevanje aaatonj in franko. Annoncen-Expedition MORITZ STERN, VVien, "^7*ollz©lla a-ft. „OTJiMI ZFON" »tojl (192—67) za vse leto gld. 4 60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. spi i i*frnžs Tujci: 24. junija. Pri Nlonn: Neumann i« Draždan. — Dr. vit. PflUgl, HassfUrther, Huber, VVerner, Nu tdialek, z Dunaja. — Mul-ler iz Zgorelca. — VVerner iz Reiuhenburga. — ČekuŠ vit. Kropaćek, Prohaska iz Zagreba. — Scbauta s Klode. — Jaschki iz Trbovlj. Pri *l*liolt Salzor, Schtniedtberger, Lob, Schmei-del, Fiug, Uarelka, lleiirich, K reč mami z Dunaja. Pri avairljnkena oeaarjl: lievetz iz Kranja. — Bizjak iz Sežane. Pri Jusnein kolodvora t Schweyer, Maver, Wers-nig iz Monakovega. — Sehwarz iz Plzna. — Schmllzer s Koroškega — Gentilomo, Heslop iz Trsta. Meteorologično poročilo. Caa opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-04 um. 737' • 6 duu i 738-10 av. Temperatura Vetrovi Nebo I Mo-krina v mm. 16 8" G 24 4' C 18*2° C i brezv. jsL vzh. »1. zah. jas. j a«,, jas. O-00 mm. Srednja temperatura 19 8°, za 1*0° nad uormalom. Siaja-SLjisl-ssi "borza dne 25. junija t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*15 — gld. Srebrna renta.....„ 82 35 — „ Zlata renta......, 112 90 — „ 5°/0 marčna renta .... „ 96*80 — „ Akcije narodne banke . . „ 884*— — „ Kreditne akcije...... 283*20 — „ London........„ 126*60 — „ Srebro........„ —•— — „ Napol.......... 1003 — . C kr. cekini......» 5*96 — „ Nemške marke......62-15 — « 47» državne srećke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/c...... Ogerska papirna renta :'>'., ..... 87 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°/o • • luo Zemlj. obč. avBtr. 1 V," „ zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfov« srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-druit v«U> 170 gld. a. ▼. 129 gld. 163 J 102 ; -95 50 50 75 50 50 50 75 25 danes 81*25 82*40 11240 9685 8"4-— 283* — 126 50 10*03 5*96 6215 25 kr 25 116 125 100 176 18 104 381 t: j Zahvala. p i i iki Za mnoge dokaze srčnega sočutja prenagle smrti gospoda FRANCA SUYER-JA, C. kr. višjega računskega svetnika v p., za mnogobrojno vence, položene na ntkev umr- \? lega in za obilno spremstvo k zadnjemu pokoju, g izreka svojo najsrčnejšo zalivalo (473) žalujoča rodbina V Ljubljani, v 25. dan junija 1887. Stanovanja se oddado o nt. Mihaeli V4B8—1) v Matični hiši, na Kongresnem trgu. Kavnokar je izšel prvi snopič Josipa Stritar-ja zbranih spisov in se dobiva v podpisanej knjigami. Delo izide v 50 do 60 snopičih po 25 kr. Poštnina posebej. J. Giontini v Ljubljani. (467—2) Št. 14.088. Razglas. (466 -B) C. kr. za mesto del. okrajno (sodišče Ljubljansko daje na znanje : Vsled prostovoljne prošnje dedičev Marije J a 11 e n iz Ljubljane vršiti se ima dne 2. Julija 1887 ob 9. uri dopoludne v tusodni dvorani javna, od c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega zapušćinsko-oblastno dovoljena dražba njive, nahajajoče se v t. s. zemljiŠČnih knjigah pod vlož št. 913 kat. obč Brezovica, ki spada k zapuščini Marije Jallen in je cenjena 475 gld. 64 kr. Upnikom zemljišča ostane zastavno pravo ne glede na kupno ceno, in prodajalci pridrže si osemdnevni rok za odobravanje dražbe. Zemljeknjižni izpisek in pogoji, zbog katerih ima osobito vsak ponudnik pred ponudbo položiti I0%no varščino in vsled katerih ima kupec plačati skupilo v 14 dneh po pravokrepnosti prodaje, se morejo pri sodišči pogledati. C. kr. za mesto del. okr. sodnija v Ljubljani, dne 6. junija 1887. 300—400 izpraznenih služeb vseh strok za gospode in dame, kakor tudi mnoge agen-tur i nahajajo se v vsaki številki v na Duuaji, III., Lowon-gasse 4 izhajajočem 9,Allgem. Stellea-Anselger** za Avstro-Ogersko in Nemčijo. Jedini solidni organ v Avstro-Ogerskej. Naročnina za •/4 leta 2 gld., za mesec 70 kr. Posamične številke po 20 kr. pismeuih markah. (4) Jama prošnja oSpttEja! Dne 29. aprila t. 1. som podpisani v nepremišljenosti gospodu Itajiiiiinilii ltair/.iiio;«'!--jii. špediterju v Ljubljani in zastopniku severno nem-ške^a Lloyd a, javno in v navzočnosti mnogih prič nepošteno goljufivo dejanje očital; vsled tega meje omenjeni gospod pri kazenski soduiji tožil in upe-ljnla se je preiskava zaradi razžaljenja časti. Javno izrečem, da obžalujem to nepremišljenost in javno prosim gospoda Rajmunda Ranzinger-ja odpuščenja. Ljubljana, dne 24. junija 1887. Vinc. Czermak, vratar na štnciji južne železnice (471; v Ljubljani IV Nepremagljive H plahte sa vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobe so vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. jutne ieleznios, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (401—6) i i 4 i i \ 4 Ifa prodaj je *** lili. pripravna za prodajalnico, gostionico ali kako obrt-nijo. Proda se prostovoljno za 2.50o k Id. Hiša ima 7 sob, klet za vino in kuhinjo, žrtven je pa že hlev, 4 fitanti kozolca, njiva, gozd, 2 vrta za salato in cvetlico. Hiša jo ob Dunajski cesti v K-ašni št. 22, Sest ur od Ljubljane, blizu Lukovice na Kranjskem. — Kaj već po-ti podpisani lastnik ravno tam. (443—2) Pavel Ferlic. ► ► ► ► ► ► ► m Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1887. Z I >iiii;i ja v rJL^r-«t. Postaj e Dunaj....... Odhod MUrzzuBchlag..... „ Gradec...... . „ Maribor....... „ Pragarsko...... „ Celje........ Laški Trg...... „ Zidani Most..... „ Litija........ „ Ljubljana......., Postoj ina...... „ Št. Peter....... „ Divača....... j, Nabrežina...... „ Trst........ Prihod Jatierni vlak Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak (•iti Hi! 1 6*45 zvečer 7- - II zjutraj 8*50 zvečer 1-20 popil. . i 'i hq ■ 10 16 „ 10-25 lv 5 po noči 5-30 n 5*55 zjutraj 12'14 po nor,i 12*55 popol. 6-— zjutraj 9 20 zvečer 10 50 dopol. 1*35 2-27 * '< 8-20 i 11-30 po noći 2*32 popol. — 203 „ 9-— 10*30 dopol. 12-11 H 335 „ 301 „ 3*53 JI 1-41 ,.,, 'f-t ,. 6*— zvečer 5*30 zjutraj 4-09 10-UJ „ 1-57 II 6 23 „ S-56 3-37 zjutraj 4-44 11-40 2;8fl i» 7U ■ 6*44 „ | — 5 29 n i2-;<3 „ 3-30 8*32 „ 8*16 „ 4-58 „ 6 14 zvečer 1*29 popol. 5-10 zjutraj 10*20 „ 9-46 zj. Prih. 6*27 „ 7*55 n 3-37 „ 7-50 „ 1*58 po uoči it* • 'f' 1 G*53 „ 8-19 n 4 08 B 8-22 ■ 2*48 „ — .. i 7-22 „ 8 53 n 4*46 9 02 n dopol. 3 59 — 8-16 „ 9*39 n 5T,4 „ 10 14 5-40 zjutraj 'mi! flp*tl 1 3.41 „ IO-05 po noči 6*30 zvečer 10-50 6*30 . 57 Iz Tr«=*t*n. na, 1 >uiiaj. Post a, j e Trst........ Odhod. Nabrežina...... „ Divača ....... „ Št. Peter...... „ Postdiina ...... ., Ljiiblj.ma...... „ Litija........ ,, Zidani Most ..... „ Laški trg...... „ Celje........ „ Pragarsko...... „ Maribor....... „ Gradec....... „ MUrzzuschlag..... ,, Dunaj..... . Prihod Jaderni vlak \ Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak 8- 30 zvečer 9- 18 „ 10*09 po noCi 10 46 „ 11'04 „ 12-29 ^„ „ 1- 48 ^ „ 2- 22 „ 3- 28 „ 3-55 „ 5 19 zjutraj 7-27 „ 10- 80 dopol. zjutraj dopol. 7*— 7*34 8 29 904 9 24 10 52 11*31 „ 12*40 popoi. 103 „ 120 „ 2 50 „ 4-25 „ 6*55 zvečer 10 15 „ 10 — 10*51 11-56 12*56 1 21 3.07 3-57 4*r9 5-22 5*42 7 13 7-5 S 10*25 147 I 6— dopol. popol. 6-30 zvečer 721 „ 8- 3^ „ 9- 30 „ 9*58 „ 710 zvečer 8*44 ,11-08 po"no6i 12-37 „ 1 1-19 n Osobni vlak 12-43 po noči 5*— zjutraj zvečer i» po noSi zjutraj 1- 38 2- 45 ' 3- 09 „ 3- 29 „ 5-02 zjutraj 5*52 „ 817 „ 11-47 dopol. 4- — popol. 6- 17 7- 50 „ : 8*25 „ 8- 54 dopol. 1115 „ i 12-30 popol. i 4'40 9- 40 zv. Prih. 5*45 popol. 711 zvečer 8-46 „ 925 9*50 zv. Prih. D4/./C LRL^ Št. 4246. Oklic. (470) C. kr. okrajno BodiSče v Mokronogu kot zapuščinska oblast naznanja: Dne SO. rožnika t. 1. ob 8. uri dopolu-dne in sledeče dneve se bodo na javne j dražbi prodajale premičnine, ki spadajo v zapuščino ranjcega župnika g. Antona Zore-a iz Mokronoga, namreč IiIniiii oprava, živina, polfakl pridelki, vinska posoda i. t. d. in se bodo ob jednem tudi prodajali pridelki, ki so šli ranj kemu kot užitkarju. V zakup «la j a njiv in travnikov se bo ob jednem vršila. Pogoji se bodo pred prodajo objavili. C. kr. okr. sodišče v Mokronogu, dne 24. junija 1887. Pfefferer. i Zobozdravnika Paichel-a i ustni in zobni preparati. < 4 4 4 4 4 4 4r (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabrani jo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravilo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dleatm, zabran j ujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici asobovodne esence 1 «1., aknteljci zobnega praška HO kr. ('238—23) Dobiva se v ordinaeijskem prostoru pri Hradeckega mostu v Koblerjevi hiši I. nadstropje, pri Iekarjl Svobodi in trgovci Karinger-Ji. V J ^.j iil>l jrisii so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige: Ivan %bogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-Osnih. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. linrz Serehrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, posloveuil J. P. — Ml. 8°, »509 stranij. Cena 70 kr., po posti 80 kr. Selski župnik. 203 Roman. Spisal L. Halevg, poslovenil Vinko. — Ml. 8° stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. rJFi\\ (Irag-oceiiim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski Bpisal Rini Lefebvre. Poslovenil * * * Stat notninis umbro. Ml. 8°, 086 stranij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Povest. Roman. 11 n 1» rov s It I. - Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. M o v. Ml. 8«, Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat uominis umbra. Ml. 8°, 19 pol. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Trije Javni govori. Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler. — Ženstvo v slovenski narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Aro, devica orleanska. Govoril prof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 184 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Pesni. Zložil Franjo Ser. Cimperman, uredil in izdal Jos. Cimper-man. Ml. 8", 274 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: X. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Zivotopisje, spisal Raji Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava toode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V.zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik' Ve,Ja.................25 kr. Za oba zvezka naj ae priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. : M JE Ljubljana. /iMMM (230—11) Bicycles, Tricycles in otročjih velociieiuS. Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji v 1 AMERIKO pri c kr. konc. Anchor Line, Dunaj, I., KoloOTratrluff 4. Mlekarska zadruga naznanja p. n. občinstvu, da se je danes preselila v nove prostore, (467-2) t kito na Dunajski cesti št. 25, kjer se nahaja tudi Dunajske ceste mitnica. V Ljubljani, dne 22. junija 1887. Žttf^rjaPiCCOlija ne ozdravlja s iino odrasle, murve": jo najbolj e sredstvo za gbrttavu otroku, In marsikatera mati, ki je rabila to ličilo za svoje otroke in družino, nam apri-čnje s hvaležnim srcem, da jej j-; tO zdravilo obvarovalo otroko najnevarnejših bolezni, ki tolikokrat izhajajo jedino iz glistavosti. Izdelovatclj pošilja jo v Esbojčkib po 12 »tekle-rdo za 1 gl i. 36 kr. po pošttiuin povzetji. 1'oštnino trpe p. t. naro 'nik'. V steklenicah a lO kr. v Ljubljani samo v lekarni Ploooli, ,.pri angeljt", Dnnajika oesta. V »teklenioah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rizzioli ln v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskom, Tirolskom, v Trstu, Istri in Dalmaoiji. (5—2o) %iiltoiiit<» varovani Hotel-Block-Kalender Po sklenenih pogodbah 8 hotelierji na Dunaji, v Brnu, Pragi, Budapešti. Draždanih, Vratislavu, Stet-tinu, Hamburgu, Kolinu itd. in v zdraviliščih Baden, Vbslau, Karlovi Vari, Frančiškove kopeli se bodo ti block kaletulri v vseh soli .h za tujce vseh hotelov omenjenih mest stalno nalepili pri signalnej pripravi, daje gobt v nekako /ugled«. Inscrati v teh block-kalendrih bodo tedaj zlasti ker bodo v zaprtih prostorih, vs kako imeli uspeh. Prostor za inserate, kur se more vsprejetl le 10 tvrdk, je omejen in konkurenčne tvrdke so izključene. Cene so za prost- r anonce 4"/35 Mm. za hotel in leto n« g!d. 3.50 do gld. 40.— (lft do 20 kr. za Bobo m leto: proračun jene. Naročila naj se pošljejo na Wien, L, Wolheile Nr. 21 kjer se tudi natančneje izve in uzorci dobe na za-htevanje. Dober postraiisk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti otmi u za mesta, trge in večje župnijske krsje vaprejme «ioi»r * la Jako priljubi|enh •ratrljek* dsraaka. Pti primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod „Mj. Bi. 1807'* poslati temu listu. (70—43' Sp.-dicijski buretu sa ces. kr. avstrijske državne železnice ^sproti JOSIP STKASSER, kolodvora. v iafpruku n» Tirolskem, kolodvota. Potovalna posredovanja v vse krnje. NatančneJH izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—1*1 Rotterdama \ vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdatna J avstrijske vlad* Iciiceoiioiiovaiie nizozemsito-amerište jarništo Inlk v Bovi Tort Iz Inšpruka via Aiiberg je najkrajša in najcenejša pot. m kakih zobnih bolečin več, če se rabi avetovnoslavii « in prlatnn o. kr. dvor. zobozdravnika SsjrO POFF ustna voda Boljša kako~ vsak* druga zobna voda kot praeser-vativuo sredstvo proti vsem bolečinam zol> in ust. Preskušena voda ta BjffffftnJa pri kroničnih vratnih boleznih in seobhodno potrebna pri ral)i mineralnih voosl — Velika steklenica po gld. 1.40. srednja po gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajame sn, bo is točno tako rabi, kakor Je predpisano. V zvezi z ualno %'odo iti dr. POPF-m zobnim praškom in zobno pasto dobe se vedno zdravi in lepi zobje, kar je za ohranenje zdravega želodca velike vnžnosti. Dr. Poppa zobna plomba je najboljša, kdor bočo sam zadelavati otle zobe, s čime** se odstrani smrdljiva Sapa. Dr. Popp-a zeljiščno milo se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsake vrste in je tudi cjtfr posebna izvrstno za kopeli. ~W Arom. zobna pasta v kosili po 35 kr. Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. Vegetabllični zobni prašek po 63 kr. Zobna plomba po gld. i. Zeljiščno milo po 30 kr. Pred kupovanjem ponarejen« Anatherin zobne vode Me i zre eno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(»42—7) lisa pokazala. Pismene n&rocbe izvršujejo se proti postnemu povzetju. Glavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svoboda, V. Mayr, TJ. pl. Trnkoczv, E. Birachitz, G. Piooplt. dalj« pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petrićlč, Ed. Mahr, I*. Lass-nik, bratje Krisper; p Postojini: Fr. Haccaricb. lekar; na Krškem: F. llUinches, lekar; R. En^olsbi-.rger, trgovina z g'alantorijskim Itlagom; i> Idriji: J. VVarto, lekar; r Kranji: K. Savni k, lekar; Martin 1'ottau, trgovec; t> Škof jej Loki: (J. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Branite, lekar; v Ajdovščini: M. SuglleluJO, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. \Vacha, lekar; p Radovljici: A. Uohlek, lekar; p Novem mest u • F. IlaikH, D. ULzoli, lekarja; A. (iimtin, trgovina z galutiterijskiui blagom; v Kamniku: J, Močnik, lekar; v Trebnjem: J ttupreclit, lekar; i> Crnondji: J, li.a-žek, lckur; v Vipavi: A. Leban, lokar. o 0 O r (D CD (Ji i o MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški krojač. najnovejša zalooa oM < vin oiflt'Kii za goitpede od gld. 8.— NuloitHkn M 99 n 1* —I s !*«» ni 11« il ii us liii nu kn i h „ m „ m 7.fM>^ Hlače „ n „ MJ> & Cela ohleku za ilečke B . te !..»<► I Naročbe se hitro in lično izvr-šujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahteranje na ogled. Zaloga vsakovrstnega sukna. V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici._mM 8214154 65 2H2 46 V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se 1 1 po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Kornan. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV Spomini starega Slovenca ali črtice iz mo-jepa življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povesi — II. Jnrij Kobila. Izvirna povest iz Časov lurrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova ženitev. Huniorisrii'na povest iz narodnega življenja. — V. (iolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozliivska sodba v Višnji (lori. Lepa povesi iz staro zgodovino. 4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domaćeg t življenja kranjskih Slovencev. — II. flrad Rojinje. Povest za slovansko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — ITT. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povost. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz imsega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter {okoro delal, ker je krompir kradel. — VII. rta iz življenja volil i enega agitatorja. Dijaki Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče" skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo so v (79—26) „NARODNI TISKARNI" T7- Xi3-u."bljaia.l, Kongresni trg, Gledališka stol ha. Bela poljska detelja, mdeča detelja (Incarnat), gips za deteljo, japonska ajda i. t. i ^ dobiva se najboljša v prodajalnici g. Peter Lassnika v Ljubljani. orodje Kljniiirake delavnice in vse, kar spada k temu obrtu. — Kavno ttt ae dobi po nizki ceni več fctedjlnili ognji«- (Spaurherd , kakeršna se. uzidavajo. Natančneje se izve v Sv. IMoi-ijon;i ulicah St. 37 novu, v prodajalnici. (469—1, Jjf Književna novost! 55 V .VI. OKllBKR-fevi založbi v ljubi ja.nl izšla j« ravnokar knjižica pod naslovom: Pripovedko za mladino. Poslovenil J. Markič. Knjižica obsega dvanajst jako vabljivih, za mladino od 8. do 11. leta nabranih pripovedk, mej njimi: ,,Žabji kralj" ali ..Železni Henrik", „Marijin otrok", »Zvesti Ivan", „Dobra kupčija" itd. Cena knjižici je naslednja: mehko ve zana 16 kr., trdo vezana 24 kr., s pozlačenima platnicama 32 kr., okusno v platnu vezana 45 kr., po poŠti 5 kr. več. Dobiva se po ravno tisti oenl v vseh knjigarnah. (472—1) aoaooc srna en na oboji!I en eksportnegja piva prekuhano pivo i (I>c>i»i>olr>iei-) a iz pivovarne bratov Koslerjev v stekle- a nicah po b/,„ litra. (462—4) c /nAfi-i »/» naj so cenik f. J j A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. | i L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotovo in hitro uplivaječo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah .- roti hradovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Uspeh zajameen. — ~ Cena škatljici 60 kr. a. v. -^Bffl Glavna razposiljalnica: L. Schwenk-ova lekarna v Meidlingn pri Duiiaji. Pristnega imajo v Lfubljanl J. Swoboda, U. pl. Trnkoc/.v; v KndolO>veni I>. Ki/.olli; v Cel ovci A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbachor; v Drezali A. Aichiuger; v Beljaka F. Scholz; v Wolfs- berga A. Huth. Pristen raso, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,9i<. Laserjev obliž (fla&ter) aa turiste*'. (411—3) VIZITNICE i priporoča ! „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva a čudoviti* silo ter pruženo hitro in gotovo Vso mrčese, da od njih ne ostane niti »ledu. Popolneiu iinlvi sloni«*«' Iti bolhe. Temeljito prežene Kurite in njili zalego 1% kuhinj. Prežene t a In o j mole. Hitro nas osvobo«li sitnih muli. Varuje «1 o ni :i «'• e živali in rastline mreeNOV In /omili njiii nustiilili bolezni j. Popolnem prežene uši na glavi itd. £s^~" Pazi naj se dobro: Kar tte v Nameni papirji prodaja, ni prava Zaeherlova specijaliteta. "^Sf8 (684—11) Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: J. ZACHKUL, Dimaj, l., Goldsebmt«« ziiotraj posrebreni. Jedina slata Kolajna razstave v Aut-verpenu 1688. ]>'ovi majhni cena »slanini aparat. Sifoni s malim ali velikim svodom so solidni ln so lahko čiste. •I. IIA\\ — LAC ■■ 1PELLE, J. H o u lt't «.V Co. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Roe Boinod 31, 33 v Parizu. Podrobni ceniki pošljejo se franko. ('216 —13) BMBMKAmB TI€H0, Brno, Zelny trli &t. 18, (211—13) (v lastnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji: _ lOOO oMtankov Krebenattte((n kna, G metrov 40 cm., za celo moško obleko, ki se sme prati. . gh 8.— IOOO ostankov Bruake«ea snkua, 3'/i metra, zadosti za celo moško Deset m.-lrov |>«»Iv«.Iii«bleko . . gl. 4 o0 Kom domaeega platna, eset metrov in«lijt*k«'K» r«>le9pol volna, dvojne širokosti, zadosti za celo obleko......gl. 5 — Kos Ruinburftkegn okaforda, 29'/i Dunajskega vatla, najboljše Oeset metrov lirnšovniieKa blu-ku, izvrstne baze, 00 centimetrov fiirok........gl. 8.80 Hon Mtfom«, jak(» dobre baze, 30 Dnu. vatlov, cel......gl- 6-30 najboljšo baze.....» 6.50 Deset metrov trinltnika, jako trajen . ........gl. 2.80 Kos Kiug tkanine, 30 Dnu. vatlov, cel */4, boljši kakor platno gl. 5.80 najboljše baze, */* ■ • • • n 6.50 Deset uietrov blaga za obleke in ponoćne Hiiknje. b'0 cm. širokosti, najnovejši dessins gl. 2.50 Jute-garnitura, obstoječa iz 2 po steljnih odej in prta, okolu in okolu z resami.......8.50 Deset metrov volnenega ripsa« v vseh barvah, G0 cm. širokoBti, za ItipN-garnitura, obstoječa iz 2 po steljnih odej in namiznega prta s oofi........pri- 4.50 Deitet, metrov brige iz o veje volne, dvojne širokosti, za celo ONlanek poaobne preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, kra- 2jSST~~ Uzorci in ceniki zastonj in trunko. ~~HBf& Izdatelj iu odgovorni ureauik: Ivan Želez ni kar. Lastnina in tisk