izdal* »Zasavski tednik. ? Trbovljah. - Urejuje uredniški odbor. - Odgovorni urednik Stane Suitar. — Naslov uredništva tn uprave: »Zasavski tedni*«, Trbovlje l. Trg revolucije 18 - Telefon «0-1 SL - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - Llat Izhaja vaško sredo — Lema naročnina 480 dr OOUetna Mo din četrtletne 130 din. meatčna 40 din. Cena izvoda « Kol poru ž 10 din - Tlaka tiskarn* Časopisnega podjetja »Delo. v Ljubljani.-. Rokopisi ki morajo biti » uredništvu najkasneje vas* ponedeljek se ne vračajo. .Vi mw M. Mi m Štev. 46 TRBOVLJE, 18. novembra 1959 Cena lil din — Lein XII PRED OBČINSKIMI KONFERENCAMI LJUDSKE MLADINE Upoštevati napotila aktivov DOGODEK TEDNA Posebno lep doživljaj je bil minule dni za Trboveljčane ln ostsil Zasavčane, ko so si v Delavskem domu v Trbovljah ogledal »naVo slikarskih del pokojnega MOŠE PIJADA. Vsi smo biii Tijetno iznenadenl nad ugotovitvijo, da Moša Pljade ni bil saino velik revolucionar, politik ln državnik ter soustanovitelj socialistične Jugoslavije, ampak tudi velik slikarski umetnik. Ko gledaš njegova slikarska dela, te prevzame lepota teh umetnin, Taka dela lahko pač ustvarja le človek, ki je tudi v svoji notranjosti velik človek, kar je prvi pogoj za ustvaritev velikih del in umetnin. Iz razstavljenih del bi gledalec sodil, da je bilo Moši Fijadl bliže figuralno upodabljanje kot pa slikanje pokrajin in ostalega, da ga je kot slikarja verjetno bolj zanimal človek, predvsem njegov obraz. Kaj je med razstavljenimi deli najlepše, je težko reči: ali njegovi mojstrski avtoportreti ali obraz njegove žene Lepe, ali morda kak drug obraz, kot na primer čudovit portret Veselina (štev. 3). Ko je naš umetnik upodabljal moške obraze, jth je po večini risal in slikal ostro, trdo, kakršni so pač na splošno moški obrazi — ko pa gledaš njegove ženske portrete, občutiš, kako mehka mu je postala ob slikanju njegova umetniška roka, kakor so pač mehki In lepi ženski obrazi. Kar monumentalen pa je njegov veliki, razkošno upodobljen ženski akt, naslikan s čopičem izredno plastično, prav tridimenzionalno, kakor da bi imel gledalec živ model pred seboj (sedeča ženska v naslonjaču). Tudi ta podoba je velika umetnina mojstrske roke Moše Pijada. Hvaležni smo prirediteljem razstave, da smo jih videli tudi v našem revirskem kraju. Skoro vsepovsod v naših zasavskih občinah so te dni končali z letnimi konferencami aktivov Ljudske mladine. Tam, kjer so dosedanja mladinska vodstva pravočasno začela s potrebnimi pripravami za konference, so bile le-te zelo dobro obiskane ln tudi vsebinsko selo kvalitetne. Tam pa, seveda, kjer »o to delo nekoliko zanemarili, šele zdaj hitijo, da bi opravili to važno in pomembno dolžnost. Občinski mladinski komiteji se pripravljajo že na občinske konference. Dosedanja vodstva mladinskih komitejev skrbno IZBOLJŠANI ODNOSI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Minule dni je bil na obisku v Jugoslaviji državni podsekretar v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Alberto Folchi. ki je dejal, da je do njegovega obiska prišlo v Času Izboljšanih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Za časa njegovega bivanja pri nas so biti pomembni razgovori glede gospodarstva, kulturnega delovanja ln ribolova. OBSODBA OZN PROTI BOMBI V SAHARI V političnem odboru OZN se je končala razprava proti nameravanim francoskim jedrskim poskusom v Sahari. Med obravnavo sta Anglija in Italija skupno s Perujem predložili resolucijo, s katero sta hoteli preprečiti obsodbo Franclje in poziv, naj ne dela teh Poskusov. To resolucijo je večina v političnem odboru zavrnila in sprejela afriško-azij-sko resolucijo, čeprav ne z dvetretjinsko večino. Ta resolucija opominja Francijo, naj ne dela poskusov, ker grozi od njih nevarnost. HRUSCEV V PARIZU OD 15. DO 38. MARCA Na tiskovni konferenci v Pa-rizu Je general de Gaulle izjavil, da bo sovjetski premier Hroščev obiskal Francijo v Času od 15. do 30. marca prihodnjega leta. Konec zveze z lunikom I* Moskve poročajo, da akademik Leonid Sedov piše, da je 14. novembra prenehala radijska zveza med avtomatsko ■nedplanetarno postajo, ki »o jo 4. oktobra Izstrelili s pomočjo tretje sovjetske kozmične rakete, ln med opazovalnimi točkami na Zemlji. To ima, pravi Sedov, lahko različne vzroke. NI Izključeno, da Je aparatura prenehala delovati zaradi udarca kakšnega •neteorlta. VOLITVE V TUNIZIJI Preteklo nedeljo Je v Tunl-*Ul nad milijon volivcev ln Volivk izvolilo 60 članov zako-•todajne skupščine In predsed-dlka republike« dosedanjega Predsednika republike Hahlb "Urglbo, ki Je edini kandidat 'U je bil izvoljen z 91% vpisanih volivcev. — Po novem volilnem zakonu, ki je Izšel letos, •p dobile tunizijske žene voljeno pravico ln so sedaj prvl-•nt volile. VREME ZA CAS OD 20. DO 29. NOVEMBRA. I pred 20. novembrom ae skuje vdor mrzlega zraka lualje, • sneženjem, st« pretežno auho In mrzlo ne. A okrog 24. novembra sj snežnih padavin. — V na. "em poteku bo auho In kaže 'tsplltev, Okrog 29. novembra »Vn« močne ohladitve In zo-nekaj eneinih padavin. Dr. V. M. pripravljajo vsa potrebna poročila, največjo pozornost pa, raz. umljivo, posvečajo izdelavi programov dela ob upoštevanju vseh tistih predlogov, ki so Jih prinesli aktivi na konferencah. Zakaj kaže posvetiti predlogom aktivov vso potrebno pozornost? Nekateri aktivi, oziroma mladinci, so na svojih konferencah postavili nekaj vprašanj z vso ostrino v ospredje; govorili so o bodoči vlogi Ljudske mladine v aktivnem družbenem življenju in kritizirali določene slabosti in pomanjkljivosti, ki So zavirale razmah uspešnejšega mladinskega dela In sploh uveljavljanja mladih ljudi v družbenem življenju. Ce tudi s«) nekatere stvari tn in tam postavili nekoliko preostro, to nič ne škodi. Vsi tisti, ki so prisostvovali konferencam, so se lahko prepričali, da so mladi pripravljeni sodelovati kjer koli je to potrebno, da pa hočejo In morajo imeti pri tem vso podporo političnih, oblastvenih In drugih forumov. Skrb za probleme In življenje mladih pa Je v naših krajih zadnje čase postala več ali manj domena samo političnih forumov. Organi delavskega samoupravljanja ponekod niso našli pravega razumevanja za nekatera potrebna ln celo nujna vprašanja mladinskih organizacij v podjetjih. Drugod niso mladi našli pravega razumevanja na svojih konferencah ln hkrati ugotavljali, da Je treba take ln podobne slabosti odpraviti. Nemalo Je bilo tudi razgovorov o ostalih problemih mladih ljudi. Predvsem o kulturno-za-bavnem udejstvovanju in sploh življenju mladine. Ponekod starejši ljudje še vedno nimajo pravega posluha za utemeljene in potrebne oblike zabavnega ZOBNI KOT ČLOVEKA Na nacionalnem kongresu direktorjev prodaje »o povedali tudi tole: na neki otok v Južnem morju ata ae izkrcala dva trgovska potnika dveh konkurenčnih tovarn čevljev. Prvi Je poslal tovarni naslednjo brzojavko: »Pot zaman, danes tu nihče ne nosi čevljev.« Depeša drugega potnika pa Je Imela sledeče besedilo: »Krasne možnosti, danes tukaj še nihče ne nosi čevljev.« življenja mladine, češ da je to ali ono nezdravo. Zakaj sl zatiskati oči pred dejstvi, ko Pa je več kot očitno, da bi nezado-voljitev teh potreb rodila samo take zabavne oblike, ki so resnično nezdrave in, ki bi verjet, no samo škodile zdravi rasti mladine. Saj je na dlani, da sl bo mladina sama poiskala tako ali drugačno zabavo, če jim mladinski komiteji ln vsi tisti, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo, ne bodo pomagali ln priskočili v pomoč. Nujno Je, da mladinski komiteji uvrstijo v programe dela za bodoče tudi te zadeve. Mladi bodo lahko na svojih občinskih konferencah z zadovoljstvom ugotavljali, da njihova vodstva niso pozabila nanje, In da sl prizadevajo storiti tisto, kar je potrebno. Programi dela bodo vsekakor ogledalo dejavnosti novoizvoljenih občinskih komitejev mladine, zato je razumljivo, da jim morajo posvetiti vso skrb. Proslava 29. novembra v Zagorju Praznik nas vseh Vsakoletni praznik Dneva republike Je vedno znova pobuda naše skupnosti, da ocenjuje svojo dosedanjo pot, da se spominja naše slav..e preteklosti in da se kujejo novi načrti — za lepše življenje vseh nas. Razumljivo je, da so zato slovesnosti ob tem prazniku stvar vseh državljanov. Revirji bodo letos, kot je videti, še prav posebno slovesno počastili 29. november — Dan republike. Letos praznujemo še 40-letnico KPJ, zato bo ta praznik v okviru jubilejnega praznovanja 40-letnice KZJ še bolj pomemben. V Zagorju se na to praznovanje pripravljajo že delj časa. Ker z otvoritvijo Delavskega doma še ne bo nič, bo glavna proslava v domu TVD »Partizan-*, in sicer na večer pred praznikom. Mešani pevski zbor »Svobode« študira že več kot dva meseca nov celovečerni koncert skupno i, novoustanovljenim simfoničnim orkestrom glasbene šole. Na Sporedu bodo borbene, delavske in umetne ter narodne pesmi. Več pesni bodo izvajali skupno z orkestrom, Predvideno je, da bo imel slavnostni govor podpredsednik občinskega ljudskega odbora. Posebno skrbno se na proslavo tega praznika pripravljajo tudi zagorske šole. Zagorska osemletka bo na ta praznik zaključila tekmovanje učencev, ki so ga organizirali v počastitev 40-letnice KPJ. Proslavo bodo imeli verjetno v domu »TVD Partizan«, nanjo pa povabili tudi starše otrok. Izvajali bodo skrbno naštudiran program, prvič pa se bo predstavil tudi novi šolski pevski zbor. Tudi na topliški osemletki se pridno pripravljajo na to slavje. Rržčaš bodo priredili slovesnost na šoli; tudi tu se bo predstavil učencem in staršem novoustanovljeni pevski zbor, program pa bo obsegal še druge zanimive točke. Proslave proslavljajo nadalje ostale okoliške šole. Na Lokah pri Kisovcu bodo imeli v domu »Svobode« lastno proslavo, verjetno prav tako pred 29. novembrom. Ena izmed zelo velikih proslav pa bo tudi na zagorskem rudniku. Tu bodo končali vsa dela pri izgradnji VI. horizonta, ki so ga pospešeno gradili delj časa in predstavlja enega zelo važnih jamskih objektov. Tako bodo rudarji tudi s to delovno zmago najlepše počastili letošnji Dan republike. NOVA STANOVANJSKA HIŠA V HRASTNIKU PRED OBČNIMI ZBORI SZDL V TRBOVLJAH Volitve bodo 13. decembra Predsedstvo in razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Trbovljah sta pred kratkim obravnavala pripravo in Izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij SZDL In voditev vodstev osnovnih organizacij. Glede na bližnji zvezni kongres SZDLJ, ki bo v aprila 1960, bodo predhodno imele občne zbore osnovne organizacije ln bodo občinske konference, na ADENAUER V LONDONU Zahodnonemški kancler Adenauer, ki je te dni obiskal; London, Je dejal, da bi morale zahodne države doseči enotno stališče pred konferenco s Sovjetsko zvezo. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V HRASTNIKU POPRAVEK: v prejšnji številki Zasavskega tednika se Je v članku s seje občinskega ljudskega odbora v Hrastniku vrinila v naslovu neljuba pomota, kjer se pravilno glasi »Prihranek 186.000 dolarjev ln ne dinarjev«. UREDNIŠTVO katerih bodo izvolili delegate za kongres. Občni zbori osnovnih organizacij Socialistične zveze so predvideni v kraju od 21- novembra do 3. decembra t L, na katerih bo vseh 14 vodstev polagalo obračun enoletnega dela ter podalo konkretna organlza-cijsko-po Ulična poročila. Na občnih zborih bodo predlagali tudi kandidatne liste za novo vodstvo osnovnih organizacij. Tajne volitve vodstev pa bodo 13. decembra 1959, ln sicer je zanje predvidena enaka procedura kot lani, ko so volivci ln člani organizacije pokazali zelo veliko politično zavest ln so bili z veliko udeležbo med najboljšimi v republiki. Občinski odbor SZDL pa Ima v načrtu, da se takoj po volitvah novih vodstev cenovnih organizacij ponovno skličejo sestanki članstva Socialistične zveze, ln to pred koncem leta, na katerih naj bi nakazali oz. razglasiti rezultate volitev, razen tega pa se bodo člani SZDL ob tej priložnosti seznanili s novimi predpisi o stanovanjskem vprašanju, kajti tedaj bodo že Trboveljski vodovod - problem štev. 1 Pomanjkanje vode v Trbovljah Je postalo v zadnjih letih že tako občutno, da Je pričelo ogrožati normalno življenje v naši dolini. Zato smo se obrnili na Komunalo, ki upravlja vodovodno omrežje v trboveljski kotlini, da bi pri njej zvedeli, kakšno Je pravzaprav stanje, in kaj s| lahko obetamo v prihodnje. ,J,ole Podlogar, ki vodi raziskave, ki naj bi omogočile boljšo preakrbo Industrijskega kraja z vodo, je našemu dopisniku prijazno odgovoril na nekatera vprašanja. Trboveljski vodovod je bil grajen v ™ P° Prvi svetovni vojni (okrog leta 1825). Izgradnja Je bila nenačrtna, posebno le, kar Je Imel rudnik svoje vodovodno omrežje. Zadnje večje zajetje Je bilo pod Javorjem, tik pred začetkom druge svetovne vojne. Leta 184« ,0 našli vodo v zveznem rovu Trbovlje-Zagorje. Zajetje, ki Je dalo 20 1/sek. Je bistveno Izboljšalo preskrbo rudnliklh stanovanjskih kolonij z vodo. Razen tega Je rudnik do leta mo črpal Iz Save vodo za potrebe pranja In podobno. Ko so Savo odklopili, le je breme potrebne pralne vode prevalilo na že tako obremenjeno omrežje » pitno vodo. Drug faktor, ki Je vplival na oskrbo prebivalstva v Trbovljah z vodo. Je bila Izgradnja velikega števila stanovanjskih blokov ter zasebnih hiš, v katere Je bilo treba napeljati vodovod. Vsa ta nova stanovanja Imajo namreč angleška stranišča, kopalnice, pralnice In še drugo, kar terja občutno več vode kot primitivno zgrajena stanovanja v starih stanovanjskih kolonijah v kraju. Tretji faktor, ki Je bistveno vplival na problem vode, je bila povečana osebna poraba. Pred vojno Ja bila osebna poraba vode preračunana na $6 do 48 litrov na dan. l‘o vojni Je bila potreb* voda na osebo okrog iso litrov, sedaj pa Je ta skoro 200 litrov. Tendenca naraščajoče porabe vode oe ne kaže samo pr| nas, ampak tudi drugod po svetu, saj Ja poraba na osebo na primer v Londonu «oo litrov dnevno. Poraba v Trbovljah Je sedal 148 litrov vode na osebo na dan, kar pa je premalo, kot prebivalci »aml občutijo. ZAKAJ NI DOVOLJ VODE — POTROŠNJA SILNO NARAŠČA — MODERNA STANOVANJA ZAHTEVAJO PETKRAT VEČ VODE — MIT0VŠK0V SLAP NE PRIDE V POŠTEV — ELEKTRONSKI INSTRUMENTI BODO ISKALI NAPAKE V VODOVODIH -- VSAK TRBOVELJČAN RABI DNEVNO 200 LITROV VODE — NA DOBRNI JE NAJTEŽE Četrti faktor, ki vpliva na pomanjkanje vode, so velike Izgube vode v ceveh. Velik del vode se namreč brez vsake koristi Izgubi, ln to zaradi treh momentov: Stari cevovodi so že načeti, posebno tisti, ki so položeni po eksploatacljskem terenu rudnika: perforaclje, zlomi In podobno so opravili svojei ln tako odtekajo velike količine vode skozi porozni material v zemljo. — Drugo, kar vpliva na Izgube, so slabe hišne Instalacije, ki so ponekod že vse razjedene od korozije In zato »puščajo, ne da bi se dalo to ugotoviti. — Tretje, kar vpliva na Izgube, »o na pol Javne pipe. ki so pogosto po cele ure odprte, In pod polnim pritiskom odtečejo velike množine vode. Posebno rado se to zgodi takrat, ko se odpre pipa, ko ni vode — ko pa pride, pač teče. dokler je zopet ne zmanjka. Komunala Ima v programu prihodnje leto obnovo važnejših cevovodov, kar bo gotovo nekaj pripomoglo k manjšim Izgubam pitne vode. Naloga hišnih svetov je, da skrbe za hišne napeljave In tako po svoje prispevajo k zmanjšanju Izgub Ob pomoči Rudnika Trbovlje-Hrast-nlk Je uspelo Komimall pred dnevi nakupiti nemške elektronske naprave, s katerimi upajo v nekaj letih najti vse napake v vodovodnem omrežju občine Trbovlje. Uvedli bodo tudi kontrolo potrošnje s pomočjo števcev. Prekomerno potrošnjo vode bodo tako najlaže omejili, osebna potrošnja pa zato ne bo nič dražja, kajti višje etne ae bodo aara- čunale šele, Ce bo potrošnja prerastla nekaj tisoč litrov na osebo dnevno, kar Je v še tako velikem ln modernem stanovanju nemogoče, kajti sedanja poraba Je le 260 do 300 litrov. — Z nakupom števcev so težave, ker za Inozemske ni deviz, domači pa nikakor ne zadovoljujejo. V letu 1885 »o Izdelali Izračun, Iz katerega Je razvidno, da potrebujejo Trbovlje M 1/sek., kar bi dalo nekako ISO litrov vode na prebivalca dnevno. Po štirih letih pa je tudi ta Izračun že zastarel, saj potrebujejo danes Trbovlje 250 litrov vode na prebivalca dnevno. Da bi rešili ta problem dokončno, se Je spomladi formirala razlsovalna skupina, ki Je raziskala teren od Bobna do Trojan In Renk, pa od Podkuma do Savinje. Preiskali In premerili so vse vodne Izvirke na tem področju. Mltovškov slap med železniško postajo Trbovlje ln Zagorje, na katerega so stavili največje upe, verjetno ne bo prišel v poštev, ker njegovi Izdatnost zelo niha. razen tega pa je njegova voda okužena, kar »o dokazale bakteriološke preiskave v Ljubljani. (Razkuiltev vode bi ae morda dala doseči, Če M na celotnem ozemlju Dobovca poljedelske kulture popolnoma opustili.) Ostalo področje Trbovelj ne razpolaga z omembe vredno, le nezajeto vodo. Od Izvirkov, ki bi prišli v poštev, so najbolj Izdatni tisti pod Cemšenlško Planino, Voda Je zelo dobra In tudi količina ustreza, potrebne pa bi bile selo velike Investicije. Tretja možna rešitev bi bilo črpanje In čiščenje Save nad Zagorjem, kar bi terjalo nekoliko manjše Investicije ter dalo neomejeno količino vode, slaba stran tega projekta pa Je, da bi bili obratni stroški zelo veliki ln tudi voda najbrž ne bi bila tako kvalitetna kot tista s hribov. Katera varianta bo obveljala, za sedaj že ni mogoče reči, menimo pa, da se bo treba člmprej odločiti. Omenimo naj še Informacijo, da bi gradnja vodovoda s Cemšeniške planine stala 386 milijonov, zajetje Save pa 200 milijonov dinarjev plus visoki obratni stroški. Ob koncu nam Je tovariš Podlogar povedal še nekaj zanimivosti, ki bodo morda lntereslrale naše bralce. Razmeroma najbolj oskrbovano področje je okrog pokopališča, okrog bolnišnice ln okoli Trga revolucije. Seveda je tu voda stalno le v nižjih legah, kajti nesistematično grajena vodovodna mreža onemogoča normalno oskrbo tudi naselij v višjih legah. Najbolj katastrofalno je stanje na Dobrni, ki stoji zaradi rudarjenja na premičnem terenu, ki zlomi mnoge cev* tako da so Izgube vode zelo velike, ker odteka voda skozi »klpo«, ne da bi bilo mogoče to ugotoviti. Samo rezervoar na Llmberku zgubi e litrov vode v sekundi, kar bi pomenilo skoraj milijon litrov na dan, zato vodo odpirajo le za kratko omejen čas In tako omogočijo, da Imajo ljudje vsaj nekaj vode, sicer bi Je ne bilo nič. Kot smo že prej omenili, bodo zlome glavnih cevi In podobne napake Iskali s nemočjo elektronskih aparatov, ki so edini v Jugoslaviji. Nakupljeni so bili za drag denar v Nemčiji, vendar se bo nakup splačal. Kljub temu, da so raziskave v glavnem končane. Je ekipa še vedno na terenu v upanju, da bo mogoče le še našla Izvirek. V času od spomladi »o člani ekipe opravili velikansko delo. med drugim so preiskali ob pomoči speleologov lz Ljubljane nekatere Jame ln brezna. Upamo, da se bo trud splačal ln da bomo v nekaj letih dobili dobro pitno vode. D Idi vae organizacijske priprave za uvedbo ekonomskih stanarin končane. Občni zbori in volitve bodo uspešna mobilizacija članstva SZDL, kajti ena izmed osnovnih ugotovitev je, da osnovne organizacije niso Izvedle širše organizirane politične dejavnosti Tako ni na primer temeljitih analiz o delu krajevnih orborov, dela organizacij na terenu, ljudje ne znajo vedno razločevati članskih sestankov SZDL od zborov volivcev, premalo je analiz o političnem stanju na terenu in podobno. Organizacije pa so po drugi strani znale organizirati dobro evidenco članstva. V občlai Trbovlje je namreč 90.5*/» plačujo-člh članov SZDL proti številu volivcev, članskih knjižic pa so Izdali okrog 80°/». Za izvedbo volitev ln občnih zborov so formirali v organizaciji osrednji politični aktiv ter ožje aktive po osnovnih organizacijah Socialistične zveze, ki naj bi pod vodstvom teh organizacij pomagali izvesti občne zbore In volitve, razen tega pa so Imenovali volilno komisi jo. Na seji predsedstva odbora SZDL pa so $e posebej razpravljali o formiranju aktiva iena ter o delu komisij pri občinskem odboru, kjer so ugotovili, da je najdelavnejša komisija za družbene organizacije in društva, delno se je zaktivlzirala tudi komisija za družbeno upravljanje. Glede na kadrovsko vprašanje pa so izrazili mnenje, da je treba vključiti v delo člmveč mlajših, zato naj bi v nove odbore predlagati predvsem mladino, žene, delavce Itd. PROSLAVA 29. NOVEMBRA V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU V Trbovljah bo centralna proslava v Delavskem domu. Delavska godba Svobode-Cen-ter bo dala celovečerni koncert godbe na pihala. Posebne proslave pa bodo pripravile osemletke na Vodah, v Trbovljah II. in Gimnaziji, prav tako IKS. Samostojne slovesnosti bodo tudi po delovnih kolektivih. V Hrastniku se prav tako vneto pripravljajo na dostojno počastitev dneva republike. Vse domače šole bodo imele prireditve s pisanim sporedom. DPD Svoboda pripravlja akademijo s sodelovanjem godbe na pihala, pevskega zbora in dramske družine. Taborniki bodo v Ravnih Lazah odprli svoj Taborniški dom; dolski planinci pa planinsko postojanko v Gorah pri Jurju. Na železniški postaji Hrastnik bo kolektiv Železni« škega gradbenega podjetja it« ročil svojemu namenu most Problemi v okviru Sveta za delo GbLO Hrastnik TRBOVLJE V MEGLI Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Hrastniku Je bilo na dnevnem redu tudi poročilo sveta za delo. kateremu smo želel, glede na obširne problematiko, ki Jo obravnava, dati več poudarka. Svet za delo hrastnlgkega ljudskega odbora Je na svojih S sejah ln kljub trikratni izmenjavi obravnavaj tekočo problematiko s področja dela, tortne politike, zaposlitve invalidov, opravljanja nadur v gospodarskih organizacijah ter HTZ službo. V okviru tvojih pristojnosti Je svet obravnaval izvrševanje NADURNEGA DELA, ki ga opravljajo delavci v gospodarskih organizacijah nad 12 ur tedensko. Primeri takega nadurnega dela so bili v Pekarni ln slaščičarni v Hrastniku, v avtoparku hrastniike Klavnice ter občasni primer v Steklarni. Ker so v pekarni ln slaščičarni ter v avtoparku klavnice opravljali nadurno delo v enakih presledkih. Je svet za delo predlagal obema podjetjema, da organizirata delo tako, da bodo nadure odpadle, ali pa da jih vsaj znižata na minimum. Pekarna in slaščičarna sta to vprašanje rešili tako, da sta uvedli novo delovno mesto. Avtoparku klavnice Je svet predlagal, da uredi pavšalno plačevanje nadur, kar bi vzpodbudno vplivalo na racionalno izkoriščanje delovnega časa šoferjev v tem podjetju. Podjetje predloga ni sprejelo In tako delavci še nadalje ppravljajo nadurno delo preko 12 ur tedensko, sklicujoč se na popravek ZDR, ki v izjemnih primerih Uka nadurna dela dovoljuje. Glede HTZ SLUŽBE Je svet ustanovil občinsko HTZ komisijo, ki je pripravila svoj delovni načrt. Načrt komisije HTZ obsega proučevanje in obravnavo poroč.l o nezgodah na delu, izpad z dela zaradi nezgod, nastale stroške zaradi njih, ter pripravo zbirnega poročila za zbor proizvajalcev ObLO. Da so se člani komisije HTZ lahko seznanili s stanjem higiensko-tehničnih in varnostnih ukrepov, so se udeležil, strokovnih predavanj in poučne ekskurzije v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov ,n na Rudniku Tr-bovlje-Hrastnik. Glede problemov v HTZ je bil v razpravi omenjen primer Elektro-delavnice, kjer sodijo, naj se Jim delo v nadalje prepove, ali pa se Jim zagotovijo Kalkulacija stroškov za pletenje steklenih balonov je pokazala, da bi delavnice oz. zavod kljub minimalnim stroškom izdelave delal pri določeni kapaciteti z Izgubo Iz tega razloga niso ustanovili takega podjetja, tako da Je ta problem še vedno odprt. VAJENSKA MLADINA. - Pri obravnavanju vajenskega vprašanja je svet za delo sklenil, da mora organ za posredovanje dela večkrat obiskati vajence na njihovih učnih mestih, kajti Cesto se zgodi, da so vajenci zaposleni pri raznih drugih opravilih, medtem ko se skrb za njihovo strokovno učenje zanemarja. To se zlasti dogaja pri zasebnih obrtnikih. — Ta sklep pa je bil samo delno Izvršen kajti zaposlenost šefa za zadostna sredstva, da bodo lahko posredovanje dela ni dopuščala uredili higiensko-tehnične zaščit- Izvesti sistema sistematičnega obl- vajencev ln opravljati ZA VEČJO AKTIVNOST ŽENA V DRUŽBENEM ŽIVLJENJU Dober program - večji uspeh če ugotavljamo, da v našem družbenem življenju tu ln tam pozabljamo na vlogo žena, ki jo Imajo pri graditvi socializma, potem nas mora ta ugotovitev nujno prisiliti k razmišljanju; alj smo znali vedno Izkoristiti pripravljenost žensk ki )0 kažejo do naše skupne siv a i? Pogosto ne! Včasih smo cel0 krivični v ocenjevanju pripravljenosti žena pomagati na tem ali onem družbenem področju dela. Češ, da ne utegnejo, da so zaposlene, da jim otroci odvzamejo ves prosti čas tn podobno. V isti sapi Pa ugotavljamo, da bi nam bila njihova pomot pri najrazličnejših opravilih hudo potrebna in celo nujna. Ob takih in podobnih meditacijah moramo priznati, da pogosto nismo znali pritegniti žena k temu ali onemu važnemu opravilu. Zatorej na« sedanji čas sili, da oživimo ženska društva, in da pripravimo podroben program dela. Ni nobene bojazni, da bi žene odrekle svojo pripravljenost sodelovati, kjer koli bo to potrebno. V centrih za pospeševanja gospodinjstva in v drugih sorodnih naprednih institucijah so nam zelo pomagale razvijati napred. n0 miselnost, dosegle s0 ustanovitev mnogih prepotrebnih služb, ki pomenijo za gospodinjstva naravnost neprecenljivo pomoč ali olajšanje dela. Tudi v Zagorju bodo v bližnji prihodnosti poživili žensko dejavnost na vseh področjih. Zenska komisija pri občinskem odboru SZDL je pravkar sestavila podroben program dela za gospodinje v dolini in Po vaseh. Se pravi za delavske in kmečke tene. Poseben poudarek so dali ženam zadružnicam. Ze-ne-zadružnice lahko na vasi zelo mnogo store pri uveljavljanju naših ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje s pogodbenim sodelovanjem. Zato So v programu za žene-zadruž. med drugim tudi strokovne ekskurzije na večja vzoma posestva, ČLANSKI SESTANKI TERENSKIH ORGANIZACIJ SZDL V HRASTNIKU Letno 70 stanovam kjer se bodo lahko prepričale o uspehih organizirane kmetijske proizvodnje io ogledale vrsto drugih zanimivih stvari. Prav tako važna so predavanja, ki naj jih seznanijo z nekaterimi sodobnimi pogledi na kmečko gospodinjstvo, zdravstvo ln podobno. Se bolj obširen je program za delavske tene. Ta predvideva organizacijo najrazličnejših seminarjev in razgovorov, kjer bi se ženske pomenile o skupnem delu v stanovanjskih skupnostih, svetih potrošnikov in podobno. Ne bilo bi prav, če bj zanemarili tudi razvedrilo žensk. Vsekakor bi tostranska skrb samo pripomogla, da bi ženske čutile, da se skupnost močno zanima za njihovo delo doma v družini in v družbenem življenju. Ob vsem tem pa velja pripomniti, da vsi tl načrti in programi ne bi smeli biti neka kampanj ščina, marveč stalno opravilo. Občinski odbor Socialistične zveze namerava posvečati delu žena vso ln stalno pozornost. Ni dvoma, da bo taka pomoč samo pripomogla, da bo. do ženske čutile, da je njihova dejavnost samo del, a seveda zelo važen del splošne dejavnosti te politične organizacije. ne mere v podjetju. Poseben problem v občini Je tudi ZAPOSLOVANJE INVALIDOV. Na rudn.ku so bili pregledani vsi delovni Invalidi po posebni komisiji. Ugotavljajo namreč da v Jami ni več delovnih mest za delovne invalide ter so bili poostreni ukrep, za vključitev Invalidov v jamsko delo glede na propombe Republiškega inšpektorata za delo. v razpravi je bilo na seji LO Izrečeno mnenje, naj svet za delo forsita delo posebne komisije, ki ugotavlja zmožnost delavcev — invalidov, ki Jih ima samo RTH 360, ter naj se poiščejo za invalide pr merna delovna mesta. Tako Je bil sprožen predlog naj se taka delovna mesta osnujejo v obrti, kjer naj bi zaposlovali del delovnih Invalidov. Take možnosti namreč obstajajo v okviru obrata Elektrolize, kjer bi mogli zaposliti okrog 30 invalidov. Prav tako dela hrastniškim tovarišem preglavice ZENSKA DELOVNA SILA, ker namreč vsako leto ostane precej mladih deklet, ki nimajo pogojev za nadaljnje šolanje, ali pa Jih ni mogoče vključiti v uk zaradi pomanjkanja učnih mest izven zaposlitve oz. vključevanja v uk Svet za delo le prinesel predlog za ustanovitev primernega i podjetja ali zavoda. Okrajni zavjod za posredovanje dela v Ljubljani .le dat pobudo za ustanovitev zavoda za vrbo-pletarstvo, ki na! bi delal v kooperaciji s Steklarno. Brez odlašanja na delo Kot znano, so v zagorski občini na zborih volivcev ljudje osvojili predlog, naj bi bile v Zagorju tri stanovanjske skupnosti, in sicer: na Selu, v Zagorju in Kisovcu-Lokah. Občinski ljudski odbor je že pred zbori volivcev na svoji seji določil številčnost svetov stanovanjskih skupnosti, to so jih ljudje na zborih volivcev sprejeli oziroma izvolili. Zakon o stanovanjskih skupnostih predvideva celotno organizacijsko plat delovanja firSa-nov stanovanjskih skupnosti. Te in druge določbe samo potrjujejo veliko važnost, ki jQ naša skupnost posveča normalnemu in pospešenemu .delovanju teh stanovanjskih skupnosti. V Zagorju so ondan konstituirali prvi- svet stanovanjske skupnosti, ln sicer za področje Vse terenske organizacije Socialistične zveze v Hrastniku ln Radečah imajo te dni svoje članske sestanke. Na teh obravnavajo najbolj aktualno te* mo, ki stoji pred organizacijami SZDL. to je vprašanje novih najemnin za stanovanja, uvajanje novega načina finansiranja Stanovanjskih izgradenj. Razpravljali so o nalogah članov Socialistične zveze in predvsem političnih organizacij glede pravilnega razumevanja teh ukrepov. Na terenih so na teh sestankih člani obč. odbora SZDL v svojih poročilih razpravljali o problemih, ki so neposredno vezani na prilike v hrastmški komuni. Na terenu II skupno g terenom Center, ki se je po novih organizacijskih ukrepih združil s terenom II, je imel na sestanku referat tov. Stane Brečko, predsednik občinskega LO Hrastnik. V svojem poročilu je tov. Brečko navajal, da s0 nove zakonske določbe o stanovanjskih najemninah nujne, ker prehaja, mo na vseh področjih gospodarjenja na sistem ekonomskih cen. V Hrastniku so v tem pogledu specifične težave, ker Ima Hrastnik z Radečami od skupno 1300 stanovanj več kot 700 zelo slabih. Dosedanji prispevki od plač za stanovanjski sklad, namreč 10»/o, so dali okrog 108 milijonov dinarjev, medtem ko je dosedanja najemnina oz, stanarina prinesla 7,900.000 din stanovanjskemu skladu. Iz teh sredstev je bilo mogoče letno graditi do 70 stanovanj. Po novih predpisih pa bodo dohodki stanovalcev za 46 milijonov večji, medtem ko bo v stanovanjski sklad prišlo le 45 milijonov, v zvezi s tem bo velika dolžnost političnih, predvsem pa sindikalnih organizacij v Hrastniku, da vplivajo na stanovalce, da postanejo predplačniki novih stanovanj, namreč da vlagajo denar, ki ga bodo prejemali v nadomestilo za sta. narino, v sklad za gradnjo stanovanj, kajti vsak posaitieznik bo imej od tega osebno korist. Cene novih stanarin v Hrastniku bj se po izračunih povečale za 2,5 do 3,5-krat. Dosedanja povprečna cena za 1 kv. meter stanovanjskega prostora je bila v kraju 12 din. Zelja pristojnih činlteljev je, da se v Hrastniku čtmprej ustanovi stanovanjska zadruga za gradnjo Individualnih stanovanj. V razpravi so člani SZDL postavili več vprašanj v zvezi s novimi stanovanjskimi predpisi. RAZSTAVA STOJANA BATIČA posvečeno rudarjem Trbeveljskl rojak, znani kipar Stojan Batič je pripravil posebno razstavo svojih risb In platlk, posvečenih rudarjem. Razstavo se odprli v sredo zvečer v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Revirski umetnik razstavlja 11 plastik ln 15 risb lz cikla »Rudarji«, Otvoritve razstave so se udeležili razen številnih študentov Akademije za upodabljajočo umetnost ln ljubiteljev likovne umetnosti tudi številni predstavniki knlturnega In Javnega življenja. Med njimi smo opazili Janeza Vipotnika, zekretarja okrajnega komiteja ZKS LjutAjana, Janka Rudolfa, Borisa Kocjančiča, Bena Zupančiča, Lada Krivica In le diuge. Na otvoritvi pa ao bili zastopani tudi rudarji In predstavniki kulturnega In javnega življenja Iz revirjev Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Namesto uvodnega govora Je član ljubljanske Drame Stane Sever recitiral Klopčičevega »Andreja Drejčnlka« — Jože Grebenc Iz Trbovlje pa je v Imenu UO rudnika Trbovlje-Hrastnlk poklonil razstavljalcu simbolično rudarsko svetilko. Razstava bo odprta do 25. novembra ter vlada zanjo v revirjih veliko zanimanje. V načrtu je obisk večjega števila rudarjev In ostalih delovnih ljudi Iz revirjev, ki tl žele ogledati razstavo kiparja Stojana Batiča, kateremu k uspeli razstavi v Imenu prebivalcev naših krajev toplo ln iskreno čestitamo. mladine Je bilo podčrtano, da morajo šola. starši in družbene organizacije vložiti vse sile za pravilno izbiro poklica mladincev Poudarjena je bila potreba po aktivnem sodelovanju prosvetne ln tehnične inteligence. Ena Izmed rešitev bo verjetno tudi v aktivnem sodelovanju v okviru stanovanjskih skupnosti. ZOPOSLOVANJE ZENA - Poseben poudarek je bil dan v razpravi o poročilu sveta za delo tudi delu žena ponoči Poseben problem glede tega Je še vedno v Steklarni, kjer le zaposlenih 4» žena. od katerih stalno dela 28» ponoči. Glede na upoštevanje mednarodne konvencije o prepovedi dela žena ponoči bo nujne treba to vprašanje rešiti v okviru komun. Kot predlog Je bilo tudi omenjeno skrajšanje delovnega časa. razširitev šiviljske dejavnosti. in podobno. Kakor razvidno, Je bilo dele Sveta za delo pri ObLO obširno ter zahteva obravnavana problematika reševanje v širšem komunalnem smislu. Glede na probleme. $ katerimi te bo moral svet ubadati, je bilo tudi izrečeno mnenje da te lestev sveta za delo izboljša, zlasti zaradi problemov med vajensko mladino, glede Izboljšanja stikov z mladino ipd. kon-zasebnih ska vajencev ln trolo v podjetjih obrtnikih Glede vključevanja mladincev v uk oziroma razdelitve učnih mest Je svet imenoval Izmed svojih članov občasno komisijo, ki ima skupno s komisijo obč odbora ZB NOV nalogo pravilno razdeliti vajence na prosta učna mesta V razpravi na seji 1.0 so odborniki poudarjali slabo kadrovsko politiko pri izbiri vajenskega kadra. Ugotavlja se namreč preveč avtomatična izbira pri določevanju poklica, namesto da bi se upoštevala interesna nagnjenja. Tudi izbira poki.cev Je zelo zožena; tako na primer ni zadosti ali sploh ni zanimanja za pekovsko, dimnikarsko, čevljarsko m podobno obrt. Nadalje so dali poseben poudarek na svetovanje otrokom glede Izbire poklica Predočena Je bila nujnost zaposlitve poklicnega svetovalca v ta namen Manjka tudi sodelovanja podjetij v tem pogledu, namreč da bi le-ta nakazala, kol ko In katere vrste vajencev potrebujejo. Ena Izmed posebnih nalog, ki je bila poudarjena. je aktivno sodelovanje in delo s starši nadalje vzgoja za kulturne odnose med žensko ln moško mladino, med mojstri in valenci, kajti več pritožb staršev je že bilo glede na nepravilnosti v odnosih med mojstri In delavci. pri čemer so naglasili, rta mojstri v podjetjih pr| vzgajanju kadra niso pedagogi. -Med zaključki glede vajenske Sela. Svet se je sešel na prvo sejo in izvolil iz svoje srede predsednika sveta, Izvršilni organ in tajništvo ter postavil potrebne komisije. Vsi člani sveta so se spoznali še z drugimi organizacijskimi in vsebinskimi določili zakona in sklenili začeti z načelnim delom oziroma izpolnjevanjem minimalnega programa razvijanja te stanovanjske skupnosti, to je bil sprejet na zboru volivcev. Obsežnost začetnih nalog narekuje vsem občinskim odborom Socialistične zveze v zasavskih revirjih, da kar najbolj pomagajo novoizvoljenim organom stanovanjskih skupnosti pri njihovem začetnem delu. Treba je poudariti, da so zakonska določila v tem pogledu zel0 obširna in predvidevajo vrsto ukrepov za normalno funkcioniranje skupnosti. Politična pomoč občinskih odborov SZDL je zategadelj tembolj važna, ker se sveti skraja verjetno ne bod tako hitro znašli. Posebno opravilo takoj skraja bo sprejemanje statutov stanovanjskih skupnosti. Kot znano, je Glavni odbor SZDL skupno s časopis-no-založnlšklm podjetjem Go. spodarskega vestnika objavil vzorčni statut stanovanjske skupnosti. To gradivo je bilo razmnoženo v več izvodih samo zaradi tega, da bi sveti stanovanjskih skupnosti lahko imeli lažje delo pri sestavljanju svojih statutov. Prihodnje dni bosta konstituirana tudi ostal« dva sveta stanovanjskih skupnosti v Zagorju. S tem se začenja redno delo vseh treh skupnosti. Kajpak ostanejo Se razne druge dolžnosti, ki bodo vsaj spočetka delale svetom precejšnje težave. Vendar velja tudi ob tem povedati, da bodo uživale vse tri skupnosti popolno podporo vseh političnih In oblastvenih organizacij. V POČASTITEV 40-LETNICF KPJ IN SKOJ SVOJE OBVEZE MARLJIVO IZVRŠUJEJO Na Industrijski kovinarski šoli Strojne tovarne v Trbovljah tudi v novem šolskem letu uspešno izpolnjujejo zadane si obveze na čast 40 obletnice KPJ in SKOJ. Posebno pozornost so na šoli posvetili ideološko-političnerhu delu med člani vodstva kakor tudi gojenci šole. V oktobru so pričeli s študijem članov ZK in prosvetnih delavcev. Prav tako so začeli z delom v dveh marksističnih krožkih v okviru mladinske organizacije. Organizacija LMS na šoli se je temeljito pripravile na svojo letno konferenco. Razen Ideološkega dela je organizacija posvetila tudi vso skrb delu na kulturnem področju. Tako so pričeli s pripravami za ustanovitev mladinskega orkestra na šoli ter pevskega zbora. Ob dnevu mrtvih, 1. novembra, je mladinska delegacija * Sole, s »stoječa iz 15 članov, obiskala spomenik padlih borcev NOV pri Vrharju pod Mrzlico. — Skrbe pa tudi za pošiljanje mladincev na razne seminarje. Razstavo, ki je bila organizirana ob otvoritvi novih prostorov te šole letošnje poletje, si je ogledalo preko 1000 ljudi. Tudi fizkulturno delo Je na Soli dobro organizirano. Tako so gojenci IKS že imeli medšolsko tekmovanje z v ajensko, srednjo tehnično in industrijsko rudarsko šolo v Trbovljah v lahki atletiki. Na tem tekmovanju je sodelovalo 25 mladincev IKS. Na šoli imajo nadalje redna meti-razredna tekmovanja v odbojki in šahu. Velika pridobitev te kovinarske Sole je odprtje šolske mlečne kuhinje, v kateri prejema malico 91 kovinarskih vajencev. Ti mladinci pa niso pozabili na prostovoljno delo, saj so v času od 7. septembra do 1. novembra t. 1. opravili pri uredi vi Kovinarskega naselja na Ličarjevem, kjer bo stanovalo nad 100 kovinarskih družin, 164 udarniških ur. Njihov delovni načrt za bodoče mesece predvideva nadaljnje naloge. Vsi so trdno odločeni, da bodo vse obveze, ki so jih sprejeli, tudi častno izvršili. Prizadevnim mladincem na tej Soli telimo, da bi postali po končanju študija izvrstni kovinarji, ki Jih razvijajoče se podjetje STT seveda žele potrebuje. GOSTOVANJE PEVCEV Z JAVORNIKA Obisk v trboveljski bolnišnici Svubodarjl s Slovenskega Javornika so bili spet med nami v gosteh in nam zapeli Prišli so že v soboto dopoldne v Trbovlje ter si popoldne ogledali Delavski dom, Mestno kopališče in še druge objekte. Obis. kali so tudi trboveljsko bolni-šnico, kjer je v veži bolnišnice zapel moški zbor tri pesmi, pred bolnišnico pa mešani pevski zbor. Dr. Kerštanj Je v zahvali za obisk dejal, da Je to prvi pevski zbor razen domačih pevcev, ki je obiskal naše bolnike In Jim na veliko veselje priredil majhen koncert V nabito polni dvorani Svobode II. pa so gostje s Javornika priredili v soboto zvečer uspel pevski koncert In želi zasluženo priznanje številnega občinstva. Goste Je v odmoru v Imenu pevcev Svobode-Ccn-ter Trbovlje pozdravil Franci Vlzovll -k ter jim podaril lepo sliko Trbovelj ln šopek nagelj, nov. Prav tako se jim Je zahvalil za obisk v Imenu občinskega sveta Svobod, občine Trbovlje in v Imenu Svobode II predsednik društva ter Jim Iz-ročll darilo. Javornlčanl pa so po svojem zastopniku, ki je želel, da se društva snidejo v tej ali oni obliki še večkrat. Izročili Svobodi Trbovlte II lepo darilo, kip lelezarja. Po koncertu Je bil gostom iz Javornika prirejen tovariški SONČNA ENERGIJA NA KITAJSKEM Kakor pišejo kitajski Ust', uporabljajo na Kitajskem «ooč no energijo v Industriji m medicini. Neka šanghajska tovarna je Izdelala napravo ra proizvodnjo dušičnega gnojila Pr; proizvodnji uporabljajo sončno energijo In bioenergijo Raz>n tega so Izdelali napravo, v kateri a sončno energijo zdravijo kožne beleznl. Po poročilih 'z neke šanghajska bolnišnice izkoriščanju vseh rezerv, ki doprinašajo k znižanju proizvodnih stroškov, ln Izvirajo iz varčevanja materiala, Izboljšane organizacije ali pa znižanja potrebnih delovnih mest ob enaki ali Izboljšani proizvodnji, za kair vidimo najboljšo Ilustracijo v uvodu, ko se kažejo odnosi med faktorji 1958 : 1956 Nadaljnja specifičnost v rudarstvu je reden pojav pri eksploataciji premogovnih slojev, da takrat, ko so največje težave pri eksploataciji, ko delovna sila največ, doprtnaša, nastopa zmanjšani čizlčni obseg proizvodnje, to pa povzroči padec finančnega efekta Da se zagotovi Izplačevanje osebnih dohodkov Po vseh pred-njlh osnovah tudi v omenjenih Izrednih pogojih eksploatacije premoga (nenadni vdori vode jam-ki požari, vdori plinov poslabšanje slojnih prilik itd.V e doseženi osebni dohodki ne obračunavajo v celoti mesečno, lemveč polletno. Ta razlika )e >t>ravnavana v tarifnem pravilniku kot kolektivna premija ln (e Izplača v primeru uspešnega noalovanja vsem članom Kolektiva procentualno na podlagi dolženih zaslužkov po tarifnih postavkah, po pravilniku o napredovanju 1-n pravilniku o akordih ln normah z dodatki za nočno delo ter nadurno In nedeljsko delo, skratka po vseh kriterijih, na osnovi katerih se delijo zaslužki med člani kolektiva v kolektivu. Da se za veruje kolektiv pred disciplinskimi nerodnostmi posameznih članov kolektiva, je sprejel posebna določila, ki vplivajo na zaslužek oziroma na kolektivno premijo. Tako so izključeni lz kolektivne premije tisti delavci, ki so odpuščeni z odločbo disciplinske komisije, in pa taki, ki samovoljno, brez odpovedi, zapuste delo, oziroma jim preneha redno delovno razmerje zaradi sodb, ki jih obsojajo na kazni, daljše od enega leta. Tudi listi delavci, ki neopravičeno izostajajo od dela, izgube pravico do izplačila kolektivne premije, vendar le za tisti mesec, v katerem so trikrat ali večkrat neopravičeno izostali. Ce so izostali dvakrat, Izgube polovico, če pa izostanejo enkrat, pa četrtino kolektivne premije za tisti mesec. Članom kolektiva se po posebnih določilih zagotavlja kurjava, ki pa so obračunava v breme osebnih dohodkov posameznika. To določilo ima svoje socialno in zavarovalno obeležje. Z določili se točno določa količina premoga, ki odpade na posameznega člana kolektiva, vezeno na številnost njegove družine. Dosedanji sistem ln pa določila o kurjavi dokazujejo pravilnost take odločitve, kajti tu n| le poskrbljeno za člane kolektiva, ampak se odpravlja tudi vsak, čeprav nenamerni nagib, ki hi navajal posameznike na nepoštenost do družbenega imetja, to Je do samovoljnega odnašanja premoga z delovnih mest, kar je zaradi razsežnosti delovišč in težke kontrol« vsekakor možno. To se pravi, da • temi določili ščiti kolektiv soci-Ino plet, na drugi strani pa odpravlja v veliki meri Izvore možnosti za oškodovanje družbene lastnosti. Pri posebnih pogojih dela, za katere se priznajo posebni dodatki, moramo omeniti dela, ki se se opravljajo v višini, v vodi alt v Izredni vročini- Za vse te primere so določene posebne tarife ali pa olajšave, ki so skladne tudi z Izsledki anall-Btične ocene na takih posebno težavnih delovnih mestih. Organizacija reševalne službe rudnika je stimulirana za svoje vaje po posebnem sistemu, ki k; pozna različne kriterije za teoretične vaje, za pi 'ttlčne vaje 1 aparati, ali v zadimljenem prostoru in pa za praktične vaje v jami Kadar pa nastopi primer težjih akcij v jami, ali ps reševanje v jami, so za to delo predvidene postavke ki vtaj delno skušajo oddolžiti kolektiv za take požrtvovalne napore reševalcev. Dosedanja praksa kaže sorazmerno veliko število smrtno ponesrečenih delavcev v tud-r-etvu, oziroma takih članov kolektiva, ki umrejo na posledicah poškodb, ki jih dobijo pri nezgodah v rudniku. Zakonski predpisi še niso v celoti regulirali vseh teh primerov in ker pridejo v primeru smrti zakonskega tovariša posebno mlajše vdove v zelo težko situacijo, je zato kolektiv sklenil, da daje vdovam pri rudniku smrtno ponesrečenih delavcev, k| zaradi zakonskih predpisov niso upravičene prejemati pokojnine za svojim pokojnim možem, posebno mesečno preživnino, če ti^u tovl upravni odbor, da vdova nima nobene druge možnosti za preživljanje. Po določilih ugasne taka pravica do preživnine, če nastopijo drugačne okoliščine, če namreč vdova prične do bivati zakonito pokojnino, če se vdova zaposli, če se vdova vnovič poroči, ali če vdova živi -• divjem zakonu. V tem prerezu prikazana določila tarifnega pravilnika kažejo problematiko podjetja in načine, s katerimi se poizkuša najti najboljša merila za ureditev odnosov pri razdeljevanju zaslužkov v kolektivu. Jasno, da sedanja rešitev ni dokončna, ampak je v marsikaterem pogledu le napotilo, kako v bodoče odpravljati še obstoječe disproporce in se približati pravilnim merilom razdelitve. Ze kratka doba izvajanja določil tarifnega pravilnika kaže, da ee mora sistemizirati vsa '• sedanji tabeli izpuščena delovna mesta (za delavce z mesečnim zaslužkom) in tako dopolniti pravilnik o napredovanju, ki ni stimulativen za vse člane kolektiva), posebej ne za mlajše, ki so na odgovornih delovnih mestih). Nadalje bo potrebno v letu 1980 izvršiti vse priprave, vključno z rednimi mesečnimi poizkusnimi obračuni, da se dobijo temeljite in realne osnove za popoln prehod na delitev zaslužkov po ekonomskih enotah. Vkljub vsemu temu pa že dosedanji uspehi v proizvodnji kažejo odraz novega stimulatlv-nejšega tarifnega pravilnika. Tu ne smemo pozabiti, da kolektiv na pravilni bazi sam po svoji zrelosti pošteno regulira — poleg zakonskih obvez — svoje dolžnost; do skupnosti z lansko bazo proporcev. Menimo, da bo vsebinsko izvajanje tarifnega pravilnika pripomoglo k znatnemu povečanju vsestranske ravni kolektiva. \ ROBMUZ PRI DELU m Trbovlje potrebujejo zdravstveni dom O problemih zdravstvenega doma vedo ljudje pravzaprav zelo malo, čeprav imajo dnevno opravka z zdravstveno službo. To nas je napotilo, da smo naprosili upravnika Zdravstvenega doma v Trbovljah tov. Tineta Klopčiča za kratek razgovor. Rade volje nam je ustregel in povedal naslednje. Zdravstveni dom, ki skrbi predvsem za splošno zdravstveno službo, stomatološke usluge, specialne preglede in jt.-evuino skižbo, kljub težavam dobro posluje, kar je ugotovila šestčlanska komisija iz Ljubljane, ki je pregledala poslovanje te ustanove. Kar zadeva kader, je stanje taksnoie: zdravnikov splošne prakse je glede na tesne prostore za sedaj dovolj, resno pa primanjkuje stomatologov, ki |ih na noben način ni mogoče dobiti. Razen 4 zdravnikov splošne prakse deluje v okviru zdravstvenega doma 1 specialist za otroške bolezni 'n zdravnik s tečajem za šolsko ambulanto ter tečajem za vodstvo dispanzerja za žene V zobni ambulanti dela 1 stomatolog in 2 zobna, terapevta Imajo tudi kirurško ekipo, ki ordinira trikrat tedensko v trboveljski splošni bolnišnici. Nujno bi v kraju potrebovali" še 2 stomatologa, dve babici in 1 laboranta. V perspektivi so predvidena službena mesta še za 1 stoma-tologa-specialista, 1 zoboteh-nika, zdravnika-ortopeda, 3 zdravnike iplošne prakse- 3 medicinske sestre, 1 ginekolo- i ga, 1 ftiziologa. 1 zdravnika- j higienika in 2 socialna de- -lavca. Veliko uslugo je zdravstveni I diom napravil bolnikom s tem, I •k) je dobil za nekajkrat te- j •len ' o raz- - 'lecialt 1 iz Ljubljane, tako da se ljudem Iz Zasavja ni treba voziti v Ljubljano. Problem je le ordinacija za specialiste, kajti prostori, s katerimi razpolaga zdravstveni dom. so stari tn raztreseni, tako da si moralo zdravniki, razne knmisHe tn zdravniki specialisti, no domače povedano, podajati kljuke, kar 'se- veda v normalnih okoliščinah onemogoča delo. Posebno je pri tem prizadeta higiena, kajti ob taki preobremenjenosti prostorov za ordinacije je onemogočeno njihovo normalno čiščenje. — V otroškem dispanzerju se dopoldne zdravi šolska mladina in predšolski otroci, popoldne pa prinašajo v isti prostor matere dojenčke, ki so mnogo bolj občutljivi in tako izpostavljeni morebitni oku^i. Ce k temu prištejemo še večkratno pomanjkanje vode, si lahko mislite, kakšno je stanje. Vprašanje zase je nadalje ambulanta v Bevškem, ki je urejena v zasebni hiši. V njej se zdravi veliko število bolnikov, predvsem ljudje iz Cementarne in Elektrarne. Ambulanto bi bilo treba preurediti, saj sedanja nima niti prave čakalnice in se morajo ljudje gnesti po hodniku. V interesu podjetij je, da ambulanto preurede in tako omogočijo uspešno zdravljenje bolnikov iz spodnjega konca Trbovelj. V okviru zdravstvenega doma deluje tudi reševalna postaja. Ta omogoča hiter prevoz bolnikov, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč ali pa sami ne morejo priti do zdravnika. Reševalna postaja uspešno posluje predvsem po zaslugi požrtvovalnega osebja. O začetku poslovanja optične delavnice v Trbovljah smo že poročali. »Optika« v Trbovljah že dela samostojno in v dogovoru s podružnico Zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah, kajti samo tu je 200—300 zavarovancev mesečno, ki potrebujejo optične usluge: naočnike in podobno, razen njih pa pridejo še zavarovanci iz Zagorja- Hrastnika In Radeč. Zdravniške recepte delavnica že sprejema, namreč tiste, ki so od podružnice socialnega zavarovanja tudi potrjeni. Vsakdo, ki dobi na recept naočnike, lahko dobi tudi boljši okvir, a doplačati mora razliko. njeno delo pa ovira zelo izrabljen vozni prak, ki je potreben čimprejšnje obnove. Od 4 avtomobilov, kolikor jih imajo, sta dobra le dva, in še od teh je eden terenski jeep, ki ga bodo preuredili v reševalni avto. Ostala dva avtomobila sta že tako izrabljena, da lahko vsak trenutek zatajita in tako lahko pride do nesreče. Uprava Zdravstvenega doma v Trbovljah je pred kratkim zaprosila za pomoč Okrajni zavod za socialno zavarovanje in podjetja, a je dobila negativen odgovor od vseh, zato sl lahko mislimo, v kake škripce je uprava zdravstvenega doma zašla. Ce ne bi bilo Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je odstopil svoj avto, ki smo ga prej omenili kot edinega še kar dobrega, in Cementarne ter nekaj drugih podjetij, ki so dala devize za rezervne dele, potem bi bilo stanje pač katastrofalno. Tudi občina skuša pomagati iz svojih skromnih sredstev, kolikor se da. Navzlic vsem težavam zdravstveni dom uspešno posluje, kot smo omenili na začetku članka, nemalo po zaslugi dobrih odnosov s podružnico socialnega zavarovanja in pa seveda zaradi dobrega vodstva te ustanove. Mnogo denarja bo mogoče s tem prihraniti vsako leto pri stroških za potovanje v Ljubljano ali Celje, a še dolgo je bilo treba čokati. V tem primeru pa bo lahko vsakdo sam prišel po naočnike In Jih na samem kraju preizkusil. Ce kaj ne bo prav, bo mogoče to takoj urediti. Razen naočnikov pa sprejema »Optika« v Trbovljah tudi vsa druga, v stroko spadajoča naročila. — Naj še pripomnimo, da je ureditev te nove delavnice zasluga kolektiva »Zlatarstva« v Trbovljah, In tn z lastnimi sredstvi, ki Jih Je kolektiv dal na razpolago. Vsa optična dela sedaj v Trbovljah V TRBOVLJAH SE SNUJE POSLOVNO ZDRUŽENJE ZR IZGRRDNJO KOMPLETNIH RUDARSKIH OBJEKTOV Dne 10. 11. 1959 so se v popoldanskih urah v Strojni tovarni Trbovlje sešli vodilni predstavniki Rudnika Trbov-lje-Hrastnik, Investicijskega biroja in Strojne tovarne Trbovlje z namenom, da se omenjena podjetja pogovore o ustanovitvi poslovnega združenja oziroma industrijske skupnosti za izgradnjo kompletnih rudarskih objektov v FLRJ in izven naših meja. Sestanku so prisostvovali; sekretar za industrijo Izvršnega sveta LRS tov. ing. Viktor Kotnik, sekretar obč. komiteja ZK Trbovlje tov. Janez Železnik in svetnik v republiškem zavodu za plan tov Janko Cuderman. Sestanek je otvoril in vodil direktor Strojne tovarne Trbovlje tov. Franc Slapnik, ki je uvodoma povedal namen sestanka in nakazal bližnje naloge tega združenja. Poudaril je, da se ta podjetja med seboj lepo dopolnjujejo in da je sodelovanje potrebno, ker naročniki — investitorji zaradi vedno večjega obsega investicij in naraščajoče proizvodnje iščejo dobavitelje, ki so sposobni, da izvedejo za predvidene investicije vsa potrebna pripravljalna dela projektov, namreč ekonomskega in tehnološkega študija, idejne in glavne projekte, načrt za gradbena dela, strojne in električne opreme, montažo in poizkusni pogon. Dalje je poudaril, da so to obravnavali ■že organi družbenega upravljanja navedenih podjetij, da je o tem razpravljal Svet za industrijo ObLO Trbovlje in da so vsi organi pozdravili to iniciativo, ki jo je dal ob svojem nedavnem obisku v Trbovljah naš poslanec — predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Miha Marinko. Sledila je plodna razprava, ki je trajala več ur. V njej je aktivno sodeloval član izvršnega sveta LRS, sekretar za industrijo tovariš ing. Viktor Kotnik, ter navajamo nekaj njegovih najvažnejših misli o. nalogah in perspektivah tega sdeuženja. Pozdravil je to iniciativo in poudaril, da je bil razpust direkcij in predaja podjetij v somostojno upravljanje velik korak naprej v našem druž benem življenju, in da je praksa pokazala vso upravičenost obstoja in dela družbenega lamoupralčanja. Naglasil je da med podjetji še ni ustvarjena zadostna in pravilna povezava za ožjo sodelavo in čimširšo specializacijo. Zakonsko uredbo o združevanju podjetij je sicer še potrebno dopolniti glede delavskega upravljanja, sama uredba na že danes daje velike možnosti tesnega sodelovanja. Pri ustanavljanju združenja je treba voditi račun, da so v organih združenja tudi predstavniki delavstva. Združenje mora biti organizirano na popolrtb-ma prostovoljni podlagi, in podrčtal je, naj se le-to skuša organizirati tako, da bi se delitev dohodka skupnih uspehov opravljala v samem združenju. Naloga združenja je predvsem ekonomski interes, in v tem mora vsako od omenjenih podjetij videti poleg skupnih koristi tudi koristi svojega kolektiva. Naš razvoj gre nujno v tej smeri in združenja nastajajo zaradi potreb samega nadaljnjega našega razvoja. Združenje je lahko tudi uvoznik in izvoznik, ima svoje inštitute, se specializira v proizvodnji, da je tako sposobno prevzemati tudi velika dela, kakor je to v programu našega združenja predvideno. Povedal je, da gledajo na to obliko na naših najvišjih forumih zelo pozitivno in da so forumi pripravljeni nuditi Trbovljam podporo za čimuspešnejše delo tega združenja. Združenje se pa ne sme zapirati vase, povabiti in vključiti mora tudi ostala specializirana podjetja, ker naše gospodarstvo tudi ne sme poznati mej in mora obravnavati tržišče kompleksno. Investicijska politika pri nas in v inozemstvu je zelo obsežna, zato je za obstoj takega združenja to zelo -pomembno. Oblika, da gremo na kompletno izgradnjo rudarskih industrijskih objektov, je danes tudi od investitorjev zelo zaželena in so jo le-ti pripravljeni podpreti. Kaj si moramo misliti boljšega, kot da spravimo organizacijo dela tako visoko, da bomo gradili oblekle kompletno in takšne predajali investitorjem s ključem. Za reševanje teh vprašanj pa so potrebna solidna in sposobna podjetja, ki lahko najučinkoviteje posežejo v realizacijo postavljenih potreb ravno po združenju, ki najlaže najde trden priključek na skupno proizvodnjo. Za upravljanje nalog združenja je nujna organizacija, ki jo morajo voditi sposobne in odgovorne osebe in kvaliteten aparat. Združenje ne sme nikoli prevzeti že obstoječe pravice podjetij. Tovariš sekretar ing. Kotnik je nadalje priporočal, naj se izdela ekonomska analiza in organizacija tega poslovnega združenja. Poudaril je, da je mišljenje, da bi tedaj lahko šli na zadnjo, to je najvišjo obliko združevanja, ne pa samo na medsebojne sporazume o sodelavi. V razpravo je posegel tudi sekretar obč. komiteja ZK Trbovlje tov. Janez Železnik in mnogo pripomogel k zamisli formiranja prave oblike tega združenja, ter obljubil vsestransko pomoč in podporo za uspešno delo. Izvoljen je bil iniciativni odbor, katerega predsednik je direktor rudnika Trbovlje— Hrastnik tov. Stanko Dolanc, tajnik pa direktor Strojne tovarne Trbovlje tov. Franc Slapnik. Iniciativni odbor si je zadal nalogo, da bo do konca tega meseca izdelal ekonomski študij, iz katerega bo razvidno delovno območje poslovnega združenja, izdelal bo organizacijsko shemo o delu aparata tega združenja, na naslednjo sejo pa bo povabil nekatera že specializirana podjetja, ki bodo lahko uspešno pomagala in sodelovala pri izgradnji kompletnih' rudarskih objektov. Brigadirski sestanek v Hrastniški steklarni Prejšnjo nedeljo je tehnično vodstvo tovarne sklenilo sestanek vseh mojstrov, brigadirjev notranjega obrata, 'brusilnice in tehničnega vodstva steklarne. Razgovri na tem sestanku bodo koristni za nadaljnje delo kolektiva te tovarne. Direktor Jože Klanšek je ob tej priliki vsem zbranim opisal uspehe poslovanja steklarne v prvih sedmih mesecih, prav tak0 je obrazložil navzočim potrebo popravila druge banje, ki je pregorela. Vzroke za to je iskati v preveliki temperaturi, zaradi To je bil mimo drugih problemov najvažnejši, ki jih je obravnavala nedavna letna konle-renca rudniške mladine v Trbovljah. Rudniška mladina je organizirana v štirih aktivih: jamski obrat Trbovlje, dnevni kop Do-brna-Neža, Opekarna in Separacija. Posamezni aktivi so več ali nanj aktivni pri svojem delu, tar je odvisno od tega. s kakšnimi vprašanji se morajo uba-lati. Kaže, da je najboljši ak-Jiv LMs na obratu Dobrna-Ne-la, ki je pokazal nekaj lepih ispehov. Ni pa tako na Separaciji, kjer. je aktiv imel slabo fodstvo in imajo razen tega -.amkajšnji mladinci še težave 3 itrokovnlm kadrom v tem obratu, ki, kakor je videti, nima ustreznega zanimanja za mladino in njeno delo. Vendar ni povsod tako. Zanimivejšo sliko dobimo, če pogledamo delo vse mladine v tem podjetju. Tu opazimo, da se mladina zavzema za koristne predloge. Na letni konferenci mladine smo iz razprave opazili, da mladina na Rudniku ni imela ustreznih stikov z njegovo upravo in tudi ne z drugimi organizacijami; izjema je le rudniški komite ZK, ki je nudil mladini vso pomoč. Najbrž mladij ni znala najt; pravega stika z organ; uprave, saj je sko-ro neverjetno, da bi se tl ne senimali za delo in uspehe svoje česar so pregorele stene gorilnih kanalov. Krivdo tega je pripisovati okoliščini, da peči še nimajo merilnih instrumetov, za kar je odgovoren dobavitelj. Na sestanku so nadalje obravnavali razna interna vprašanja tovarne, tako n. pr. odnos članov kolektiva do dela, čistočo delov, prostorov, varčevanje z materialom, predčasno zapuščanje delovišč itd. Prizadevanje vseh odgovornih bo moralo iti za tem, da se sklepi sestanka praktično tudi izvajajo. mladinske organizacije. Kaže pa, da bi se mladina morala še tesneje povezati z rudniškim komitejem In skupno pregledati, kbliko mladina sodeluje v organih delavskega samoupravljanja in kako tl mladinci delajo. Za tako štev lilo mladine — saj jo je v podjetju 360 — vsekakor ni razveseljivo, da so v delavskem svetu samo 4 člani DMS in v upravnem odboru samo eden. Sicer je resnica, da se tu pčra-ja problem kadrov, a to ser da popraviti. Mladine, ki se zanima za delo na tem področju, je dovolj, le premalo je teoretično seznanjena s samo snovjo. Prav tako se poraja vprašanje, kako da na rudniku ne obstaja klub mlad.h proizvajalcev, kj bi bil najboljša šola za bodoče upravljavce. Enako ni oilo nikjer opaziti mladine, ko se je izdeloval tarifni pravilnik tega podjetja. Verjetno se ni nihče spomni.!, da tudi mladina žeil tu sodelovati in da je tud: ona upravičena, da je udeležena pri sestavljanju tako važne listine, kot je ravno tarifni pravilnik, j zlasti še, ker se je prvič v zgo-' dovin: zgodilo, da delavec — proizvajalec sam odloča o svoji plač; oz. zaslužku, seveda na ekonomski podlagi. Vprašanje, ki mladino precej zanima, je nadalje strokovno izobraževanje. Ko je bil objavljen razpis za Srednjo tehnično šolo v Trbovljah, se je takoj priglasilo 200 kandidatov, v glavnem mladincev. Rudnik pa, kakor kaže ne potrebuje toliko novega strojniškega kadra, ker so vsa mesta izpopolnjena. Prav tako je z drugimi štipendisti. To bi bilo razumljivo, ker se rudnik pričenja preusmerjevatl na Novi Dol, kjer bo nekoč z-aradl razpoložljivih premogovnih zalog njegova bodočnost, In menda doma kvalificiranih kadrov ne primanjkuje. Vendar pa tudi ta moment ni opravičilo za to, da rudniška mladina ostane nekvalificirana. — Tu bo moralo novo vodstvo skupno z rudniškim komitejem ZK najti ustrezno rešitev. Na letni konferenci so bili vidni tudi nekateri manjši predlogi, a zato nič manj pomembni. Precej kritike je bilo na primer izrečeno na račun rudniške menze v sestavu Samskega doma, kjer se hrani 140 abonentov. Tu so obroki absolutno predragi tn vsebujejo za težko delo v rudniku premalo kalorij. Sprožen je bil tudi predlog, da se izvoli komisija, ki bo zadevo proučila In storila vse potrebno za Izboljšanje položaja gleda hrane v tej menzi. Kaže tudi, da sami abonenti niso ničesar storili, čeprav so sami prizadeti in jim je položaj znan. In še na neki problem so naleteli mladinci pri svojem delu — na pomanjkanje finančnih sredstev. Vsekakor je res, da 15.000 din za tako številčno močno organizacijo, kot je na Rudniku, ne pomeni nič in da bo mladina za koristno delo, ki ga opravlja, potrebovala nekaj več. Tu se je kajpak treba tudi zavedati, da sredstva, ki jih podjetje vlaga v objekte, ki koristijo, kot na primer novi Samski dom niso šli drugam kot ravno za mladino, za njeno boljše življenje. Pa še nekaj. — V lanskem letu je bilo v tej mladinski organizaciji, ki je politično-vzgojna ustanova, absolutno premalo političnega dela. Sicer pa je mladina tu naletela na težave, ki jih hoče v novem poslovnem letu premagati ter razširiti svojo dejavnost na več področij In s tem zajeti v aktivno delo člm-večje število mladincev. Ca. PO NAŠIH aktivih Potrebna je večja afirmacija mladine v organih družbenega samoupravljanja Tako je vodstvo podjetja moderniziralo kolodvorsko restavracijo, kar ie stalo okoli 2 milijona dan. Enako vsoto bo vložilo v hotel »Jadran« v Radečah, kjer bodo modernizirali kuhinjo. V Radečah jih zlasti tare veliko pomanjkanje tujskih sob. Enajst ležišč je sicer na razpolago v »Jadranu«, a še daleč ne ustreza potrebam, predvsem rastočemu turizmu. Za letovanje se ne zanimalo samo domači turisti, ampak tudi tujci, ki jih privablja lepota doline Šepata in čudovit kopalni bazen pri Papirnici. Tudi razna podjetja se pogosto zanimajo za nastanitev svojih gostov in raznih delegacij ter komisij. Ko se je naš dopisnik pozanimal, kakšna je struktura prometa, so nam v gostinskem podjetju povedali, da odpade na Iz Strojne tovarne Trbovlje Kakor v ostalih kolektivih v občini, je tudi delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah razpravljal o periodičnem obračunu za III, tromesečje 1959. Iz predloženega poročila je razvidno, da Je podjetje svoj proizvodni plan za obdobje 9 mesecev v letošnjem letu preseglo za 3,9%^ po efektivnih urah pa za 17,8%. Celoten dohodek so v tovarni za to obdobje prekoračili za 124%. V obrazložitvi k periodičnemu proračunu se ugotavlja, da Je doseženi čls(J dohodek zasluga delovnega kolektiva. Podjetje namreč ni doseglo čistega dohodka, ki bi Ml rezultat gibanja prodajne cene proizvodov na trgu. ker Obširen program izobraževanja na rudniku Trbovlje-Hrastnik hrano kar 53%, kar je seveda hvale vredno. Tako visok odstotek prometa v jestvinah je posledica politike gostinskega vodsva, ki je mnenja, da je dobre prehrana najvažnejše. Menimo, da bi moralo tako storiti še marsikatero drugo gostinsko podjetje, ki mu je točenje alkoholnih pijač glavni vir dohodkov (manjši rizi-ko in manj dela kot priprava jedil). Drug pozitiven pojav, ki se opaža v tem gostinskem podjetju, je tudi porast potrošnje brezalkoholnih pijač, predvsem na račun žganih pijač. Tudi potrošnja vina se navzlic znižanim cenam ne povečuje. Gostje zahtevajo vedno več kvalitetnih vin in vedno manj konsumnih. V podjetju so mnenja, da tudi nova pocenitev ne bo prispevala k večji potrošnji te pijače, d. se te niso povišale. Ugotovljeno Je nadalje, da Je doseženi čisti dohodek nižji od povprečne stopnje čistega dohodka strojegradnje v Jugoslaviji. Cisti dohodek Je bil presežen za 21,8% proti planu za prvih 8 mesecev letošnjega leta. Glede na uspešno dosežene rezultate Je DS sklenil, da se čisti dohodek razdeli v ugodnejšem razmerju v korist skladov podjetja .kot Je predvideno v delitvi čistega dohodka po pripravljalnem postopku k tarifnemu pravilnika. In sicer Je bilo predvideno 89,3% za osebne dohodke ter 19,7 odstotka za sklade — sedanja razdelitev pa znaša 86% za osebne dohodke ln 14% za sklade. Gostinska, podjetje, ki vključuje kalodvoi »ko restavracijo v Zidanem mostu, hotel »Jadran* in gostilno »Svoboda«, v Radečah se lahko pohvali s svojim uspešnim poslovanjem. Planirane naloge v glavnem uspešno izpolni, le nekateri skladi so postavljeni previsoko kar pojasnjujejo s tem, da niso dvignili cen kljub temu, da so cene na živilskem trgu občutno porastle. Na hrani imajo namreč okrog 60 abonentov, ki bi jih realna cena obroka gotovo zelo prizadela, ker drugod nimajo nikake možnosti prehrane. Težave so tudi v tem, da abonenti pnhajajo v velikih časovnih razmahih, tako da je enotno kuhanje skoraj nemogoče. Vsota, ki jo plačajo abonenti, še deleč ne dosega realnih stroškov obroka, zato je hrana za prehodne goste nekoliko draži eu Levji delež prometa prinese kolodvorska restavracija, ki ime letno okoli 36 milijonov din prometa, in zaposluje tudi največ ljudi. Plače v podjetju so povprečne; tako ima na primer kvalificiran natakar 55 din na uro. V podjetju je zaposleno 55 ljudi, v glavnem ženske, saj je v delavskem svetu samo en moški. Velik odstotek ženske delovne sile ima nekatere neugodne posledice, namreč da ženske težko prenašajo naporno nočno službo, kajti kolodvorska restavracija je zaradi stalnega železniškega prometa odprta vso noč. Drug problem je stalna zaposlitev, kajti p>o nekaj minutnem navalu ob prihodu vlaka se lokal izprazni in ljudje so brez dela. To vprašanje so rešili na ta način, da se uslužbenci menjavajo na delovnih mestih, kakor je to potrebno. Tako so gostje vedno hitro pestre, ženi, zlasti Se sedaj, ko so uredili še poseben kiosk na peronu. Gostje lahko dobijo ob vsakem času najrazličnejša Jedila, posebno je znana njihova kranjska klobasa. Inozemski gostje se lahko poslužujejo uradne menjalnice. Vodstvo je uvidelo, da je trebe slediti rastočim potrebam in zahtevam razrvoja, zato je iz lastnih sredstev namenilo velike vsote za modernizacijo oibnatov. Kakor smo že poročali. Je DS rudnika Trbovlje-Hrastnik na zadnji seji sprejel program za uporabo odstopljenega dela prispevka sklada za kadre v letu 1959, ki znaša 15,608.000 ((in. Program zajema 8 tečajev, ki naj bi Jih obiskovalo 1.380 članov kolektiva, ln sicer naj bi hodilo v osnovni tečaj HTZ 770, v tečaj za polkvallflcirane delavce 150, v tečaj za kvalificirane delavce 200, v tečaj za VK delavce 120, v tečaj za čuvanje transportne mehanlci-Je 60. v tečaj za strojnike — mo-torovodje 30, v tečaj za knjigovodje 3o ln v tečaj za admlnl-•eratlvne uslužbence 20 ljudi. Skupno so ta tečaje namenili 3,900.000 din. Za strokovno Izobraževanje kadrov, ki Jih podjetje pošilja na strokovno izpopolnitev drugam v državi, pa Je določeno 3,080.000 din, ln sicer za 55 oseb, ki se bodisi šolajo na mojstrski šoli — rudarski oddelek v Ljubljani (12 kopačev), bodisi, da gre za razno Izpopolnjevanje varilcev, avtomehanikov, šoferjev Itd. Ostali del sredstev pa bodo na rudniku uporabili za ureditev 2 učilnic za strokovne tečaje v Trbovljah In Hrastniku, ter za ureditev oz. razširitev ln opravo rudarske šole v Trbovljah. Množičen sestanek v Steklarni Hrastnik udaril, da so se plače v podjet- zavzema za marljivo delo in ju v primeri z lanskim letom za dvig produkcije,, prav tako znatno povečale, nI Pa nasprot- naj vsak na svojem mestu varno v toliki meri porasla proiz- čuje z materialom, kajti tudi tl vodnja. Apeliral je na vse zbra. , stroški so v primeri z letom ne in ostali kolektiv, naj se i 1958 precej večji. Pingvinova temperatura Na svojem množičnem sestanku v hrastniški Steklarni so člani sindikalne podružnice razen problemov socialnega zavarovanja obravnavali tudi poslovanje ter proizvodnjo svoje tovarne v prvih 9 mesecih letošnjega leta. Predvsem so na tem sestanku obravnavali vprašanje povečanja proizvodnje v steklarni, in to na osnovi spremembe v nagrajevanju dela, namreč da tudi v tem kolektivu čimprej preidejo na nagrajevanje po enoti proizvoda, kar bo nedvomno najboljši stimulans za povečanje produkcije. Navzoči člani so se strinjali s prehodom na ta sistem plačevanja. Ob tej priliki so razpravljali na sestanku tudi o zaposlitvi invalidov. Upravni odbor tovarne je na svoji seji že obravnaval to vprašanje in tudi določil delovna mesta za invalide. Direktor tovarne Jože Klan-Sek je v svojem nagovoru po- Kq so naravoslovci ugotovili, da pingvini valijo mladiče tudi pri najhujšem antarktičnem mrazu, ko zdrkne živo srebro šestdeset stopinj pod ničlo, so se začeli zanimati, koliko toplote odda odrasli pingvin, da se v golem ledu izvalijo lz jajc mladiči. To je bilo težko ugotoviti, ker pingvini nimajo stalnih gnezd, marveč se selijo iz kraja v kraj- Na potovanjih nosijo jajca pod perutmi ali med stopali. Dr. Carl Eckiud, ki dela na ameriški antarktični postaji, ge je odločil, da b0 razvozljai skrivnost tega naravnega inku- batorja. Vzel je pingvinovo jajce, ga ubil in vgradil v lupino majhen radijski oddajnik, potem je jajce zalepil. Posebna naprava je vsake četrt ure zaznamovala temperaturo v jajcu in jo posredovala oddajniku. Znanstvenik je ugotovil, da znaša povprečna temperatura pingvinovega telesa 39.5 stopinj Celzija, temperatura v jajcu pa ni bila nikoli nižja od 28-8 stopinje. Potem je ponovil svoj poskus še pri drugih pingvinih in ugotovil, da nekatere ptice segrejejo jajca tudi do 39.6 stopinje, čeprav je zunanja temperatura globoko pod ničlo. VEDNO VEC JE TREBA ŽELEZNIH STOJK V NAŠIH RUDNIKIH, S CIME« SE PRIHRANI MNOGO JAMSKEGA LESA IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV y Varnostna služba na rudniku Trbovlje-Hrastnik Služba higiensko-tehnične zaščite na »udnikiu Trbovlje-Hrastnik izkazuje od združitve obeh nekdanjih samostojnih rudnikov najugodnejše rezultate glede pogostnosti nesreč, t. j, tako imenovane stopnje varnosti, ki se odraža v številu nezgod na 1 milijon opravljenih delovnih ur, deljeno s Številom opravljenih delovnih ur Prikaz stanja nezgod v tem razdobju odkriva naslednje: « 5 s c Nesreče v v £ ■a £ 2 s v letu 1957. Faktor resnosti, namreč kdaj so bile najhujše nesreče, se izraža v številu izgubljenih delovnih dni. ki jih je ponesrečenec prebil v bolniškem stanju. Vendar Služba HTZ pri resnosti nesreč ni upoštevala invalidnosti ali smrtnosti kot posledice nezgod, ker še ni zadevnih navodil. Pogostnost štev. nezgod na 100o delavnikov Resnost kot funkcija štei izgubljenih c Leta 1957 1,27 2,058 „ 1958 1,42 2,377 „ 1959, I. polletje 1,55 2,085 „ 1959, september 1,63 2,360 Iz navedenega je razvidno, da na rudniku Trbovlje-Hrastnik stopnja varnosti iz meseca v metsec pada kljub izboljšavam organizacije HTZ službe, kljub povečani propagandi, kljub povišanim izdatkom za osebna zaščitna sredstva, HTZ zaščite v jami ln zunaj, navzlic vsem večjim materialnim izdatkom za higiensko - tehnično varnost. Razlog za pogostnost nezgod pr; delu je treba iskati drugje. Varnostna disciplina ni na ustrezni višini- Na resnost nezgod imajo letos predvsem zunanji obrati rudnika največji vpliv. V prvem polletju dnevni kop Blate jn separacija, v septembru pa dnevni kop Dobrna-Neža in Zunanji obrat. Zunanji obrati menijo, da je vzrok temu priliv delovne sile iz jamskih obratov tu v splošnem pomanjkanje le-te, za-tadi česar je treba pogosto menjati delavce na deloviščih, kar vsekakor vpliva na proces dela. Vendar bi se moral ta proces prečiščevanja jamskega staleža poznati vsaj pr j jamah, vendar nji tako. Analiza nezgod V letu 1957 143,3 2.058 (najugod. leto) „ 1958 159,8 2.377 „ 1959, I. polletje 174,6 2.085 „ 1959, september 179,5 2.360 1957 1958 polletje 1959 september 1959 i li *!1 1*» 98 n li il h 0 o. c t- c a c C C S. e c c a c c c Tri.. je 205,0 — 3979 276 — 2621 242 — 3667 263,1 — 3715 Hrastnik 188,0 — 2270 199 — 2387 229 — 2019 253,3 — 2337 Blate 158 — 1495 250 — 3052 61,3 —1779 Dol — — — 133— 769 86,0 — 301 Dob-Neža 75,8 — 1967 118 — 1722 134 —1816 86,6 — 2927 Separacija 97,0 — 938 i 93,5 — 2061 100 — 1488 67,0 — 1501 Zun. obrat 78,0 — 1213 72 — 1308 93 — 1034 142,7 — 2585 SRD 111,0 — 1852 104,5 — 1700 61— 971 67,7— 812 RGO 125,0" — 1366 106 — 947 63— 692 70,8— 496 Stroški za bolniške dnine (nezgode) Do 7 dni nad 7 dni 4,923.443 8,348.080 5,847.435 11,323.401 6.898.582 «eta 1957 „ 1958 >0 31. 8. 59 4,428.454 Mes. povprečje 1957 410.287 Mes. povprečje 1958 487.286 Mes. povprečje do 31. 8. 59. 553.557 737.340 943.617 862.223 Stroški za bolniške dnine (brez nezgod) do 7 dni nad 7 dni Leta 1957 10,813.667 20,180.383 „ 1958 10,236.334 18,388.830 D0 31. 8. 59 8,326.629 15,009.111 Mesečno povprečje 1957 901.139 1,631 699 Mesečno povprečje 1958 853.027 1,532.402 Mesečno povprečje do 31. 8. 59 1,040.828 1,876.139 Odstotek bolnikov za I. pol- Hrastnik je znašal (samo za detelje 1959 na rudniku Trbovlje- lavce): zgod pri delu iskati drugje, namreč da varnostna disciplina ni taka, kot bi bili upravičeni pričakovati. Še in še bo treba zastaviti ves vzgojen vpliv. In prav na tem področju lahko največ opravi tisti član kolektiva, ki je najtesneje povezan z delovnim procesom na rudniku: gospodar čela, strelni mojster in nadzorno osebje v podjetju. Izguba narodnega dohodka zaradi izgubljenih dnin spričo nesreč in bolezni hudo obremenjuje rudniški plačni fond. To izgubo indirektno občuti vsak član kolektiva na svoji koži. in sicer v manjšem znesku dobička podjetja in s tem v manjših osebnih prejemkih. Nihče nam k tem stroškom ne da prav nič zraven — da po domače povemo. Iz tega sledi, da moramo sami nujno nekaj storiti, da problematiko nesreč omilimo. Ko razmišljamo o vzrokih nesreč pri delu. moramo prav posebno pazljivost posvetiti osebnemu činitelju pri delu na rudniku, še posebno pa pri jamskem, posvetiti moramo vso skrb pravilnemu načinu opravljanja dela. Napačno opravljena delovna operacija vodi k neuspehu: delo, ki se opravlja s preveliko naglico, nezanesljiv način dela, neuporabljeni e varnostnih sredstev, odstranjevanje naprav tehnične zaščite, izvrševanje del med pogonom strojev in naprav, odvračanje oozorno-st- od dela na delovnem mestu, nepravilen položaj telesa pri delu, neupoštevanje določenih varnostnih navodil, torej premajhna pazljivost — vse te osebne slabosti so vzrok vse če-ščih nezgod pri delu. Zaradi tega moramo prav posebno skrb posvetiti novim mladim, neizkušenim oziroma nepoučenim delavcem. Da izboljšamo tudi higienske ukrepe, je pa nujno, da se vsi poglobimo v vprašanja osebne higiene, da spoštujemo zadevna pravila in se jih dosledno držimo. Prizadevanje za ohranitev osebnega zdravja je ena izmed naših prvih nalog v življenju. Bolj ko bomo zdravi telesno in duševno, tem laže bomo prenašali življenjske težave in težko-če. ki jih vsiljuje vsakemu delo, ki ga mora opravljati. Higiena v našem življenju in delu je najboljše jamstvo za ohranitev zdravja ki je primarno vprašanje za vsakogar, saj pravi naš star pregovor da je zdravje največ je bogastvo. Storimo vse, da bomo ohranili naše telo zdravo in sposobno za delo, to je klic in želja naše skupnosti in naš naj večji osebni interes. Dominik Kužnik Zaključki skupne seje sekretariatov rudniških komitejev ZK Trbovlje-Hrastnik ZVIŠANJE PROIZVODNJE PREMOGA januarja 5.1°/» pri staležu 3.586 mož februarja 5,4%> „ „ 3.535 „ marca 5,0°/o „ „ 3.479 „ aprila 5,0°/o , „ 3.491 „ maja S.O-Vo „ „ 3.451 „ junija 4,8°/o „ „ 3.481 „ rtotek bolnikov od Stanje obolelosti moštva osvoboditve dalje do danes je bil leta 1958 pri staležu 3.635 mož. Odstotek nezgod za I. polletje 1959 na rudniku Trbovlje-Hrast. hi k je znašal (samo za delavce): v januarju 1.8 odstotka, v februarju 2.8 odstotka, v marcu 1.7 odstotka, v aprilu 1.8 odstotka, v maju 16 odstotka, v juniju 2.1 odstotka. Skupen odstotek bolnikov znaša za I. polletje 1959. leta 5.i odstotka, skupen odstotek nezgod za I. polletje 1959 pa 1.8 odstotkov. Stanje nezgod v letošnjem prvem polletju se je glede na resnost nesreč približalo v zadnjih 8 letih najugodnejšemu letu 1957, ne moremo pa biti zadovoljni z letošnjim septembrom, ki je slabši kakor letošnje prvo Polletje Ln leto 1957, in to za-tadil nezgod na obratu Dobmš-Nela j^ Zunanjih obratih. Kar Ni tiče pogostnosti nesreč pri delu ne moremo biti letos zadovoljni niti z enim obratom. Odstotek pogostnosti nezgod je občutno večji. ==š Z naglico se približujemo koncu le-gg ta 1959 in z njim tudi izvršitvi plan-= skih obvez, v proizvodnji rudnika Tr-gg bovl je—Hrastnik. To leto je še posebni no važno za rudniški kot za ostale de- jovne kolektive, saj letos praznujemo = 40-letntco dela m boja Komunistične gg partije Jugoslavije. Rudnik Trbovlje— ŠŠŠ Hrastnik je v teku leta neke naloge = oziroma obveze, ki jih je sprejel v gg jubilejnem letu, že izvršil, vendar ne ^ v celoti, zato stoje pred delovnim ko- lg lektlvom še Izvedba prevzetih nalog, g§ namreč zvišanje proizvodnje premoga, jjg Zaradi tega sta imela dne 19- pretekih lega meseca oba sekretariata rudni- IP šklh komitejev Zveze komunistov Tr- =§! bovlje |n Hrastnik skupno sejo z gg upravnimi organi rudnika. Ta skupni gg posvet je bi] na upravi rudnika v Tr- gg bovlj ah. na katerem so vsi zbra-ni gj obravnavali problematiko rudniške proizvodnje v drugem letošnjem pol-gj letju. Ob teh razgovorih so ugotovil! IH razne pomanjkljivosti, ki ovirajo nor- gg malni proizvodni proces in s tem v =ši zvez! izpolnitev planskih obveznosti =g rudnika. Na skupni seji je direktor rudnika gg seznani] oba sekretariata rudniških fg§ komitejev Zveze komunistov o poteku |n stanju proizvodnje premoga v zad-§§g njih mesecih letošnjega leta. prav tako g je poročal o določenih napakah v pro- m izvodnem procesu, ki jih je treba čim- gg prej odpraviti. Ob tej priliki je rud ni- m ški direktor omenil, da so obratovod- = je rudnika Trbovlje—Hrastnik na zad- gg nji obratovodski konferenci utemelje- gg vati nižjo proizvodnjo premoga s po- gg manjkanjem delovne sile, zlasti v ja- s mi. Če primerjamo delavski stalež gš! rudnika letošnje leto z lanskim letom, gg vidimo, da je ta stalež sedaj precej g nižji. Drug problem glede pomanjka- == nja delovne s'le pa se letos pojavlja =1 v tem, da je v podjetju odstotek izo- =š stankov od dela dnevno zelo visok. K tem Izostankom je treba šteti vedno = večje število bolnikov, nadalje nezgod- gg nike in končno neopravičene izostan- gg ke. Temu vprašanju bo treba posvetiti Ul vse večjo skrb ln napraviti tudi po- |= trebne korake, da se izostanki od dela gg po možnosti zmanjšajo. Prav zaradi gg velikega števila teh izostankov od delil la je moralo tehnično vodstvo rudnika gl premestiti večje število zunanjih de- gE lavcev na delo v jami. Drugo pereče vprašanje se pojavlja gj na rudniku v pomanjkanju praznih gg vozičkov, potrebnih za odvoz premoga z jamskih odkopov. Nadzorni organi rudnika se še vse premalo zavedajo, kako važno je za nemoten potek pridobivanje premoga, da se ti vozički, kadar so napolnjeni z raznim drugim materialom, takoj izpraznijo ln pošljejo na jamska odkopna mesta. Dogaja se, da stoji na raznih krajih rudnika po cel dan in še več vrsta praznih vozičkov, a ni nadzornega organa, ki bi odredil, da se ti vozički takoj dostavijo na delovišča v jami. Proti tem neodgovornim pojavom so potrebne ostrejše mere Organizacijske hibe se nadalje pojavljajo tudi pri skupnem prevozu v Savskem rovu, prav tako na separaciji. Tamkaj je dnevno vse preveliko število »črtanih« vozičkov rovnega premoga, in to predvsem z mokrih jamskih delovišč. Tehnično vodstvo rudnika je že odredilo, da se mokri premog vkladišči in presuši, nato pa z drobilnimi napravami zdrobi v prah in odpošlje v bližnjo termoelektrarno Trbpvlje za njena kurišča. Na tem posvetovanju so precej govorili tudi o potrebi varčevanja vsega na rudniku potrebnega reprodukcijskega materiala, zlasti spričo njegovih visokih cen. Pravilno bi bilo, da se ves kolektiv rudnika seznani s cenami tega materiala (opeka, cement, jamski les, razstrelivo, kap'ce itd.), kajti le tedaj bodo naši delavci bolje razumeli, zakaj se vedno naglaša potreba varčevanja materiala. Enako potrebno je varčevanje z električnim tokom in koprimiranim zrakom, katerih poraba gre letno v stotisoče in milijone. Razen problema čimvečje pridobitve premoga pa so na tem posvetovanju razpravljali še o drugih vprašanjih, ki jih bosta morala oba rudniška komiteja obravnavati in se večkrat sotti. Eno izmed teh vprašanj je kadrovska politika na rudniku. Ob tem vprašanju so na posvetovanju ugotovili, da rudniku še vedno zelo primanjkuje nekaj inženirjev, nadalje ekonomist in morda še nekaj tehnikov. Pomanjkanje inženirjev se zlasti opazi pri RGO. ki spričo tega ne more razširiti svoje dejavnosti, dasi ®o za to dane vse možnosti. Teh možnosti pa podjetje ne more izkoristit! glede na pomanjkanje vodilnega tehničnega kadra. Ugotovili so, da je na rudniku dovolj nižjega tehničnega kadra kakor tudi administrativnega, vendar leta ne ustreza povsod strokovnim zahtevam, kar bo rudniška uprava skušala rešiti s prireditvijo tečajev za uslužbence v administraciji. In še druga vprašanja so prišla ob tej priliki na dnevni red, ki se tičejo obeh komitejev in tudi obeh rudarskih sindikalnih podružnic. Med temi vprašanji je sodelovanje rudarjev prihodnj leto na Rabu in Bledu, nadalje potreba enotnega sindikalnega vodstva na rudniku, k! ima svoja obratovališča v Trbovljah ln Hrastniku, Nadaljnje vprašanje je tudi razvijanje delavskega samoupravljanja, namreč upravnih delavskih svetov. Glede teh vprašanj sta oba sekretariata komitejev Zveze komunistov napravila vrsto sklepov, ki naj pripomorejo k čim boljšemu skupnemu delu ln boljšemu gospodarjenju na rudniku. V naslednjem navajamo sklepe te skupne seje, in sicer: 1. Vse OPO rudnika naj se seznanijo s proizvodnimi problemi. — Članstvo OPO naj se aktivizma, da z vprašanji seznanja ves delovni kolektiv. To akcijo naj izvrše tudi sindikalni odbori po rudniških obratih. 2. Sindikalni odbori na obratih naj skupno z obratovodstvi zaostrijo mere glede neopravičenega izostajanja od aeia. Komisije HTZ po obratih naj posvečajo še večjo skrb vprašanju velikega števila nezgod pri delu, prav tako bolnikov ter naj v zadevi napravijo ustrezne mere. 3. Tehnično vodstvo rudnika naj prouči notranjo organizacijo jamskega skupnega prevoza in naj napravi najostrejše mere proti pojavom kršenja discipline. 4. Obratna delavska sveta v Trbovljah tn Hrastniku naj na svojih sejah in sestankih obravnavata probleme proizvodnje, nediscipline, planskih obveznosti, prekomernega trošenja raznega materiala, vprašanje visokega odstotka dnevno izostalih v produkciji. O vseh teh vprašanjih naj napravita konkretne zaključke ter o njih informirata ves delovni kolektiv. 5. Zaradi pomanjkanja vozičkov naj uprava rudnika naprav] najostrejše ukrepe ter prepove vsak prevoz materiala v jamskih vozičkih po zunanjih obratih. 6. Po obratih naj se formirajo aktivi ZK tehničnega kadra. 7. Zaradi prevelike potrošnje raznega materiala naj se izdelajo ceniki tega materiala in izobesijo na vseh vidnih mestih po rudniških obratih. 8. pri nastavitvah vodstvenega kadra na rudniku Trbovlje—Hrastnik naj se to kadrovsko vprašanje predhodno obravnava na seji sekretariata obeh komitejev Zveze komunistov z vodstvom rudnika. 9. Glede potrebe, da se ustanovi enoten sindikalni organ na rudniku Trbovlje—Hrastnik, se sklene, da se vprašanje reši na skupni seji obeh sindikalnih podružnic, sekretariatov obeh komitejev ln zastopnikov republiškega odbora sindikatov rudarjev Ln metalurgov. 10. Sprejme se sklep, da se prevoz na letovanje na Rab z avtobusi iz Trbovelj do1 Jablanice v celoti ustavi. Sindikati in uprava rudnika naj poskrbita za nemoten prevoz letovalcev z vlakom do Reke in z Jadransko linijo z rezervacijo prostorov na ladjah- 11. Izleti delovnih kolektivov posameznih obratov rudnika Trbovlje-Hrastnik z avtobusi podjetja naj se organizirajo v svrho ogleda raznih naših tovarn, kmetijskih z zadrug, raznih razstav, velesejmov, muzejev itd. pod vodstvom, ki ga določi sindikalna podružnica. Na upravi rudnika naj se izdela letni plan razpoložljivih voženj z avtobusi, sindikalna podružnica pa naj napravi razpored izletov tn ugotovi število voženj za posamezne rudniške obrate. SL S se e občinskega ljudskega odbora v Trbovljah k' bilo od osvoboditve dalje najugodnejše leta 1958, se je slce-znižalo za 22 odstotkov, ker se Je hranarina zdravljenja zvišala za 41 odstotkov od 438.34 din na 617.15 din dnevno (do 31. avgusta 1959). Stroški HTZ službe na rudniku znašajo letos 99-34 din na eno tono premoga, to je 1 37 din več na tono kot lani, kljub temu da je bilo lansko Leto nakupljeno več osebnih zaščitnih sredstev kot letos (lani za 51 milijonov 22 dinarjev, letos do vključno avgust pa 19 milijonov 241 din). Iz tega prikaza sledi, da na rudniku Trbovlje-Hrastnik stopnja varnosti — kakor že poudarjeno — lz meseca v mese'1 pada ln to navzlic Izboljšavam v higiensko-tehmičnl službi, navzlic povečani propagandi in kljub večjim Izdatkom za osebna zaščitna sredstva v zadnjih letih, torej navzlic vsem večjim materialnim izdatkom za higiensko-tehnično varnost. Kakor smo že rekli, le pogostnost ne- PretekLi petek so na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občine Trbovlje obravnavali več važnih vprašanj. Med njimi so sprejeli načrt odloka o odpravi dosedanje stanovanjske skupnosti za območje Trbovelj, ker se je stanovanjska skupnost v, kraju med tem časom organizirala drugače; obstajala bo namreč stanovanjska skupnost Trbovlje-Center in stanovanjska skupnost Trbovlje II. Na predlog sveta za kulturo so občinski odborniki sprejeli odločbo o ustanovitvi Delav- ske univerze kot zavoda s samostojnim finansiranjem. Zavod bo imel svojega upravnika in 15-članski upravni odbor. Socialnim podpirancem bodo na dan republike dodelili enkratno podporo. Oba zbora sta v naslednjem sprejela še sklep o imenovanju šolskih odborov, prav tako so občinski možje sklepali o načrtu o izvolitvi članov sveta za prosveto. Na seji so nadalje obravnavali vprašanje podjetja »Mehanika« v zvezi z nakupom strojne opreme ter sprejeli ustrezne zaključke. — V posebni razpravi so obravnavali vprašanje strojne tovarne Trbovlje, ki potrebuje za izvedbo začrtane rekonstrukcije tovarne garancijsko izjavo. Ob tej priliki so na seji sprejeli sklep, da se ta teden sestane zbor proizvajalcev, ki bo razpravljal o doseženih rezultatih v izvrševanju družbenega plana ter kakšne možnosti so Seja bo v četrtek zjutraj ob dane za njegovo prekoračenje, osmih. SE EN POSNETEK Z DELA NA HRASTNISKI CESTI CMOK (IZ STARIH ČASOV PO USTNEM IZROČILU ZAPISAL: AVGUST FARJANČIČ) (Nadaljevanje in konec) Cmok je imel drugi dan še večji uspeh kakor prvi dan. Zopet je nabral polno vrečo pšenice, denarja pa je od ljudi dobil še več kot prvikrat. Za piti in jesti mu tudi ni manjkalo, v notranjem žepu suknjiča pa je bila zopet steklenica z žganjem- Opotekajoč se je vračal s polno vrečo pšenice na hrbtu |n s precejšnjo vsoto denarja na svoje »stanovanje« na kozolcu. Ko se je prl-majal do lestve pri kozolcu, od koder je hotel splezati do sena, je naenkrat zaslišal grmeči ukaz: »Stoj! Kdo si?« Cmok se je klica tako ustrašil, da se Je ves tresel, kri v žilah mu je zastala, vreča s pšenico je zdrknila na tla, sam pa se je tudi sesedel. Proti njemu so stopile tri črne postave, ki Jih zaradi teme in prestrašenostl ni mogel spoznati. Bill so: mežnar, njegov sin Martin in orožnik. »Kdo si? Kaj imaš v vreči, govoril« je zagrmel neznani glas. Naš grešnik Je ves prestrašen čepel na tleh in ni mogel spregovoriti be- sede. Le po pijani glavi so mu šumele misli: ali se mu sanja, ali je zašel med razbojnike, ali So se mu prikazali strahov'!? »Vstani!« je spet zagrmel nad njim neznani glas. V rebra je dobil krepek sunek, vrat steklenice, v kateri je imel žganje, se je zdrobi] i-n »žlahtna« kapljica mu je začela curljati po nogah :n hlačah. S težavo je vstal. »Kaj Imaš tu?!« se je glasilo strogo vprašanje. Cmok se je začel zavedati svojega kritičnega položaja: »Vzemite vse, kar je tukaj, samo pri življenju me pustite!« Mežnar Gregor In njegov sin sta se polglasno krohotala. Orožnik ostro vprašuje: »Povej, kdo sl, kje stanuješ ln kaj nosiš v tej vreči?« »Vse vzemite, samo pustite me, saj vam nič nočem.« Roko je Cmok drža) v žepu, kjer je imel shranjen nabran denar. »Pokaži, kje stanuješ?« zarohni orožnik. »Tu gori,« pokaže po lestvi navzgor, sam pa omahne in se sesede- »Preveč ga ima,« pravi Gregor. — »Stopimo na senik, da vidimo, kje prenočuje. Ne bo nam nikamor ušel,« in pokaže na Cmoka. Vsi trije so splezali po lestvi navzgor. Našli so tamkaj pšenico, pod senom pa štiri prazne vreče ter Cmokov o odejo. Posvetovali so se, ali naj vzamejo vse, kar so našli, takoj s seboj, ali naj store kaj drugega. Po daljšem razgovoru so na Gregorjev predlog sklenili, da bodo najdene reči vzeli s seboj, zlasti pa vrečo s pšenico. Eno vrečo bo nesel Gregorjev sin Martin, tisto pa, ki jo ima Cmok še na tleh, bo mežnar sam nesel. Počasi so splezali s kozolca na tla. Medtem je Cmok ležal pod skednjem na tleh. Živo si je zamislil, kaj ga čaka. Bilo ga je strah, da še na beg n'i mislil. V tem razmišljanju tn strahu sl je zaželel požirek žganja. Nekako mehanično je segel v žep, kjer Je otipal razbito steklenico. Na dnu razbite steklenice je začutil neko mokroto Iz žepa je potegnil razbito steklenico in strastno pogoltnil tisto mokroto, Ki jo je prej občutil. Med tisto mokroto Pa so bili drobci stekla od ubite steklenice. ki je šla prej k vragu prt orožnikovem sunku. Cmok je hotel drobce stekla izpljuniti, pa jih ni mogel. Zasadili so se mu v grlo, v sapnik in požiralnik. Nekajkrat je zakašljal in zahlipal, potem pa je vse utihnilo... Ko sta Gregor in Martin prinesla vrečo s pšenico po lestvi na tla, je Cmok ležal tamkaj negiben. Bil je še topel. Orožnik ga je še enkrat sunil z. okovanim čevljem. Cmok pa je negibno ležal. Ni več zastokal, ni se branil. Drugo jutro je pri Mohorju zvonilo mrliču. Ljudje so se spraševali, kdo je umrl. Pa ni nihče vedel kaj povedati. v pokopališki mrtvašnici je ležal mrlič, ki so ga ponoči prinesli. Kdo ve, kdo? Ugotovitev zdravnika, ki je bil poklican, je bila, da je moža zadela srčna kap. Tisti dan ob devetih dopoldne se je mežnar Gregor oglasil na občinskem uradu in naznanil: »Pri trgovcu Dobrini sta spravljeni dve vreči pšenice, ki jo je Cmok nabral za Mohorjevega mežnarja. Jaz te pšenice ne maram. Naj se razdeli med najbolj potrebne v občini.« Na mizo je še dal skoraj dve peščici kovanega denarja, med katerim je bilo precej srebrnih kron. »In ta denar smo našli pri njem. Natančneje boste zvedeli lz zdravniškega zapisnika.« Ko je Gregor to izrekel, se je obrnili in ves ucognjen, trudnih korakov odšel iz pisarne. Na občinskem uradu ,so se vsi spogledali. Nihče ni spregovoril besede, (Kor^c) ZNAČILNOST ZADNJIH ZBOROV VOLIVCEV V ZAGORSKI OBČINI Dobre priprave - dober uspeh V nedeljo so bili še zbori volivcev Po zagorskih okoliških vaseh; s tem so bili zaključeni zbori volivcev, ki So obravnavali zelo važna vprašanja, ki naj zagotove v bližnji prihodnosti nadaljnjo rast in krepitev družbenega življenja oziroma organov družbenega upravlja, nja in sodelovanje ljudi na zelo važnih področjih vsakodnevnega aktivnega družbenega življenja. Treba je poudariti najprej uspešnost teh zborv volivcev, posebno v vseh v olivnih enotah v dolini. Zelo malo je bilo zborov, na katerih bi bila udeležba manjša kot sto ljudi. Marsikateri prostor je bil pretesen. Zato bo treba v bližnji prihodnosti misliti na preskrbo, takih prostorov, ki bodo lahko sprejeli mnogo več volivcev. Ni treba posebej poudarjati, da igrajo zbori volivcev v našem družbenem življenju zelo važno in pomembno vlogo. Zbori volivcev s0 namreč tista javna tribuna, s katere ljudska oblast dobiva ne sam0 predloge za to ali ono pobudo, marveč tudi potrdilo pravilnosti ali nepravilnosti svoje politike. Zbori volivcev So mesto, kjer volivci presojajo vse življenje določenega predela oziroma občine. Ponekod žal zbore volivcev še zamenjujejo z običajnimi rednimi članskimi sestanki Socialistične zveze, kar je seveda zmotno. Sodobno gospodinjstvo št. 9-59 Deveta številka lista »Sodobno gospodinjstvo« prinaša v uvodu članek o letošnjem potrošniškem sejmu v Kranju. Sledi mu zanimiv članek o tem, ali more tehnika olajšati vsa gospodinjska dela. V tej številki išče revija proizvajalca za praktičen gospodinjski električni strojček za mešanje in gnetenje. S področja gospodinjske tehnike je tudi članek o negi in rabi hladilnika. V pričujoči številki je uvedla revija novo rubriko, v kateri arhitekt odgovarja na vprašanje bralcev v zvezi z notranjo opravo stanovanj. Okraski v naših stanovanjih so Se vedno dvomljive estetske vrednosti, zato bomo z zanimanjem prebrali članek o praktičnih okrasnih blazinah. V članku o pomivanju posode pa bodo naše gospodinje našle marsikateri praktični nasvet. V tej številki je objavljen tudi prvi izmed serije člankov o utrujenosti žena. V zvezi z oblačenjem najdemo v reviji nekaj skic za praktične oblekice šolskih otrok. Članek o novih oblikah jedilnega orodja bo mogoče opozoril naše proizvajalce in nakupovalce jedilnega orodja v tujini, da bodo Izdelovali oz. nakupovali tudi tako jedilno orodje, ki je lepše, sodobnejše in bolj praktično od klasičnega. S področja prehrane prinaša številka navodila za vzlmovanje sadja ln zelenjave ter obilo receptov za pripravo piščancev, ki jih pripravimo s pomočjo mešalca. Ob koncu prinaša list tudi navodila za kvačkanje ter odgovore na vprašanja bralcev. Revija »Sodobno gospodinjstvo« Izhaja pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana. Miklošičeva 4, kjer se lahko tudi pismeno naročite. Izide vsak mesec. Letna naročnina znaša 400 din. V Zagorju so se na nedavne zbore volivcev dobro pripravili. V dolini so volivci obravnavali poročila iniciativnih odborov stanovanjskih skupnosti oziroma programe dela in razvoja teh skupnosti, poročila 0 vlogi in pomenu poravnalnih svetov, poročila o delu dosedanjih šolskih odborov in poročila 0 Izpolnitvi sklepov pomladnih zborov volivcev. Volivci so tudi izvolili svete stanovanjskih skupnosti, potrdili člane poravnalnih svetov, izvolili nove člane šolskih odborov in v razpravi govorili še o nekaterih drugih zadevah; kmečki volivci pa so obravnavali dosedanji razvoj pogodbenega sodelovanja med kmetovalci in zadrugami, volili nove šolske odbore, tam, kjer so šole, in se pomenili še 0 nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Občinski odbor Socialistične zveze in občinski ljudski odbor st.a storila za dobro izvedbo teh zborov volivcev vse. Zlasti sta posvetila vso pozornost vsebinski plati zborov volivcev in propagandi za udeležbo. Zato ni naključje, da &o na splošno malone vsi volivci ugotovili, da so bila vsa poročila vsebinsko in politično vsestransko kvalitetno pripravljena, in da so dobili zelo jasno podobo o bodočem delu stanovanjskih skupnosti, poravnalnih svetov in šolskih odborov v pogojih reformiranega šolstva. Na zborih so potisnili v ospredje predvsem tole vprašanje; stanovanjske skupnosti bodo zaživele oziroma dokazale ln pokarale koristnost obstoja le tedaj, če bodo ljudje pripravljeni pri vseh nalogah in opravilih sodelovati. Po tem vprašanju se je skoro vsepovsod razvila obširna in konstruktivna razprava. Ljudje so poudarjali velike prednosti razvoja stanovanjske skupnosti, zlasti pa so govorili o potrebi razvijanja servisne dejavnosti, družinskega in otroškega varstva, vzdrževanja stanovanjskih hiš in drugih opravil. Kajpak Pa volivci niso mogli preiti vprašanje izgradnje novih stanovanj. Kaže, da bi morali v Zagorju pri razdeljevanju stanovanj upoštevati tudi zdravstveno stanje nekaterih delovnih ljudi. Nekaj družin je hudo zbolelo, v glavnem zaradi tega, ker žive v tako slabih stanovanjskih prilikah, da je resna nevarnost za njihovo že tako rahlo zdravje. Ni dvoma, da so vsi potrebni stanovanj, namreč vsi prosilci, toda treba bi bilo zares bolj natančno določiti, kd0 lahko še nekoliko počaka, kdo pa ga prvenstveno potrebuje. Ponekod so zbori volivcev postavili to vprašanje zel0 ostro in zahtevali, naj komisije upoštevajo to načelo. Mnogo so govorili še 0 drugih perečih komunalnih in življenjskih vprašanjih. Kaže, da volivci niso bili povsem zadovoljni z odgovori, ki so jih dobili na posamezna vprašanja od občinskih odbornikov. Tudi na vasi so bili skoro vsepovsod zbori zel0 živahni. Kooperacijsko sodelovanje sl je že utrdilo svojo pot; kmetovalci, vsaj velika večina, je spoznala, da je v pogodbenem sodelovanju ključ za doseganje pravih proizvodnih rezultatov na tem področju gospodarstva. Vsi tisti, ki še dvomijo v učinkovitost tega sodelovanja, se ne morejo sprijazniti s tem, da gre naša pot za tem, da bi dvignili kmetijsko proizvodnjo in st? dokončno osamosvojili. To ni prepričevanje, to je življenjska potreba, in kdor koli dvomi v to pot, bo moral sam nositi tudi posledice. Kajpak pa je vprašanje, kako resnično zagotoviti normalno in obojestransko sodelovanje pri pogodbenem sodelovanju, kako zagotoviti spoštovanje načel ln zlasti izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov, ki so potrebni za razvijanje tega sodelovanja. C as bi bil, da se vse določene večje in manjše slabosti in nepravilnosti odpravijo, kajti to bo le pripomoglo k uveljavljanju kooperacije na naši vasi. Po zborih volivcev ostaja velika dolžnost upoštevati vse predloge in nasvete zborov volivcev. Hudo $e moti tisti, ki meni, da je zdaj samo občinski ljudski odbor dolžan izvesti vse predloge. To je stvar vseh volivcev in zlasti novoizvoljenih svetov stanovanjskih skupnosti. To se pravi organov družbenega upravljanja. Spremembe v voznem redu trboveljskega avtobusa Te dni je Avtoprevozništvo Trbovlje izdalo nov vozni red, ki je nekoliko spremenjen. Po tem voznem redu ostanejo v veljavi štiri proge: Trbovlje— železniška postaja in nazaj, nadalje proga Trbovlje—Hrastnik- prav tako Trbovlje—Celje in Trbovlje—Ljubljana. Avtobus na železniško postajo Trbovlje vozi vsak dan ob 4.20 s Trga Franca Fakina k vlaku proti Ljubljani, 4.45 proti Zidanemu mostu, 5.45 proti Ljubljani. Ob 6. uri k vlaku proti Zidanemu mostu in Ljubljani, ob 7.30 vozi avtobus k brzovlaku proti Ljubljani, kar je novost v voznem redu. Ob 9.30 vozi avtobus k vlaku proti Zidanemu mostu, 10.20 k vlaku proti Ljubljani, ob 13.45 k, vlaku proti Ljubljani, 14.20 k vlaku proti Zidanemu mostu, ob 15.15 k vlaku proti Zidanemu mostu in Ljubljani, 15.30 k vlaku proti ZELO ISKANO BLAGO V ZIMSK IH MESECIH Tudi Lilijani si žele gledaliških gostovanj V nedavnem »Zasavskem tedniku« smo brali program trboveljskega gledališča za sezono 1959/60. Med drugim je bralce po Litiji ln okolici pritegnila omemba, da bodo v Trbovljah gostovali člani Celjskega gledališča z dramatizacijo »Gadjega gnezda«, ki ga je po povesti Vladimlra Levstika priredil za oder Herbert Grun. Številni Litijani si žele več gledališke dejavnost in nastopov, kakor jih morejo nuditi domači Igralci Svobode. V prejšnjih letih ao vrzel Izpopolnila gostovanja trboveljskega gledališča, Šentjakobskega odra, pa tudi poklicnih ljubljanskih gledališč, tako Drame m Opere, a tudi Mestnega gledališča. V zadnjem letu pa je uplahnilo število domačih uprizoritev, a tudi gostovanj, kar gre na račun kulturne škode. Imamo lepo dvorano v naselju na »Stavbah«, ki pa ni Izrabljena za namene, za katere je bila zgrajena. Program trbovlje Svobode, priobčen v Zasavskem tedniku, pa je bil razlog, da Izrekajo zdaj prijatelji gledališča lz Litije željo, da bi Celjani prišli gostovat z Levstik-Grtinovim »iGad* Jim gnezdom« tudi v Litijo. To delo bi pritegnilo prav gotovo polno dvorano gledalcev, saj Je ta povest znana velikemu krogu bralcev. Poznanje tega dela sodi že k osnovam slovenskega Izobraženca. Razen tega pa bi bilo delo privlačno tudi zaradi tega, ker je pisatelj Vladimir Levstik živel s svojo ženo, urednico predvojnega mladinskega tednika Franco Levstikovo pri nas v Litiji. Leta. ki sta jih preživela oba Levstika v najem kraju, »o bUa za slovensko knj ževnost ln publicistiko dokai plodna Ko je mesto Litija Imenovalo prvič svoje ulice, ceste in trge, se je oddolžilo tudi Vladimlru Levstiku. Cesta, ki drži z litijskega trga, Imenovanega po zgodovinarju Valvasorju, proti hiši, kjer Je stanoval Vladimir Levstik, ima ime Levstikova cesta. Litijski domačini, ki pomnijo dogodke Izpred vojne, se še zmeraj radj spominjajo prijaznega moža domačina Vladimlra Levstika in njegove žene. Dajala sta svojevrste pečat takratni napredni Litiji. Levstik se je naselil v Litiji zaradi tega. ker s« je rad umaknil življenju ljubljanskega mesta. Vse bolj mu je prijala podeželska Idilika, zato je nekaj let živel v Stražišču pri Kranju, a tudi v Mozirju v Savinjski dolini. Litija pa mu je bila všeč, ker je kraj ob reki Savi, a Levstik Je bil že od mladih nog navdušen ribič, Vladimir Levstikovo povest »Gadje gnezdo«, ki je v prvih povojnih letih izšla v nekdanji Vodnikovi družbi, je Cankarjeva založba v Ljubljani pred nedavnim izdala »pet v ponatisu. To svoje delo je Levstik napisal leta 1918 pri svoji sestri, takratni učiteljici v Šentjurlju ob Taboru, ko je prišel vea Izmučen ln bolan Iz Avstrijskega Internacijskega taborišča. (Trboveljskim Izobražencem ln verjetno š« drugim je po pripovedovanju pokojnega Vladimlra Levstika znano, da je pisatelju kot vzor za glavno junakinjo tega romana slutila nekdanja trboveljska gostilničarka Ana Dimnik, ki je dobila ime »Slovenska mati« ter je bila med drugim velika prijateljica in dobrotnica slovenskih študentov, ki jih Je po svojih močeh tudi denarno podpirala in so bili pri njej vedno dragi doatje, saj jih je vsakokrat brezplačno ati pa proti malenkostnemu plačilu pogostila. Tak njen prijatelj in dobrodošel gost, ki ga Je v Dlmnikovo hišo v študentskih letih pripeljal njen sin, nekdanji krški odvetnik dr. Franc Dimnik, je bil tudi pisatelj Vladimir Levstik, ki je neustrašeni ln dobri mamici Ani Dimnik postavil v romanu »Gadje gnezdo« trajen spomenik.) — Ta knjiga je bila prevedena tudi v tuje jezike, tako n- pr. v češčino (dr, Bohu! Vybi.ral), dvakrat pa v angleščino (Fanny Coppeland). Vredno je omeniti, da so v litijski knjigarni razprodali takoj vse Izvode »Gadjega gnezda«, brž ko Je Zasavski tednik objavil, da pripravlja celjsko gledališče uprizoritev tega Levsktikp-vega dela. Prav zdaj pripravljajo uprizoritev Levstikovega »Gadjega gnezda« po Grtinovl dramatizaciji tudi v tržaškem gledališču n bodo s tem delom odprli letošnjo sezono, z njim pa bodo gostovali še po raznih odrih izven Trsta. Levstikova povest »Gadje gnezdo« Je himna Levstikovi domači Savinjski dolin'., v delu prikaše ljubečo slovensko mater, ki ee bori za usodo svojih sinov. Povest je ostra obsodba vojne, torej tistega sredstva ra pobijanje nedolžnih ljudi, ki ga obsoja tudi današnja družba. Ker «o vse ostale Levstikove Izdaje »Gadjega gnezda« razprodane, je vredno priporočiti, naj bi po najnovejši izdaji Cankarjeve založbe segli vsi prijatelji lepe slovenske knjige ln prav tako tudi naše ljudske ln druge knjižnice, Joie Zupančič Ljubljani, ob 19.10 proti Zidanemu mostu, 19.30 k vlaku proti Zidanemu mostu in Ljubljani in ob 20.15 k vlaku proti Ljubljani. Ob navedenem času pomeni odhod avtobusa s Trga Franca Fakina. Na progi Trbovlje—železniška postaja je odhod avtobusa s Trga Franca Fakina vsak dan, razen na progi, ko odhaja avtobus ob 13.45, ki pa vozi samo ob delavnikih. Na progi Trbovlje—Hrastnik ima avtobus odhod s Trga Franca Fakina ob 4.45' 6.45, 10.50, 12.10, 13.15, 14.20, 16.00, 18.00 — iz Hrastnika od rudnika pa: ob 5.20, 6.00, 7.20, 11.40, 12.50, 14.00, 15.00, 16.40 in 18.50. Proga oto 13.55 iz Trbovelj in ob 14.00 iz Hrastnika obratuje samo ob šolskem pouku. Na relaciji Trbovlje—Prebold—Celje odhaja avtobus iz Trbovelj s Trga revolucije vsak dan ob 6.30, iz Celja pa se vozilo vrača ob 12.30. Na progi Hrastnik—Trbovlje—Trojane—Ljubljana vozi avtobus iz Hrastnika vsak dan ob 6.00, iz Trbovelj ob 6.30. prihod v Ljubljano 8.15. Odhod iz Ljubljane: ob 12.30, prihod v Trbovlje 14.20, prihod v Hrastnik ob 15.00. Torej vozni red je precej bogat — upajmo tudi, da bo točno držal. Mladi Zagorjani -Leva Leva V Zagorju je pred nedavnim lpšla 1. številka III. letnika glasila pionirskih odredov tn mladinskih aktivov zagorske občine »LEVA LEVA«; ker pa so pred kratkim v Svobodi Zagorje ustanovili literarni klub, v katerem bodo sodelovali predvsem aktivni oblikovalci pa tudi ljubitelji literarnih del domačinov, se list lahko Imenuje glasMo »mladih Zagorjanov«. List Je razširil dejavnost tudi po drugih šolah. To dokazujejo prispevki sami. Na prvi strani te številke lista beremo Misli o šolski reformi, članek ob 40-letnlct KPJ In SKOJ, Mladina v Zavrlnl-cl, sledijo pesmi In črtice mladih ustvarjalcev, zapisek po pripovedovanju starega borca, kratki utrinki s počitnic, potopis s Primorskega. članki o delovanju raznih krožkov In organizacij, zabavni del, znameniti dialekt ln pogovori s sodelavci, ki Jih vodi mentor glasila prof. Milan PrW tekelj. Pozdrava vredna Je obenem gesta ObLO Zagorje, ki finančno krije stroške Izdajanja mladinskega glasila. Privlačna Je vsekakor tudi sa-mtsel le omenjenega literarnega kluba: v njem M sl udeleženci oh razgovorih čistili Idejna, estetska, oblikovna. Jezikovna tn druga vprašanja v literaturi. Glasile le v tej številki pravi: »Leta tu niso ovira, družila nas ho le telnja po prikazovanju sodobnega našega llvljenja. ki tako llvo utripa tudi v Zagorju. Naše glasilo bi tako lahko postalo sčasoma list vseh. tudi po letih starejših, a po srcu mladih Zagorjanov, ki Jim Je mar napredek naše komune.« Rado Palčič Kaj je novega v Zagorju? Prve priprave za novoletno jelko. — Te dni se je v Zagorju sešel k prvemu razgovoru poseben pripravljalni odbor za izvedbo praznovanja novoletne jelke. Kot vsako leto, bodo tudi tokrat skušali v Zagorju pripraviti kar najbolj pisan program prireditev, ki bodo zadovoljile najmlajše državljane. Kolikor bodo načrti, ki jih je predvidel odbor, v celoti uresničeni, se obeta letos še prav posebno slovesno in radostno praznovanje. Prvi dan praznovanja. 26. decembra, bo pionirska igralska družina Svobode-Zagorje uprizorila otroško igrico za učence obeh zagorskih semletk, naslednji dan bo posebna predstava za najmlajše, zvečer pa za starše. V ponedeljek bo javna oddaja »Pokaži, kaj znaš«, ki jo bodo pripravili učenci obeh osemletk, dijaki in gojenci ind. rud. šole, naslednja dva dni pa bo po Zagorju šel sprevod dedka Mraza z njegovim spremstvom. Kolektivi bodo v teh dneh tudi obdarili zagorske šole s praktičnimi darili. Kajpak si bo odbor prizadeval vse prireditve kar naj lepše pripraviti, da bi najmlajši resnično v prazničnem razpoloženju preživeli novoletne praznike. Prizadevanja za izvajanje programov dela. — Tudi vaška prosvetna društva na območju občine Zagorje si bodo letos pri- zadevala uresničiti programska napotila« sprejeta na občnih zborih. Na Izlakah bi radi ustanovili klub, za katerega vlada med člani veliko zanimanje. V Kolovratu so pravkar dobili kovček knjig, ki jim ga je poslal okrajni svet -Svobod« na pobudo občinskega sveta »Svobod«. V Čemšeniku se pripravljajo na nakup kinoprojektorja na ozek trak — seveda na obroke — in če jim bo občinski ljudski odbor podpisal poroštveno izjavo. Tu imajo vse pogoje za prikazovanje filmov, ker so takrat, ko so urejal' dvorano, prizidali tudi filmsko kabino. Tudi v ostalih društvih bi radi uresničili zamisli na izobraževalnem in kul-rumo-amaterskem področju. Odobreni načrti za rekonstrukcijo hotela »Kum«. — Kakor znano, so že pred dvema letoma začeli misliti na adaptacijo hotela »Kum«, vendar takrat izdelani načrti niso ustrezali. Zdaj so načrti napravljeni in potrjeni. Ce bodo prihodnje leto na razpolago potrebna kreditna sredstva, bi na hotelu lahko začeli z začetnimi deli. Hotel bo pridobil z adaptacijo nekaj tujskih sob, pa tudi ostale prostore bodo delno preurediti!. Rekonstrukcija je potrebna, saj turizem v Zagorju krepko narašča. v Hrastniku in Radečah PREDLOGI VOLIVCEV RAZSVETLJAVA V PRAPRETNEM. - Razsvetljava v Praprotnem Sela prebivalcem vedno preglavice, zato so na sboru volivcev predlagali, da se električna luč čimprej uredi, kajti ob večerih so ljudje skoraj v temi, radio »prejemnikov pa sploh ne morejo poslušati zaradi prenizke voltaie. JAVNA TEHTNICA V HRASTNIKU bi bila nujno potrebna, kajti tehtnica na Dolu Je preveč oddaljena. O vprašanju o. Kazaio razmišljati |n v stvari predhodno zaslišati prebivalce naselja Praprotno, kjer prevladuje kmetijstvo. VODOVOD NA MOCILNEM, — Volivci kraja predlagajo, naj se z gradnjo vodovoda prične čimprej, ker tu občutno primanjkuje pitne vode, Prebivalci se obvezujejo zadevna dela opravljat; prostovoljno, medtem ko Je pesek sa gradnjo rezervoarja že pripravljen. JAVNO KOPALIŠČE V HRASTNIKU. — Volivci v hrastnlški dolini se strinjajo, da se v kraju zgradi le eno Javno kopališče, ki naj bi imelo svojo lokacijo nad nogometnim Igriščem domačega »Rudarja«. STANOVANJSKE GRADNJE. — Le - te so težje rešljivo vprašanje, s katerim se ubadajo v občinskem ljudskem odboru. V tem pogledu Je upravičen in Izvedljiv predlog, da v Hrastniku pričnejo tudi z zadružno gradnjo, za katero Je že več interesentov. VOLIVCI NA OBMOČJU FORTICE predlagajo, da se v okviru stanovanjske skupnosti ustanovi pralnica, krpalnlca in likalnica, kakor tudi otroško zavetišče za predšolske ln šolske otroke. Veliko vprašanje pomeni na področju občine ureditev poti ln kanalizacije, cestne razsvetljave in podobno. Zato volivci na svojih zborih tudi v drugih razgovorih vedno postavljajo to vprašanje T ospredje. Med perečimi problemi Je ureditev kanalizacije na Fortlcl, kjer naj bi se tudi uredile peti m delno cestna razsvetljava na poti proti Zebntku. Tudi na Zebnlku žele več sredstev za popravilo glavnih poti. Na poti do Dlma-yerjevega hriba Je pot zaprta tn prebivalci ne morejo dobiti nobenega voznika za prevoz kurjave. Prav tako žele na Katarini popraviti ceste, sato bi hoteli, da se nastavi cestar In pripravi sredstva za popravilo cest. Teh problemov bi lahko našteli še ln še, zato bi bilo prav, da se tej dejavnosti posveti potrebna pozornost Tako Je bil umesten predlog volivca Iz Kolonije, da se pregleda stanje v naseljih ln napravi načrt ta popravilo najnujnejših stvari. POSTA ZA KRNICE IN SAVNO PEC. — Prebivalcem obeh krajev dela telave dostava pošte vsak dan. Predlagajo, da bi dostavo pošte prevzel njihov cestar, ki je sam pripravljen to prevzeti. Stvar okrajne pošte pa Je, da to vprašanje uredi v korist prebivalcev Krnic ln Savne peči. Tudi volivci Iz Slrja predlagajo, da bi se pošta raznašala vsaj trikrat tedensko, kot je bilo to že nekoč urejeno. PROBLEM SAJ IN PLINOV. — Saje In plini to še vedno težavna okoliščina prebivalcev, ki stanujejo ob Savi. Zato Je vedno več odločnih zahtev za ureditev tega perečega vprašanja v trboveljski Elektrarni ln Cementarni kakor tudi v Kemični tovarni v Hrastniku. Volivci Zasavja — Podkraj zahtevajo, da se ustavi stari kotel v Elektrarni, ker ni mogoče Uveli v tako sajasti dolini. V Krnicah zahtevajo, da te Jim prizna primerna odškodnina od Elektrarne In Kemične tovarne. V Prapretnem menijo, da škoda po sajah ne bo nikdar poravnana, zato žele, da se napravijo zadevne varovalne naprave (Lurgl In Ozki). VODNI ZBIRALNIK V TURJU. — VOlivet V Turju sodijo, da Je potrebno v najkrajšem času pokriti vodni zbiralnik, da ne bi sanitarna inšpekcija prepovedala uporabo te vode iz zdravstvenih razlogov. SKLADIŠČE v HRASTNIKU. — Tl prostori so v hrastnlšk; občini zelo težaven problem, zato Je upravičen predlog, da se prične čimprej z zidanjem skladišča za ozimnice, sadje ln zelenjavo. (Pripomba uredn.štva: ali ne bi kazalo predhodno vprašati v trboveljski »Vitaminkl« glede tega vprašanja? Ce smo pravilno poučeni, ki bi bilo v njenem velikem skladišču menda dovolj prostora za oba revirska kraja, če ne za vse tri, saj kapaciteta tega obširnega salauiši.. n s,, <* oritucos. Kakor rečeno, bi bili skladiščni prostori »Vitamlnke« verjetno dovolj veliki za shranitev ozimnic vseh treh revirskih občin Poskušajmo delati, kar se da trezno ln gospodarsko, ter varčujmo, kjer je le mogoče, z obč.nsklmi financami ln Jih uporabimo za druge, nič manj važne potrebe vseh treh zasavskih občin. — Ko že govorimo o tej stvari, omenimo pred nedavnim izrečeno mnenje nekega starega revirčana, ki pravi, da Je med zasavskimi občinami Zagorje, Hrastnik :n Trbovlje še vedno vse premalo povezave ln sodelovanja na gospodarskem področju. Nismo mu mogli ugovarjati, ker ima mož prav. Verjeti mu smemo, ker je v zasebnem življenju poznan kot zelo dober gospodar In ima prav zaradi tega lepe prihranke. KO smo govorili z njim ob ustanovitvi trboveljske Veleblagovnice in trgovskega podjetja »1. junij« v kraju, nam je dejal, koliko milijonov bi vsi trije veliki revirski kraji lahko prihranili vsako leto, če bi bili bolj velikopotezni ter bi na primer združili nakupovalno službo za vse po-trošne predmete prebivalcev Zagorja, Hrastnika ln Trbovelj, kjer dela tn živi menda 30.0110 ljudi. Ob dobri volji vseh odgovornih člnlteljev vseh treh zasavskih občin Je ta zanimiv predlog prav gotovo Izvedljiv in tudi strokovnih kadrov za izvedbo tega načrta je v Zasavju dovolj. Več skupnega dela torej! Prihranjene milijone na tem področju bi zasavske občine lahko uporabile za modernizacijo svojih trgovskih lokalov, ki so zastareli In potrebni, da se preurede. mogle bi te mlljone uporabiti za gradnjo stanovanj trgovskih uslužbencev, morda pa tudi za njihove plače, kjer Je to potrebno, ter še v druge namene. — Tu so spet skrite rezerve, ki Jih veliki trije zasavski kraji oz. komune doslej še niso Izkoristile, več velikopoteznosti ln več medsebojnega dela!) t. OSEMLETKA V JAGNJENIC1. — Glede na predlog volivcev v Jagnjenicl za uvedbo popolne osemletke v tem smislu, da bi se sedanje šolsko poslopje povečalo alt zgradilo novo, in ker Je tudi na Vrhovem težnja po osemletki, Je ljudski odbor naložil svetu za prosveto pri ObLO Hrastnik, da ugotovi število otrok za višje organizirano šolo. tako na področju jag-njenlce. Vrhovega, Zidanega mosta, Dole pri Litiji Itd Obstaja namreč predlog, da bi otroci teh krajev hodili v centralno popolno Solo v Radeče, kar bi se dalo z redno organiziranim prevozom lahko urediti, kajti po nepopolnih podatkih ne bi bili razredi v predlagani ustanovitvi osemletke v polnem zasedeni. — O teh vprašanjih bo ljudski odbor ponovno razpravljal, ko bodo zbrani zadevni podatki. v RADEČAH volivci žele, da bi se v kraju zgradilo nogometno oz. športno igrišče, v ta namen predlagajo, da organizacija SZDL skliče vsa društva za telesno vzgojo, kjer naj se postavi Iniciativni odbor za to gradnjo. Pa tudi bencinska črpalka bi bila v kraju dobrodošla glede na vse večjo potrošnjo bencina spričo razvijajoče ee Industrije ln razširjen« motorizacije. Zaradi tega Je tudi ta predlog radešklh volivcev upravičen. Novice z Delavskega odra v Ljubljani Prejšnji mesec se Je zbralo v garderobah Delavskega odra v Ljubljani 30 pedagogov in režlaer-lev. ki vodijo šolske Igralske skupine. oziroma predavajo o gledališču na učiteljiščih. Obravnavali lo trenutne probleme mladinskih gledališč v Sloveniji ln poslušali predavanja o repertoarju otroških gledališč, o estetski vzgoji otroka, o praktičnem delu z mladino na odru. pa še o odrskem Jeziku In inscenaciji mladinskih predstav. Seminar le razkril nujne potrebe po novih igrah za mladino In po kvalitetnih predstavah za otroke: razveseljivo razumevanje za ta vprašanja Je pokazala Drama SNO v Ljubljani, kjer pripravljajo posebne mladinske dramske večere, in založba Mladinska knjiga, ki bo prihodnje leto Izdala zbirko tekstov za šolske proslave in akademije. Prve dni novembra ao pri Delavskem odru v Ljubljani končali prvi letošnji tečaj za recitacije. Udeleženci, ki so bili zvečine gojenci ljubljanskih gimnazij in strokovnih šol, ao pod vodstvom dramskih Igralcev Andreja Kurenta In Mare Černetove naštudirali večer ljubezenske pesmi povojnih slovenskih avtorjev. — Mladi Izvajalci ao bili prijetno presenečeni .ker so se zaključne produkcije udeležili tudi pesniki Mila Karičeva. Janez Menart, Ivo Minatti m Tone Pavček, ki ao po končanem programu v prisrčnem pomenku izmenjali z njimi misli o todobnl poeziji ln recitiranju. Zaključen Je letošnji natečaj ** Izvirna dramska dela. ki ga J* sredi februarja letošnjega let* razpisal Delavski oder v Ljubije* ni. Prispelo Je M del, od katerih Je ocenjevalna komisija tri nagradila, Prvo nagrado Je prejel Ml* loš Mikeln za svojo satirično ko* medijo »Golobje miru«, drugo lh tretjo pa tl delita Miha Rente® za kmečko dramo »Klopi« In Ml* re Stefanec z.a igro »Blodnjak«-ki obravnava probleme družine v sodobni družbi. — Za nagrajen« del« »e živo zanimajo naša «m«* terska geldallšča, ki jim močno primanjkuje sodobnih dramsk'11 del. D. T Bogat program v Radečah V počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ ter v počastitev praznika dneva republike so v Radečah pripravili bogat spored kulturnih prireditev. Toko so že 7. novembra gledališčniki papirničarskega odseka DPV Svobode Radeče uprizorili igro Mire Pucove »Operacija«, radeškl igralci pa so 13. novembra dali na oder Mari nčevo komedijo »Ad aeta«, 15, t. m. pa so jo ponovili. Do 28. novembra bodo še tri prireditve, In sicer 21. novembra bo lutkovni odsek radeške Svobode uprizoril otroško lutkovno igrico, 22. t. m. bo TVD Partizan Radeče pripravilo rokometni turnir, na večer pred dnevom republike, 28. novembra, pa bodo prosvetni delavci lz Radeč priredili gledališko komedijo Petroviča »Vozel«. V VELEBLAGOVNICI V TRBOVLJAH JE ZA 8KRBLJENO, MAMICA PA LAHKO MED TEM POTREBNO BLAGO NAJMANJŠE ČASOM KUPUJ" OD SREDE DO SREDE PRVENSTVO SLOVENIJE V MALEM ROKOMETU RUDAR : SLOVAN (Lj.) 24:12 (13:5) Rudar je preteklo nedeljo za-jsral svoje predzadnje jesensko in si zasluženo pridobil obe točki Po tem kolu je stanje na »rhu lestvice že precej jasno, saj ostane odprto samo vprašanje, kda “med trojice bo prvi, drugi ali uetji. Največ možnosti ima gotovo Odred .medtem ko se bodo Kranjčani verjetno z vsemi silami Potegovali za drugo mesto. Rudar v borbi za čim višjo uvrstitev nima lahke naloge, saj bo moral v 11,S,le,,k rutinirani ekip, Krima iz Ljubljane. Ce ne bodo fantje za-‘graii v »kranjskem stilu«, bodo 'Otovo lahko zadovoljni z Jesensko bero. v-?,edel-*ska 18ra obeh nasprotnikov ]e b,la zelo hitra, samo ško-je, da je igralce motil dež Domači so si že v začetku pridobili rahlo prednost, katero so od mi-“ute do minute povečavah, tako Sostje kljub solidni ln požrtvo- valni igri niso uspeli zmanjšati razlike. V začetku drugega polčasa pa so gostje zaradi mlačne in neprevidne igre domačih dosegli 3 zaporedne gole. kar jim je vlilo Precej poguma. Toda nenadni »preporod« Rudarjeve sedmorke Je spet prinesel uspeh, saj je leta dosegla 6 lepih golov in je bila tudi do konca tekme boljša od Slovana. Sodnik Marko iz Maribora je bil pri svojih odločitvah precej nezanesljiv. Gledalcev je bilo okrog 300. Gole so dosegli: Medle 1, Narobe 3. Virk 4 Kampijut 2 in Kranjc 2 za Slovana, za Rudarja pa First 1, Jekoš 6. Adkun 10, Žagar 2, Burja 2 in Klančišar 3. V predtekmi je moštvo Rudarja II predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu izgubilo tekmo z 01ymp Jo iz Ljubljane z rezultatom 15:8 (9:2). Gole za domače so dosegli: Berdnik 1, Simčič 4, Pavlič 2 in Turnšek 1. Pri gostih ga sta bila 'najboljša Kastelic in LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Zasavski derby Bratstvo (Hrastnik) : proletarec (Zagorje) 3:2 (1:2) Kljub deževnemu vremenu se je na igrišču Bratstva ob Sav! zbralo Weko 500 gledalcev, k; so prisostvovali zasavskemu derbyju med domačim Bratstvom in Proletarcem iz Zagorja. Za malo, da f? ni zgodilo presenečenje m bi mio Bratstvo poraženo. Gostje iz ‘“gorja so pričeli z lepo igro osvajati teren in dosegli že v 20. minuti prvi gol, pet minut kasneje pa so že vodili z 2:0. Vse je kazalo, da bodo domačini Pbfpženi, toda kadar gre zares, je , e°a dati vse od sebe. Po prejetem drugem golu Je Bratstvo ure-mio vrste in je že v 27. minuti P° Puflerju znižanje rezultata na 2:1. Ta se do konca Prvega polčasa ni spremenil. Vi-Jeti je bilo, da bo najbrž ostalo Pn 2:1 za Proletarca. Toda igra v drugem polčasu le bila raztrga-“*■ Proletarec je bil terensko močnejše moštvo, vendar ni uspel Povečat, rezultata. Zanj je prišla “Sodna 80. minuta, kjer je po ftreljanem kotu proti Proletarcu lastni igralec poslal žogo v mrežo, r avtogolom so domači izenačili »tanje 2:2, nato pa se je začela mtka za zmago. Jeger, igralec “ratstva. Je v 85. m.nuti lepo stre-9al ter postavil končni rezultat -pve dragoceni točki sta ostali “Ohia in Bratstvo še vedno vodi h“ lestvici. — Sodnik jz Ljubljane i*i sodil slabo in s svojimi odločitvami ustvarjal nerazpoloženje med števihi.ml gledalci. polčasa so gostje dali prvi gol. nato pa so stisnili, toda situacijo Je rešil Gostiša v obrambi — zatem borba pred vrati Pap rničar-Ja, vendar brez uspeha. Sledila je 42. minuta — rezultat 2:0 v korist gostov. Takoj v začetku drugega polčasa so imeli domači spet pred nasprotnikovim golom pozicijo trdno v rokah, toda vratar je krasno rešil vsak napad. V 65. minut, so gostje zapisali rezultat 3:0 sebi v prid. nakar so močno pritisnili spet domačini, vendar z neuspehom. V 72. minuti pa je igralec Pap.rnlčarja »fauliral« Brkiča, ki pa mu je vrnil z močno brco — sodnik je to videl m ga upravičeno izločil iz igre. Se osemnajst m.nut Je bilo do konca igra, ko je neki igralec od gostov z roko zadržal igralca Svobode. Sodnik je na to takoj reagiral in zapiskal faul. Med tem časom je nekdo od gledalcev namerno udaril igralca Pap rničarja. Reditelji in nekaj domačih igralcev Je hotelo ustaviti pretep — toda boteviti Papimičar. ki je pritekel z druge strani igrišča, je spet razburil kri. Zaradi vdora občinstva in obračunavanja na igrišču je sodnik Savine, ki Je sodil dokaj objektivno, ustavil tekmo. Pripomniti je. da bi vsi tisti vročekrvneži, ki ob faulu ne morejo krotiti svojih živcev, drugič raje ne prišli na tekmo, ker s takim početjem razumljivo ne koristijo svojemu društvu, temveč lahko le omogočijo, da se igrišče zapre. — v tem primeru je sodnik piskal faul in bi bil dal d rektni strel, in ni dvakrat reči. če morda ne bi bil gol. R. P. ROJSTVA BREŽICE; Dragica Debeljak, Drenje 54. hčerko; Mihaela Buflič, Dol. Pirošica 14, gina-. Ivana Mar-. tinjak. Laduč 47, hčerko; Cilika Pletež, Mihanovič dol 3, sina; Ivanka Piaščevič, Sela 43 sina; Zorica Staretič, Gornja vas 52, sina; Ljudmila Martini, Brezovica 46 sina; Frančiška Jelen, Soteljsko 17, hčerko; Milena Rožman, Anovec 18 hčerko- Ivanka Djordjevič, Zdenci 22. sina; Antonija Kladnfč-ki, Kladnik 21, dvojčka (dva dečka). TRBOVLJE: Ana Gorenje, Dobovec, sina; Jožefa FunkeL), Hrastnik, sina; Štefanija Zajec. Litija, sina; Tatjana Brkič, Zagorje, hčerko; Cecilija Cešnovar, Hrastnik. sina; Hema Ocepek, Trbovlje. hčerko; Marija Markelj, Hrastnik. sina; Erika Pavcin, Hrastnik, hčerko: Frančiška Pirc. Zagorje, sina: Zora Poznič, Trbovlje, sina. POROKE BREŽICE: Franc Iljaž, osebni upokojenec iz Sentlenarta in Ana Wolf, gospodinja iz Sentlenarta; Illja vlaisavljevič. oficir JLA iz Brež c in Nada Kobal, študentka iz Velikih Malenc 11; Stanislav Kocjan, mesar, pomočnik iz Malega vrha in Vera Bertole, matičarka iz Čateža, TRBOVLJE; Stanislav Rojšek, ključavničar iz Trbovelj in Frančiška Ravnikar, natakarica iz Trbovelj; Vladimir-Martin Suhodolčan, delavec iz Trbovelj in Antonija Vajda, gospodinja iz Metlike; Franc Rajh. ključavničar iz Trbovelj ih Jožica Kurnik, zlatar, delavka iz Trbovelj. SMRTI BREŽICE; Jože Božič, delavec iz Vidma-Krškega, star 58 let. TRBOVLJE: Franjo Kajba iz Trbovelj, star 81 let; Anton Plevnik iz Trbovelj, star 69 let; Marija Kisovec jz Trbovelj, stara 72 let; Alojzij Kovač iz Prapreč, star 61 let: Rudolf Novak iz Dobovca, star 23 let. KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 18. in 19. nov. sevjet. barv. film »Tihi Don« II. del; 20. do 23. nov. sovjet, barv, film »Tihi Don« III. del; 24. do 26. nov. Indijski barv. film »Kraljica Janši«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 18. nov. franc, film »Dvigalo za' morišče«; 19. in 20. nov. franc, film »Človek . zver«; 21. do 23. nov. angl. cinem. film »Potemneli angeli«, 24. in 25. nov. če- ški zabavni film »Peto kolo v družini«. MALI OGLASI Opozarjam vsakogar, naj ne kupi brez moje vednosti svinjakov in malih živali od Franca Lampeta, Kolodvorska 16,, ker so omenjene stvari moja last. Marija Zemljič, Brežice. 10. prost, metrov smrekovega žaganja, zelo pripravno za podžiganje parnih kotlov, proda Hribar, Izlake. Z00 prostovoljnih krvodajalcev Zelo važno nalogo v skrbi za pomoč svojemu bližnjemu opravljajo odborniki Rdečega križa v Trbovljah, še posebno pohvalo Pa zaslužijo krvodajalci, ki jih je v postaji za transfuzijo krvi v trboveljski bolnišnici registriranih nad 700, kateri so že darovali kri za sočloveka . bolnika. Organizacijo za zbira- ORČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE SVOBODE II V HRASTNIKU V okvir delovanja hrastniške Svobode II. sodi tudi šahovska sekcija, ki Je bila v preteklem obdobju zelo delavna. Sekcija te v minuli sezoni sodelovala na medmestnem tekmovanju slovenskih mest in dosegla zelo dobro. t. j. 6. mesto. Njeni igralci so gostovali v Laškem ter skupno s šahi-sti Svobode I dosegli v tekmovanju rezultat 6:2 v korist svojega kraja. V letošnjem letu je Imela šahovska sekcija zastopnika v finalu tekmovanja pa prvenstvo Slovenije, in to tov. Cveta Milenkoviča. Letošnje leto so šahisti Svobode n. že drugič osvojili I. mesto v tekmovanju moštev v Hrastniku, ki ga je organiziral ObSS. Ob zaključku letošnjega občnega zbora so si člani šahovske sekcije Svobode II zadali obilo nalog, ki bodo od igralcev zahtevale precej prizadevanja. Tako bodo tl šahisti organ zirali klubsko tekmovanje, tekmovanje za prvenstvo v okviru ObSŠ izvesti nameravajo nadalje turnirje mladincev in pionirjev, prav tako pa hočejo prired tl ob stoletnici hrastniške Steklarne šahovsko tekmovanje. Najboljše igralce bodo poslali tudi na ogled šahovskih tek-movani v Portorožu. Za novega predsednika so v sekciji izvolili tov. Franja Filipoviča, za tehničnega referenta pa tov. Milenkoviča. IZ ZGODOVINE NAŠEGA ZASAVJA NA STARIH RUDIŠČIH V P0LŠNIŠKIH DOLOMITIH Velika Preska pri Palšniku leži oh glavni cesti, ki drži iz Litije in Zasavja v dolino Sopoto in ptoti Radečam, Kraj je na višin-■ ifi ski točki 800m. Tu so Še v prejš- Pretep v Kisovcu ZT& naletiš na ostanke železne rude, ki Je ostala iz tistih časov, ko so tamkaj živeli kopači železno rude. V bližini Sedevčičcve in drugih hiš so še dobro vidni sledovi nekdanjih rudniških rovo-v. Na koncu vaji, tam, kjer raste stara hrtiška, pravijo še danes »Hruška se v, -^ Pri kovačnici«, v Ustih časih, ko ^'kovrH0^la mreža ,nawot- , je■ delonal- železni rudnik na Ve-'bv.ih vrat. V 37. minuti prvega liki Preski, so imeli rudarji tu v NK BREŽICE - PRVAK v Kisovcu ^APIRNICar (Vevče) • SVOBODA (Kisovec) 3:8 (2:0) «J?*R Je namakal igrišče, toda v c, *6ri Je bila ves čas v premoči f ">boda; vendar je zabeležka pa--f“ *« Zato. ker nima dobrih pre-, strelcev v trenutku ko bi i_?bc 18. p. m. so v Brežicah od-5““ti nogometaši — rivali NK “režice in NK Videm-Krško tek-. Zmagali so zasluženo domači * »:2 (2:2). Nezadovoljni gostje so »d Pritožili zoper sojenje sodnika . »enianika, zaradi česar je bila '«ma razveljavljenja. - v nedeljo te NK Brežice ponov-» igral prvenstveno nogometno »nx0 dolenjske podzveze ln Je 40-LETNI DELOVNI JUBILEJ JOŠKA K0SM0SA »l^varil Jože Kosmos, komerci-direktor Splošnega trgovske-Podjetja v Hrastn.ku Je v nego^0- 13' 11 zaključil 40 let svoje-» ZKem udejstvovanju Rojen *t«v?arca 1900 v Zagorju kot srn «trr^rJa' se izučil v trgovski Ui ** m Je 15. novembra 1019 prl-I* J* Ljubljane v Hrastnik, kjer v ,t trgovski pomočnik vstopil -siužbo Konsumnega društva ru-V , 'v za Hrastnik, Dol ln Ojstro v pl _ lil VZJOVl U doL,avnl poslovalnici v Delavskem B5“U v gornjem Hrastniku. Kot *°ben trgovs doval in je v gornjem Hrastniku. Kot 6r»20t>en trgovski sotrudntk je na-jfedoval in Je bil več kakor 22 Poslovodja poslovalnice. Po tan-rodltvl 80 se hrastniške dainUge združile v Nabavno-pro-d»;,,° zadrugo (Naprozo) in le te-v-IJil ravnatelj tov. ko. od*el pokoj. Karel Malo-pa je Jože 7'-*Inos Postal ravnatelj zadruge, d S j® bil tud) pri Potrošniški za-6o«t ; Po novl reorganizaciji Je Dtva rudarjev, in tako Je lah , 8 Prehajal ob reorganizaciji s«,V ^ste zadruge n podjetja, 1«1, ob teh reorganlzaciah nasta- ■■: // k«33* tov Kosmos ni znan samo // •družnlk In gospodarstvenik, // V K;^č tudil kot kulturni delavec. /J Vrt- lUdl KOI KUHI u4ei«?bodl Hrastnik I se je pričel l»tV , "vati po njehl ustanovitvi tiča 1819 ln ima letos tud, 40-let-■•klh ,,voJc8a delovanja v delav-1*1 ' 'dlturnlh društvih, Tu Je de-Vtf,v dramskem odseku, bil akti- // 8*Vov ,*n pevskega zbora udej- /J 86 le kot telovadec v // 5“bn *Sl' Pri otkestru Itd. ter je ' ®vo>L-Ie odličje 11. reda Zveze tlov.“°d. Leta 1923 je bil med usta-v Svobode II pr, steklarni V7,*flnlku. leta 1925 je prav ta-Iruj,818novll Delavsko kolesarsko f'>d»lVo' bil Je član Prijatelja pr:-0trakovne organizacije ter Ju,], drug h delavskih drultey. **rj' *°t marljiv poverjenik Can-)tIeve družbe se Je udejstvoval. v*dad ,okupacijo mu okupator se-fhor,,nl prizanašal. Ze teta 10)1 je B* J* v zaporo v Lafko. leta »44 Je , taborišče Dachau, od kodgr 'e o«vrnil v Juhlju 1945. Vsc:4toz.l zvest »vojlm idejam ln eo- Tov*"1 H*0 Kesmosu čestitamo ob ** fL Jih juh lellh ter mu želimo m°go let zdravja In dela. Cvetko A. Kristan 45. — V neprehodnih gozdovih, nekaj streljajev nad Izvirom Kamnllke Bistrice ao Imeli rokovnjači svojo postojanko. Sem sta ae napotila Boječ |n pisar še tisto noč. Pred ozkim skalnim prelazom Ju je ustavil stražar: »Kdo voiha?« »Feriahara!« odgovori čevljarček hi stražar spusti pulko ter ju pusti mimo. Ko sta prišla še mimo dveh straž, »topita na Jaso, kjer Je gorel ogenj, na katerem se je pekel Janjiček. / 46, — Okoli ognja pa Je bila zbrana vesela druščina in najglasnejši med njimi Je bil mešetar Tonček, ki se Je prav nocoj vrnil z izleta z oskrbnikovim konjem. Nocoj se je spravil nad pobeglega leme-ostarja Petra, ki so ga pa raje klicali Toča, ker je menda neki babi, ki ga je ob grdem vremenu od hiše spodila, točo na polje priklical. Bojca so rokovnjači poznali, zato so tembolj buljili v tujca. Toda ta dva sta •e odpravila naravnost proti poglavarju. 4L — Groga, k| Je menda že čul korake, Je stopil Iz hišice In povabil pisarja • seboj. Ta mu je povedal zadnje novice Iz doline, pravil mu Je o Mozolovem Izdajstvu in rokovnjaškem maščevanju nad njim. Groga je težko skrival svojo razburjenost, vendar se Je premagal ln z mirnim glasom pobaral pisarja po Francozih, ki bi Imeli priti po Črnem grabnu. 48. — »Torej čez tri dni?« vpraša ponovno Groga. »Se kaj?« »Da, to francosko četo spremlja neki Vernazz.« »Kakšno zvezo ima ta človek s tem?« »Mogoče ga boste bolje poznali, če povem, da je to avstrijski Izdajalec in da se je nekoč pisal Brnjač.« Te besede so kot strela udarile Groge. Obledel Je kakor stena, oči so mu stopile Izpod čela In krčevito se je moral prijeti mize. »Brnjač! Lopov BrnjajSl« KAJENJE — NAJDRAŽJA ČLOVEKOVA RAZVADA Samo v Evropi pokadimo na leto za 6 tisoč milijard din tobaka JUGOSLAVIJA SODI MED ZMERNE POTROŠNIKE, KLJUB TEMU POKADE JUGOSLOVANI ZA 15 TISOČ NOVIH STANOVANJ NA LETO — AMERIČANI PA KADE NAJVEČ Jugoslavija sodi med zmerne potrošnike, kljub temu pokade Jugoslovani 15 tisoč stanovanj na leto — Američani pa kade največ Najprej primeren uvod:" Pred 17 leti v taborišču Reniccl: približno 45 let stari S. K. v enem izmed neštetih šotorov lz dneva v dan usiha. Ne pomagajo lepe besede tovarišev, niti grožnje. Zapisan je smrti. Tisti skromni hlebček kruha, ki so ga politični pripadniki deležni, prodaja — za cigarete ali tobak brezvestnim »trafikantom« v taborišču ali vozaču, kj z dovažanjem peska v taborišče tihotapi tudi liste tobaka .In takih nesrečnikov je bilo več. In vsi so žalostno končali. Prvo leto po vojni. Mlad moški 8. L., po poklicu pravnik, teka od sestanka do sestanka od konference do konference. Bila je pač doba intenzivnega dela. In mladi pravnik ima stalno cigareto v ust h. Ko opazi, da mu cigareta škoduje, sklene, da bo prenehal Ko pa vsi poskusi propadejo, se odloči za zadnjega: kupi si debelo oni- žvi' in v.uii. dokler ga ne omami. Ko popoldne ponovno prižge cigaro mora sesti, ker se mu je v glavi zvrtelo. Mislil je, da se bo s tem otresel razvade, pa ni šlo, zato je ogorek cigare pognal stran in si kupil zavojček cigaret ter se pri tem zaklel, da ne bo nikoli več nehal s kajenjem. Tretji primer: pred nekaj leti. Zdravnik reče mlademu T. G., naj preneha s kajenjem, sicer bo šlo slabo. Mož pa se tega ni držal. Sledila Je dolga In huda bolezen ter nato bolnišnica, kjer Je T. G. preb 1 več let. In danes še vedno kadi... Prvi mraz in megla v Franciji ZARADI MOČNE MEGLE AVTO ZAVOZIL V PREKOP Best oseb, ki so se vozile s svatbe, je izgubilo življenje Po'izredno blagi in sončni jeseni se je pojavil prvi mraz in megla. Vreme se je spremenilo pred dobrim tednom In povzročilo vrsto Incidentov. Najbolj dramatičen incident se je pripetil v kraju Void v departmaju Meuse. Avtomobil, na katerem se je vozilo sedem oseb z neke svatbe, je treščil v Pre-kop, ki povezuje Marno z Renom. Tragedija je terjala 6 mrtvih. Vzrok nesreče je bila megla, edini, ki je ostal živ, je orožnik Marcel Henri, ki je bil huje ranjen in zato ni mogel povedati, kako je do nezgode prišlo. Te tri konkretne primere smo navedli zato, da bi povedali, kako težko je odpovedati se »hudičevi travici«. Ce pa zadevo temelj.teje premislimo, ugotovimo, da je za človeka zares sramotno, da se ne more znebiti te grde in hkrati vsestransko škodljive navade. Toda čemu bi še nadalje f.lozofira-11. ko pa nas znanost dovolj prepričljivo opozarja, ml pa gremo mimo tega ln statistični podatki govore, da se kajenje ne omejuje, pač pa šie bolj š ri. Ce primerjamo količino tobaka, ki ga človeštvo pokadi v povojnih letih, s količino, ki Jo Je pokadilo v letih pred vojno, bomo videli, da danes pokadimo skoraj dvakrat več tobaka. Nadalje so pred vojno kadile le redke ženske, danes pa Je tudi med njimi ta razvada splošna, kot pri moških. Ne bomo ponavljali tega, kar smo v tobaku in raku že pisali. Statistični podatki Združenih držav neizpodbitno kažejo, da Je med izgorevanjem tobaka in cigaretnega papirja ter rakom na pljučih določena zveza. NI važno, če znanost pri tem še ni odkrila dejanskega agensa rakastih obolenj dovolj je, da nam to zago-t avl ja j o statistični podatki. Toliko o tem. Razvado kajenja bomo tokrat obdelali z druge plati. Pomislimo, koliko bi človeštvo prihranilo, če ne bi kadilo. Lansko leto so samo Francozi pokadili za 245 milijard frankov cigaret to tobaka. Ce to primerjamo z njihovim narodnim dohodkom, vidimo, da Je 245 milijard frankov le nekaj manj kot 10 odstotkov vsega francoskega nacionalnega dohodka. Marsikdo bo sicer rekel, da bi s prenehanjem kajenja izgubili delo in zaslužek tisoči, morda stotisoči ljudi. Seveda bi ga izgubili, toda le za nekaj časa, kajti na poljih, kjer se vzgajajo tobačne sadike, bi mogli že v drugi sezoni gojiti druge kulture. Tovarne, kjer predelujejo tobak, pa bi mogli spremeniti v tovarne, ki bi proizvajale drugo potrošnjo blaga, m tudi lastniki tobačnih trgovin in trgovinic bi mogli najti drugo zaposlitev. Ce naj bi ta argument veljal, bi moral obveljati tudi ta, da se človeštvo »mora« oboroie-vati, ker bodo sicer stotisoči ljudi na cesti, vtem ko Je res, da bi ti ljudje mogli svojo delovno sposobnost izkoristiti v vse bolj koristne namene. Vemo, da bo naša trditev ostala brez haska, saj smo že v začetku poudarili, kako težko Je odvaditi se kajenja to če bi v neki državi prepovedali kaditi, bi se verjetno nlena vlada malo časa ohranila na oblasti. NI torej naš namen, začeti z nekim mes Janstvom proti kajenju to tobaku, prikazati hočemo le številke, koliko človeštvo potrati za ta užitek, ki mu hkrati prinaša tudi toliko zla. V letu 1945 Je Evropa pokadila 588.592 ton tobaka, kar pomentme cigaret na prebivalca. Ker tehta posamezna cigareta približno 1 gram, pomeni, da smo v Evropi tisto leto pokadili približno 587 milijard cigaret. Ce računamo, da stane potrošnika v naši valuti vsaka cigareta povprečno 3 din, pomeni, da smo tedaj poslali v dim okoli 1700 milijard din. To so številke, ki dajo misliti. Pomislimo le, koliko stanovanj bi s temi finančnim, sredstvi lahko zgradili. Daleč pred Evropo pa so ZDA. V ZDA, ki štejejo 165 milijonov prebivalcev, pridelajo na leto povprečno 800.000 ton tobaka. V lanskem letu pa so v ZDA pokadili 425 milijard cigaret. To pomeni, da so ob našiih cenah porabili samo za kajenje 1275 milijard din. Koliko pa pokadi Evropejec? Stari rek »Kadi kot Turek« je morda veljal nekoč, danes ne drži več. Statistični podatki pravijo, da pokadi Turek povprečno 1490 cigaret na leto. Približno toliko pokad tudi povprečen Jugoslovan. Spanec pokadi nekaj manj, Norvežan pride že na »komaj« 1260 cigaret na leto, Šved komaj na 1000 Portugalec pa pokadi le 600 cigaret na leto in je na lestvici najniže. Najviše na lestvici v Evropi pa Je sosed evropske Turčije — Grčija. V Grčiji pride na posameznega prebivalca velika številka 4680 cigareti Grku sledi Anglež s 304o cigaretami na leto, nato Belgijec z 27(K). Avstrijec z 2370, nadalje Francoz in Irec, ki pokadita po 2270 cigaret na leto, tema sledijo Holandec z 2200, Danec z 2180 in še Nemec s 1850 cigaretami na leto. Za zadnjo primerjavo bomo navedli našo državo. Pred vojno Je nai pridelek tobaka znašal 30.000 ton. Leta 1957 pa smo ga pridelali kar 57.000 ton. Na srečo veliko tega tobaka izvozimo. Kljub temu pa je prišlo pred vojno na posameznega Jugoslovana 433 cigaret. danes pa Jih pokadi okoli 1000 več. Kratek obračun, ki velja za našo državo. Po naših računih pokadimo v enem letu za 40 milijard dinarjev tobaka. Ce stane sodobno lepo »premjeno dvosobno stanovanje okoli 2 milijona m pol dinarjev, bi z denarjem, ki ga »vržemo v dim«, krili stroške za gradnjo ts.ooj stanovanj na leto. Naš prikaz bo ostal »glas vpijočega v puščavi«. To je gotovo, in tudi nismo Imeli namena ljudi pripraviti do tega, da bi cigareto odvrgli. Hoteli smo le prikazati, koliko ljudje za to razvado porabijo. In če hočemo biti iskreni, ne gre krivda tobaku, pač pa nam samim. (Po Primorskem dnevniku) ZARADI URANA SE MORA VAS PRESELITI Celo vas bodo preselili ali bolje premestili iz enega kraja v drugega. Zdi se, da Je to usoda vasi Saint Pierre v pokrajini Cantal. V tem kraju so namreč odkrili ležišča urana, ki so natanko pod vasjo. Krajevni prefekt in poslanci te pokrajine so dali že izdelati načrte za novo naselje. Ko bodo načrte novega naselja odobrili tudi sami prebivalci Saint Pier-ra, se bodo stare vasi lotili s krompi in buldožerji, ki bodo stanovanjske hiše, šolo in občinsko zgradbo porušili do tal. Mino pokopališču bodo prizanesli. Zdi se, da je ležišče urana tik pod zemljo in da bo zato kopanje te dragocene kovine zelo lahko. Krajevne oblasti računajo, da bodo ob novem rudniku mogli zaposliti rudarje iz Champagnaea, kjer so pred meseci rudnik zaprli. RUSKI PILOT — 2.388 km/h! Znani ruski pilot Mosolov je dne 3. novembra t. 1. dosegel z reaktivnim letalom hitrost 2.388 km na uro. Sovjetska zveza je zahtevala pri mednarodni letalski zvezi, da se ta uspeh prizna kot nov svetovni rekord. „Telefonska“ poroka maroškega princa MULAJ ABDALAH SE JE POROČIL Z LA MIO S0HL, HČERKO BIVŠEGA LIBANONSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA, KI JE BILA ŽE PREJ OBLJUBLJENA PRINCU MOHAMEDU IZ SAUD0VE ARABIJE Maroški princ Mulaj Abdalah se je kar »po telefonu« poročil z lepo Lamio Sohi, hčerko bivšega libanonskega ministrskega predsednika Sohla, potem pa j* z letalom odpotoval v Beirut, kjer so pripravljali velike slovesnosti na čast mladima zakoncema. S tem se je zaključil ljubavnj roman, ki se je pričel pred tremi leti v pariški »Latinski četrti«, ki je intelektualni ln študentovski center Pariza. Lamia Sohi in princ Abdalah sta s« spoznala na Sorboni, Ona je. študirala filozofijo, cm pa pravo. Sedaj ima ona 21, on pa 28 let. lz filmskega albuma PRIZOR IZ FILMA »ZAPLEŠIVA!« Njuni ljubezni pa se je stavilo na pot mnogo ovir politične narave. Lamio je njena družina obljubila princu Mohamedu iz Saudove Arabije. Deklica je morala pokazati mnogo nepopustljivosti, njena družina pa še precej diplomatskih sposobnosti, da je bilo mogoče preklicati dano obljubo. Tudi na prinčevi strani ni šlo vse gladko. Po protokolu se ne bi smel poročiti prej kot njegov starejši brat Mulaj Hasen. Toda ta protokol je prelomil sam maroški sultan, ki je osebno pisal Sohlovi družini ter v imenu sina prosil za roko La-mie. Poročni obred je bil v Bel. rutiu v rezidenci družine Sohi po muslimanskem obredu, toda v odsotnosti ženina jn neveste. Poročno pogodbo je za ženina podpisal princ Mulaj Hasan El Alavi, bratranec maroškega CESTIŠČA IZ PREMOGA AmeriSka družba Curtis Wright Corporation je iznašla poseben način izdelave cestišč iz premoga. Pri tem postopku gre za vrhnjo prevleko, ki je izdelana iz posebno pripravljene premogovne gmote. Taka prevleka je znatno cenejša od vseh drugih načinov- ki jih danes uporabljajo. Razen tega Ima omenjeni način še to prednost, da je taka prevleka zelo odporna proti mrazu ln zmrzovanju, prenese pa tridesetkrat večje obremenitve od drugih vrst materiala. Na 1 kilometer take ceste je potrebno okrog 1.400 ton premoga. V Evropi se tak način urejevanja cestišč še ni preizkušal. — Ce bi v te namene porabili premog, ki propada v velikanskih zalogah zahodnoevropskih držav, bi se te zaloge hitro porabile. Natančnejši podatki o tem načinu graditve cestišč pa so še precej skopi. sultana, za nevesto Pa veliki mufti. Toda v tem trenutku je zazvonil telefon; iz svojega pariškega hotela se je oglasil Abdalah, ki je tako Po telefonu sporočil svojo privolitev. Poroka pa bo učinkovita šele Po javni slovesnosti, ki jo bodo opravili, ko bo princ na univerzi diplomiral. KAKOR V MIAMI BEACHU NA FLORIDI (ZDA), TAKO TUDI v LONDONU VSAKO LETO IZBIRAJO »MISS SVETA«. PRED DNEVI JE KONKURIRALA ZA »KRALJICO LEPOTE« V LONDONU MED OSTALIMI TUDI 23-LETNA MODNA ŠTUDENTKA HELGA METER IZ ZAHODNE NEMČIJE. ČE DEKLE NI MORDA »NAJ-LEPŠA NA SVETU«, JI NE MOREMO ODREKATI, DA NI SRČKA« NA. IN TO JE TUDI NEKAJ. OD TU IN TAM V SOVJETSKI ZVEZI NAJMANJŠA UMRLJIVOST Tri Ut pol milijona znaša naravni prirastek prebivalstva v Sovjetski zvezi. To je pokazalo letošnje ljudsko štetje v Rusiji, ki so ga sedaj oftcialno ocenili. Bilo Je četrto Štetje od prevrata (oktobrske revolucije) ln prvo Po zadnji vojni. V ZSSR živi danes 268,826.000 prebivalcev. Rezultati tega štetja so zgovorni. Tako se Je predrevolucijska Rusija prištevala med dežele z največjo umrljivostjo, Sovjetska zveza pa Ima danes najmanjšo umrljivost prebivalstva na svetu. Zanimiva Je nadalje gostota prebivalstva. Prirastek ljudi znaša 9,5 odstotka, prebivalstvo področja Ural pa se Je povečalo za 32%, v zahodni Sibiriji za 24%, v vzhodni Sibiriji za 34%, na Daljnem vzhodu pa za 70 odstotkov. VSAK LAHKO LEPO PIŠE Otroci, ki Imajo grdo pisavo, lahko to napako v 6 lekcijah, ki trajajo po 5 minut, popravijo, ln to, da Je mogoče »proučiti« ana- AVSTRUA ZMANJŠUJE PROIZVODNJO PREMOGA Letošnja produkcija premoga v Avstriji je za 300 tisoč ton manjša kot lani ob tem času. Od junija 1958 se je število rudarjev zmanjšalo za 2.400. Za prihodnje leto pa računajo, da bodo pridobili celo za 900.000 ton premoga manj kot letos, s čimer bo ogrožena eksistenca nadaljnjih 2.000 rudarjev. V načrtu imajo, da bodo drugo leto zaprli kar tri rudnike, kar je za malo Avstrijo vsekakor veliko. Ing. S. P. tomljo roke ln moč mišic na roki, k; odkrije kaligrafske slabosti in njihove vzroke. Tako pravi neki profesor iz asahlance, katera trditev je vzbudila po svetu veliko zanimanje. greh, ne glede na to, ali Je pr*« metni stražar to videl ali ne. Preostane le še. da msgr. Palaz* zini gre na ulico ln začne tamkaj na stene nabijati tudi kazni t* prometne prestopke. STANDARD V ZDA NAJSNAŽNEJŠE MESTO Vsi življenjski stroški razen transportnih so v zadnjih dveh mesecih rekordno porasti! — piše ameriški tisk. Ce Indeks cen leta 1947 označimo s sto, potem Je Indeks danes 137,2. TEHNIČNI PODATKI 0 POLJUBU Ameriški učenja* Arthur Boyon pravi, da pomeni pol minute trajajoč poljub naslednje: izmenjavo 9 miligramov vode, 0,7 miligrama albumina, 0,45 miligrama soli ln 250 različnih vrst bakterij. EKSPLOZIJA ATOMSKIH BOMB Od leta IMS dalje Je na svetu eksplodiralo 129 atomskih bomb, lanslrali pa so danes več kot 1900 dalnjemetnlh balističnih raket. ENCIKLOPEDIJA GREHOV Za ljudi, ki niso natanko vedeli, kdaj grejte, Je Vatikan končno izdal katalog, v katerem so po vrstnem redu sortirani grehi lz vseh področij človeškega dejanja to nehanja. Prvi del »Enciklopedije greha« Je Izšel v Rimu, a sledili mu bodo naslednji zvezki. Izdajatelj Je msgr, Pletro Palazzlnl, sekretar kongregacije Svete stolice. Namen knjige Je pojasniti, da so tudi »ljudem razumljiva dela lahko greh«. Našteta Je vrsta grehov » področja literature, filma, vsakodnevnega življenja ln dela. Pedantni Vatikan ni pozabil niti na šoferje. Prehitevanje na ovinkih ali vožnja po ravni ulici v prepovedani smeri se šteje za Llsabon Je najčistejše mesto o* svetu — trde portugalski listi. 0» deflleju v sprevodu ob 812. obletnici osvoboditve mesta Izipod Saracenov so sodelovali izključno motorizirani čistilci ulic. VEDRO VODE NA DAN Okoli 15.000 prebivalcev za« hodnonemškega mesta Siegen dobi zdaj na posebne nakaznice le določene množine vode. Za« radi hude suše je morala mestna uprava vodo racion trati. Tako dobijo družine, ki stanujejo na vzpetinah v mestni okelicii po eno vedro pitne vode dnevno. Po cestah vozijo gasilski avtomobili, ki na določenih me« stih točijo vodo Iz cistern Na zahodnonemškem trgu se že kažejo posledice letošnje hude suše; zlasti krompir je zeio drag- PODVODNI TELEFON Zadnja leta se je potapljaška oprema zelo izpopolnila NaJ* novejša iznajdba na tem področju je telefon, s katerim j® mogoče opremiti podvodnega ribiča. Telefon deluje brez žice-Izdelali so ga v Phlladelphlj 1 1° mu dali ime »aquavcx«. Besed* spreminja v vodne valove Mikrofon je v maski, oddajnik id sprejemnik pa na pletih In i*b' ta 3.5 kg. Baje omogoča ta ap*' rat razgovor na daljavo dveh kilometrov. | ROMAN V NADALJEVANJIH Skrivnost © dveh bratov Lord Chelfield se je že pripravljal, da izrezek iz londonskega časnika r.-ztrga, vendar se je premislil in ga položil pod pisemski obte-žilnik na mizi. Zadnji odstavek članka je zvenel pomirjajoče in mu bo v noči, ki se bliža ,v tolažbo, kajti mož je bil potreben, da mu kdo vlije poguma. Dasiravno je Chelfield na zunaj kazal, ko da je skeptičen, je bil v svoji notranjosti o eksistenci .Črnega opata1 trdno prepričan. Nervozno je pritisnil na električni gumb. -Se je mister Richard že vrnil?« -Ne še, mylord.« Jezno je začel bobnati po mizi. »Kam, vraga, zahaja vsako dopoldne?« je godrnjal. > Toda Thomas se je pokazal pametnega, kot da vprašanja ni slišal. 2. Kosci na njivi so že pokosili poslednje žito. Kakor rumeni nagrobni kamni so stali žitni snopi na strnišču. Onkraj polj, tam, kjer je izza žametaste krošnje nekega drevesa kukal stari, sivi cerkveni stolp, je bilo naselje Chelfordbury. Za njim so se začele prostrane zelene in bele sipine Susexa, pod njimi pa se je vijugala železniška proga. Dick Alford je sedel na lesi nekega plotu vrh malega griča, pod katerim se je razprostirala pokrajina na daljavo petnajstih milj. Ce je obrnil glavo, je lahko videl dvorec grajskega posestva, zelene strehe in kupole Fossaway,a ter široke, z travo poraščene ploskve in skrbno pristriženo živo mejo. Trenutno ga pa niso zanimala ne žitna polja in ne prostrane sipine, tudi ne gosposki dvorec in razkošen vrt. Pač pa so se njegove oči zagledale v mlado damo, ki se je naglo vzpenjala po vijugasti stezi, ki je držala naravnost do lese, na kateri je sedel. Med potjo je pela, z jezdnim bičem je udarjala v taktu kakšnega vojaškega bobnarja. Njegove ustnice so se že začele krožiti, da se nasmehnejo: vsak trenutek ga mora mlada dama opaziti! Mogoče se bo pokazala (■nevoljen«, da jo je videl? Doslej je Dick mlado Leslie Cine srečal samo ob takih prilikah, kadar je na obrazu nosila prijazno masko in je njen obraz kazal le narejeno ljubeznijost, kot jo terja bonton. Naenkrat pa je prenehala peti. Sicer ga je opazila, ni se pa zdrznila in ustavila korak, peč pa se je z nespremenjeno hitrostjo bližala vrhu griča, med potjo pa še z bičem obglavila nekaj visokih kopriv. -Potuhnjenec!« ga je pozdravila očitajoče. Čeprav ni imela velikosti povprečne Angležinje, je bila s svojo vitko postavo videti precej večja kot v resnici. Njen fino oblikovan obraz je razodeval raso ter je imela temnomodre či in rdeče ustnice, ki so se rade smehljale — skratka: Leslie Gine je bila lepotica! Sedaj se je postavila pred njega. Nosila je majhen športni klobuček nekoliko postrani na glavi, razkoračene noge pa so stale v visokih jahalnih čevljih — eno roko je imela oprto v bok, druga roka pa je mahala z bičem. Dick Alfred je brezbrižno grizel s svojimi belimi zobmi neko travno bilko ter s svojega imenitnega sedeža na lesi dobrohotno gledal na mlado žensko pod seboj. -Ste jahali, Leslie?« je vprašal. -Da, jahala sem,« je odvrnila s slavnostnim glasom. -Konja!« je še pristavila. Mladi mož se Je nedolžno oziral okrog. -In kje imate to prijazno žival?« Nezaupljivo je pogledala njegov od sonca ogorel obraz, na katerem se ni premaknila niti mišica. -Ko sem skočila s konja, da si v travi utrgam cvetlic, ml je konj ušel,.. Saj ste to vendar videli!« mu je rekla z očitajočim glasom. -Nekaj konju podobnega sem prejle videl dirjati v smeri proti Wil-lovi hiši,« je rekel mimo. »Mislil sem, da v,as je konj vrgel Iz sedla!« -Prav zato, ker ste to mislili, ga boste sedaj šil Iskat! Čakala bom, da se z njim vrnete.« In ko je mladi mož s težkim srcem zlezel z lese, Je dama pred njim še rekla: -To sem vam že tako hotela naročiti. ,Tam sedi mlad lenuh, ki je zanj nujno potrebno, da se malo sprehodi,* sem si mislila, ko sem vas zagledala. Sicer pa prav dobro veste, da imajo bodoče svakinje posebne pravice!« Pri zadnjih besedah, ki jih je izgovorila, se mu je obraz zasenčil. Ona je najbrž opazila oblak na njegovem prikupnem obrazu, zato ga je s stegnjeno roko ustavila. »Ne, Dick, ni treba! Konja lahko poišče moj hlapec. Moj konj Je tako požrešen, da je najbrž zdirjal nazaj v hlev k svojim jaslim... Sedite, rada bi z vami govorila!« S skokom se je pognala na leso, kjer je prej sedel on. »Poslušajte me: zdi se mi, da vam ni kdo ve kako všeč, da pridem v vašo družino in postanem gospodarica na Fosaawayu?« -Ravno nasprotno: štejem že dneve, ko se bo to zgodilo!« ji je odgovoril. »Prosim vas, Dick, ne norčujta se z menoj!« ' Fant je iz žepa privlekel srebrno, oguljeno cigaretno dozo in si pri' žgal cigareto. »Draga moja Leslie...« Odkimala Je z glavo in postala resna. -Najbrž mislite, da se bom v vse vtikala: v vodstvo grajskega P0” sestva — vem, da Harry ne bi znal voditi niti najmanjše farme — v... v vse mogoče stvari na gradu. A motite se!« Tri kolobarčke dima je Dick Alford še pihnil predse, preden ji 1® odgovoril: -Želel sem ravno oasprotno. Všeč bi ml bilo, če bi vodstvo n»d gospodarstvom prevzeli vi! Zame bi bil to blagoslov. Ce bo za posest voh1 stal kot porok vaš denar — oprostite mojim nesramnim besedam — pote111 lahko vse gospodarske posle na posestvu vodi kak uslužbenec prav tako dobro kot drugi sin naše hiše!« 3. V njegovih besedah ni bilo trpkosti, tudi ne sledu obžalovanja. Le*-lie ga je poslušala molče. — Dick Alfred je bil namreč sin iz drugem® zakona, in ko je stari lord Chelford umrl, je grofovsko premoženje, naslada, celo voz ki ga je Dick uporabljal prešel na najstarejšega sina. Mlaj’* brat pa se je moral zadovoljiti z malim posestvom v Hertfordhireju, ki J® vrglo letno dve sto funtov, z nekaj zlatnine svoje umrle matere in tis^® funti. In še teh tisoč funtov ni videl nikoli! Na skrivnosten način je dena* zginil takrat, ko je Arthur Gine urejeval zapuščino, Dick se je počutil bolje, če ni nikdar mislil na ta denar. Vendar •* ga Je sedaj spet spomnil. In ko je Leslie instinktivno začutila, da je P1®* proti njej tako rezerviran zaradi njenega brata, je rekla: -Kaj ne, vi ne marate Arthurja,« »Kako ste vendar to uganili?« jo Je vprašal odkritosrčno presenečen kajti še nikdar ni pokazal, da ne mara gizdalinskega advokata. . -To čutim,« je rekla ln z glavico modro prikimala. -Tudi mene ve® krat spravi v obup. Prav lahko razumem, da je za moža, kot ste v" neznosen Človek.« u Dick se je nasmehnil. »Harryju se ne zdi neznosen, on pa je tisti, ** o stvari odloča.« A »Harry... Tako neresnično se mi zdi, da naj se z njim poroti**^ Njegova snubitev je bila tako smešna, Dick, tako vljudna, tako nadvs® uradna...« ^ Dick sl Je skušal predstaviti, kako je njegov brat, ki je zelene® j ljubezenskih stvareh, zasnubil to lepotico. Nekoč — bil je topel junij® večer — je Dick zmotil svojega brata v zaupnem pogovoru, ko je njeg0©, mlada, podjetna tajnica ravno hotela pripraviti Harryja do tega, d®/, zasnubi, Harry je bil tistikrat zelo zmeden, da bi se tajnici njena nan*?, prav gotovo posrečila, če ne bi Dick čisto po naključju zmotil njun j-tlmnl razgovor. Posledica te nehotene motnje je bila, (Vi je mlss WennP morala na vrat na nos zapustiti Fossaway ln odpotovati. (Dalje prihodniKI