miifl NABObA"—NBW YOBS
FRIDAY", SEPTEMBER 14, 1945
TPrrANon-ntN L. im
SERZANT DIAVOLO
:: Spisal MARCEL PRIOLIET ::
m
Zakasnele vesti iz stare domovine
(72)
Plazil se je previdno meti palmami okrog vile in pazil, da bi ga 'koraki ne izdali. Večkrat je ustavil in poslušal, toda v vili in okrog nje je bilo vse tiho. Slednjič je zaslišal za* anolklc glasove in zdelo se mu je. da se stano valei vile prupirajo.
Tako je prišel zopet na kraj, <>d koder se je bil splazi k k vili. Zagledal je limuzino in šoferja, 'ki je dremal za volanom.
Hoteč pojasniti zagonetko orijentale&e vili? je stopil k limuzini in zaklieal: — llej, dober večer, kolega! Šofer si* je zdramil iu začudeno i>ogledal hunt i n i ja. Po item je odskočil in dvignil roke. kakor bi se hotel ubraniti napadalca.
, PRVI PODATKI O VOJNI ŠKODI V SLOVENIJI
Celjsko okrožje je prijavilo 49 milijarde din, ljubljansko 11.2 milijarde in mesto Ljubljana 2 milijarde din vojne škode na zasebnem premoženju.
la prijavljena naslednja škoda; uničenih je bilo 31 traktorjev v vrednosti 0.6 milij. dinara, 547 mlatilnic v vrednosti 3.5 milj. din., 2259 plugov v vrednosti 3.3 milj. din., 51.022 drugih strojev in orodja v vrednosti 33.2 milj. dinara, 18.924 vozil in vpreg v vrednosti 52.7 milj. din., in 34.684 kosov posode (sodov) v
vrednosti 14.9 milijona din. — Na pridelkih je bilo prijavljene škode v milijonih dinarjev: poljski pridelki 38.0, sadni pridelki in izdelki 10.9, vino 6.8 in drugi pridelki 12.4. — Sadnih dreves je bilo uničenih 58.598, trt pa 36.107.
Na trgovski ali obrtniški opremi je bilo prijavljene 136.9 milijona din. škode, na blr.jjru in sirovinah pa 130.8 milijona din. V gotovini so bili ljudje oškodovani za 134.2, na vrednostnih .papirjih po nominalni vrednosti za 11.6 in na diagocenostih za 31.0 milijona dinarjev. Druge vrste škodo so prijavitelji prijavili v iznosu 355.2 milijona dinarjev.
Ljubljansko okrožje je prijavilo in popisalo vojne škode v skupnem iznosu enajst mi-Ijard 246 milijonov dinarjev.
GOSPODARSTVO NA PRIMORSKEM
RAZMERE V GOZDOVIH OKROG IDRIJE
Idrija. — Na valovitem sve-
Obnova železniške Postaje Grorica-Sveta gora
Meti vsemi železniškuni postajami v goriškem okrožju je bila zaradi lxmibaiiliranja najbolj poškodovana postaja Gori-ca-Sveta gora. Obnoviti je bilo razen železniških naprav vsa poslopja, vodovod in električno napeljavo ter odstraniti velike količine uničenega železniškega materiala.
Delavci so se lotili obnavljanja s pravo partizansko Ijorbenostjo in požrtvovalnostjo. Odstranili so 50 iztirjenih vagonov in ves uničen material.
Velike težave so povzročali ite#ki topovi, zasidrani v pripravnih jamah, ki jih je bilo treba izvleči. Položili so nad 2000 metrov novega tira ter očistili in obnovili poslopja in kurilnice. Obnoviti so morali tudi ves sistem kretnic. Sedaj je postaja preurejena in izročena prometu. 2sa (progi »proti Ajdovščini so morali obnoviti tri mostove.
bilo poskrbljeno prav po mačehovsko. Stalni kruh je imelo samo 10 ljudi, vsi drugi so bili pozvani na sezonsko delo. Le* se je na debelo izvažal, največ na žago na Solkanski cesti pri Gorici, ki je dnevno predelovala 70 do 80 kub. m. lesa. O kakem načrtnem po-gozdovaanju ni bilo govora in marsikje so nastale poseke kakor pravi madeži na tej lepi gozdni površini.
Naša nova uprava je prev zela jrozd v težkem stanju. Začeti bo treba z načrtnim pogozdovanjem. še preje pa bo-morali iz gozda spraviti ves posekani les, ki leži po raznih težje dostopnih krajih in se kvari. Največ lesa prevzema rudnik, posebno okroglega za opornike. Na drugo mesto pride preskrba civilnega prebivalstva, iposebno z drvmi. Sedaj pa se bo porabilo tudi mnogo lesa za obnovo, saj so skoraj vsa posestva uničena ali pa težko poškodovana. Naš delokrog pa se razteza prav po najtežje poškodovanem terenu idrijskega okraja in le pri Tribuši sega nekoliko «preko okrajnih meja.
Seveda smo naj preje naleteli na težave pri prevozu. — Včasih smo imeli svoje tovorne avtomobile, ki so nam bili odvzeti. Nujno bi rabili tri avtomobile. Na področju so delovale tudi vzpenjače, dve smo spravili v obrat, tretja pa je bila težko poškodovana od u-mikajočih se Nemcev in bomo imeli na njej še mnogo dela. Manjka nam tudi strokovnih moči. Sedaj je zaposlenih -pet stalnih moči. To število pa moramo dvigniti prav kmalu na 40 in pozneje še višje. Mnogo si obetamo od gozdnega tečaja, ki se bo začel v Gorici, in bo naša naloga da pošljemo
Obnovljeno delo v velenjskem
in zabukovškem rudniku
V velenjskem rudniku so se rudarji takoj po osvoboditvi vrgli z vsem močmi na delo, I da obnovijo rudnik in dvigne-! jo produkcijo. Dosegli so žc prav lope uspehe. Od zloma se je proizvodnja povišala od 50 na 300 ton dnevno. Tudi j rudarjem hudo poškodovane- j ga rudnika Zabukovica pri žal-! cu je uspelo dvigniti proizvod- j njo od 8 na 60 ton. To je iz-; reden uspeh, če pomislimo, daj je zaposlenih samo 60 delav-| cev. Pred vojno je bilo v rud-j niku zaposlenih 400 do 500 ' ljudi, navzlic temu je takrat
znašala dnevna produkcija samo 200 ton. Pri tem je še u-poštevati, da morajo sedaj rudarji sproti obnavljati še poškodovane naprave.
nanje čim več naših delavcev, posebno čuvajev, ki si morajo pridobiti potrebno strokovno znanje.
" Primorski Dnernik"
Delavci y Sloveniji popravi j a jo porušeni železniški tir.
Novi mostovi na Vipavskem
grožnje, da bodo pobiti vsi ljudje, kjer bi se jim ovirala pot.
Most v Vrtovini je bil od I Nemcev kmalu nadomeščen z novim lesenim. Toda tudi ta je zgorel. Leseni mostovi radi gorijo. To so vedeli partizani, pa tudi fašisti. Pričeli so z no-jvim sistemom. Pripeljali so dolge betonske cevi, da bodo tako z nasipom prepeljali cesto preko vode, čez noč so N emci, delavci in stražarji ,spali, naslednje jutro pa, ko so se vrnili, so vsi presenečeni našli samo še drobce razbitih ,cevi. Podobno usodo sta doživela tudi moštva v Potočah in Dobravijah. Na mostu v Potočah se je ubil tudi zloglasni (četniški vodja Ljotič.
Mostovi so sedaj že dograjeni in čakajo samo še, da se beton posuši.
TRST, 13. julija 1945. — Odsek za gradnjo in obnovo si je zadal poleg obnove porušenih domov ali njih nadomestitve z začasnimi lesenimi barakami nalogo, da poskrbi čim prej tudi za popravilo zaz-djanih in zapuščenih cest ter mostov, V zadnjih tednih so bile prečiščene cesta iz Ajdovščine v Lokovec in druge oko-lišne ceste. Z največjo brzino pa se gradijo mostovi na cesti iz Gorice v Ajdovščino. Kmalu bodo v prometu mostovi v Vr-j [tovinu, Potočah in Dobravljah. 'Bili so porušeni, ko so Nemci pričeli ofenzivo proti osvobo-| j enemu ozemlju Primorske po zlomu Italije. Takrat niso več služili svojemu namenu in jih nismo pustili uporabljati sovražniku, čeprav se je na vse načine trudil da bi jih obvaroval uničenja. Zaman so bile
Ljubljana. 16. junija.—Or- ] ganizacija in izvedba popisa < vojne škode, ki je bila vezana i za zelo kratek rok, je bila po- i verjena posebni komisiji. Ta je : takoj izdelala .podrobne smer- < nicc za popisovanje vojne škode in izdala vsem ookrajnim ■ in krožnim narodno osvobodilnim odborom in odborom OF navodila za izpolnjevanje pri- : jav. Okrajni narodno osvobodilni odbori so p ravilno razumeli veliko važnost in potrebo naglice <pri popisu. Le tako je bilo mogoče, da so bile kljub raznim terenskim in tehničnim težkočam in pomanjkljivostim prijave izpolnjene pravočasno. Izvršeno je bilo v korist sploš-nosti ogromno delo. pri katerem so sodelujoči pokazali naj večjo požrtvovalnost in marljivost. Komisija za ugotovitev vojne škode je tako dobila pravočasno na razpolago .potrebne podatke z vseh sektorjev našega gospodarstva.
Rezultati popisa ]>a še vedno niso popolni. Vsak dan se prijavljalo na sedežu komisije v Batovi palači v Ljubljani novi oškodovanci, ki iz raznih razlogov niso mogli pravočasno izpolniti prijav. Negotovo Je zaenkrat tudi, ali je bila prijavljena škoda v tistih naših vaseh, ki so bile med sedanjo vojno 7>opolnoma požgane in , rušene. V času popisa se še mnogo ljudi ni vrnilo iz internacij in pregnanstva. Ne vemo, ali je bila za te ljudi ki so nedvomno vsi najbolj , prizadeti, podana točna prija-> va o višini njihove škode. Za-Ito moramo pričakovati, da bol jvišina ugotovljene vojne škode i naknadno vsaj za nekaj od-i stotkov povečana.
tu podobnemu morju, ki ga neusmiljeno biča kraška burja se vrsti kraško skalovje pokrito z gosto zeleno odejo, tako da štrle le malokod skale iz nje. Tak je svet, ki obdaja Idrijo, enkrat mehke, rekel bi, lirične lepote, drugič i zopet divje lep, da ti zastane j dih. In če je rudnik največje bogastvo idrijskega okraja.— Vmes sta mogoča tudi živinoreja in poljedelstvo, toda le malo je sveta, kjer bi bilo mogoče razviti živinorejo v širšem obsegu, morda na Voj-skem in Doleh. Zanimivo je, da sta se danes skoraj dve tretini tega gozda v državnih rekah ter spadata pod upravo državnih gozdov v Idriji in preko nje pod upravo državnih gozdov Slovenskega Pri-morja v Gorici,
Priznati moramo, da je nekdanja Avstrija dobro gospodarila s tem bogastvom. Pri gozdni upravi je bilo vedno zaposlenih nad 200 ljudi, ki so pri tem imeli stalen kruh. Pod italijansko okupacijo pa se je v gozdu začelo pravo me-sarjenje. Tudi za delavstvo je
PRIMORSKE VESTI Ilirska Bistrica
Trst, 6. julija. — Premogovnik "Snežnik" pri Ilirski Bistrici, ki je začelo bratovati kamlu po svoboditvi, dela danes že s precejšnjo kapaciteto. Doslej je bilo v samem rudniku stalno na delu povprečno 32 delavcev, ki so delali 1552 ur. Razen tega je delalo tudi okrog 50 ujetnikov. Dnevna -produkcija znaša doslej 26 ton lignita. Poleg tega so bili očiščeni rovi, izčrpana je bila voda ter izdelane nove naprave.
*
Trst, 6. julija. — Vodne in električne žage, ki obrattujejo v Ilirski Bistrici, režejo poleg lesa za domačo obnovo in gradnjo predvsem tudi les za pogorelce ter za tukajšnji rudnik, žal pa je kapaciteta vodnih žag sedaj zelo nizak, ker je voda v zadnjem času zaradi suše upadla.
Komisija za pregled vojne škode nam je postregla z naslednjimi podatki o prijavljeni škodi .po posameznih okrožjih, pri čemer moramo podčrtati, da se te prijave nanašajo samo na zasebno premoženje in da je vsa prijavljena škoda ocen;en? v predvojnih dinarjih.
Vojna škoda v ljubljanskem okrožju
V	ljubljanskem okrožju so oškodovanci prijavili, da je v bojih, zaporih, internacijah in na drugih posledicah vojne u-mrlo 9.743 oseb, pogrešanih pa je še 10.256. število zaradi vojnih posledic za delo nesposobnih oseb je v ljubljanskem okrožju blizu 4.000. Zaradi zapora, internacije, prisilnega dela in prisilne mobilizacije po okupatorju je bila odvzeta svoboda 31.147 osebam.
Na nepremičninah je bila I povzročena naslednja škoda: stanovanjskih zgradbah je bilo delno poškodovanih ali popolnoma uničenih 11.015 v vrednosti 9.324 miliijonov. škoda na drugh zgradbah, ki jih je I bilo delno poškodovanih ali po-.polnoma uničenih 9562, znaša 306.2 milijona.
Na premičninah je bila prijavljena naslednja škoda v milijonih dinarjev: stanovanj I ska oprema 173.2, obleka, obutev, perilo 161.3, živež, kurivo 87.0, knjige in umetnine 50.1. !govedo in konji 140.9, prašiči in drobnica 21. in male živali 6.0 milijona škode. Uničenih ali uropanih je bilo 31.144 glav govedi in konjev, 16.122 prašičev in drobnice in 130.191 glav malih živali.
V	kmetijskih obratih je bi-
digaj o svobodo in pravico. Za! enkrat ne raziskujmo, kako čista je vest naših sodnikov. _
Pribijmo le preprosto resnico.
Vse očitke, s katerimi so nas obkladali, pobijajo sledeča dejstva. Trst je dobil sevojo avtonomijo ln svojo ljudsko oblast, ki jo je potrdilo ono italijansko in slovensko ljudstvo, ki nima nobenih imperialističnih nagibov. Trst je bil od leta 1382 upravno in dejansko povezan s svojim zaledjem. V tem zaledju živi narod, ki so ga nacionalni šovinisti, imperijalisti, fašisti in nacisti poskušali izbrisat z zemeljske oble. Ta narod je prvi v Evropi sprejel borbo z dvema mogočnima sovražnikoma, pred katerima so se daleko močnejša ljudstva in države' sesipale v prah. Zato je mogo-' če razumeti in pričakovati le eno pravico, ki jo potrjuje skupna borba, da niti en član tega naroda ne ostane izven narodnih meja, ki sta jih za-' risala prelita kri in ljudska I volja.
To pravico je priznalo pošte-, no italijansko ljudstvo slovenskim borcem, ki so mu prinesli sadove svoje borbe — idejo bratstva in demokracije.
Katere sile poskušajo zopet po tej krvavi volji zatreti ljudsko voljo? In zakaj?
ZAKAJ?
(Nadaljevanje z 2. str.)
Po vseh zakonih gibanja ne more več ugasniti. Prižgana je v Človeških srcih in mislih. Njeno resničnost je potrdila partizanska vojska."
Blatili so nas in obmetavali z "zločinci*, "teroristi", "nacionalističnimi šovinisti", ki si laste tuja ljudstva, tuje zemlje, tuja mesta, a obenem pri-
KUHARSKA KNJIGA:
f^gm Recipes §f Ali
Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA	00
STANE SEDAJ - £>m
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 ctram^El
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, kr. mu je kaka jed posebno ▼ navadi. — Ta knjiga je nekaj posebnega za one, i ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čim-; bolj izveibati in izpopolniti.
: Knjigarna Slovenic Publishing Company j 216 West 18th Street	New York, 11, N. Y.
in...'*' Svetile so se mu oči in z južnaškim temperamentom nii je z rokami slikal svoje misli.
Slovenski ribič pa mi je stisnil roko: "Ne bojte se, bomo držali. E, čvrsto bomo držali. In če smo do sedaj prebili, bomo Še naprej. Ideja demokratične svobode je prižgana.
Nautiui je vuici. kako je sogcl v zep po re-li vol ver.
Toda tudi Sautiui je bil ol »orožen. Njegovo orožje je bila v prvi vrsti opreznost, ki ga je t-premija la povsod, kajti zadnje čase so se morali nekateri šoferji v okolici Nizze i>ouoči 1 braniti napadalcev.
Zato je prehitel šoferja limuzine iu mu naplavil cev svojega browninga na čelo, še p redno je mogel možakar potegniti iz žepa revol-\er.
Mar ni ravnal prav? Saj se je moral braniti. Hčer se mu je pa zdel šofer limuzine enako sumljiv kakor orijentalska vila sredi palm.
1 'ogled na Santinijev revolver je pregnal šoferju limuzine vso bojevitost. Toda Santini i'i bil mož, katerega more preslepiti tako lalika zmaga.
Šofer limuzine ji* bil mnogo močnejši od njega. Santini ni imel namena streljati in zato
je j hi pravici Iml spopada, v katerem hi prišle do veljave samo j»es<i.
Zatekel se je torej k zvijači, ki s«* mu je zdela genija 1 na. Hotel je prepričati šoferja limuzine. da ni sam.
Ozrl se je in zakričal na vso moč:
—	I »<td i te vsi pripravljeni! . . . liertinasi . . . G ri na Ido . . . IVvgrose . . . Puncio . .. Ca-Mlliire . . . G-rbis . . Cabasudo . . . Venta-brene . . . Mairise . . . lloze . . „ lieguinese! . . . Vsi I Kalite pripravljeni.
Tako je Santini n spretno zvijačo oživel temo. ki je naglo legla na zemljo, kajti mrak traja v Nizzi komaj nekaj minut.
In čeprav njegova zvij;iv"a ni bila posebno duhovita, je v polni meri dosegla svoj namen.
Šofer limuzine se je začel tresti, kakor človek, ki nima čiste vesti. Ozrl se je plaho na vse strani in za jecljal prestrašeno:
—	Policija!
In že je skočil iz avtomobila in hotel na a so moč v vilo.
Toda Santini je planil za njun. spotoma je pa še enkrat poklical na pomoč lie rti naša, Pcvgrosa, dri na Ida in druge tovariše, katere j<- bila ustvarila njegova bujna fantazija.
^ idel je, kako je planil šofer v podzemlje, kjer je gorela luč. Gledal je za njim, dokler ni planil v nekakšno kabino, kjer je na vso moč potegnil za veliko rdčico.
To je bilo vse. kar je Santini videl.
— V naslednjem hipu, inadame. — je nadaljeval dobrodušni šofer svoje pripovedovanje, — -se mi je zdelo, da je konec sveta.
Čutil sem, ku'ko se je zemlja strahovito stresla in kako mi je zabobnelo pod nogami. Vi- ; del sem. kako se orijentalska vila podira.
K sreči sem bil šele na pragu in bil sem : še toliko pri zavesti, da sem odskočil v hipu. ko je šofer potegnil za ročico.
Slutil sem. da tiči v rfeni peklenska past. Kljub temu me je pa strahovita eksplozija treščila ob tla. Mislil sem, da sem mrtev in da letini v nebesa k angelčkom.
I Kmalu sem pa spoznal, da se mi ni zgodilo nič hudega. Zahvaliti se moram pač roditeljem, da sem tako trpežen Kdo drugi na mojem mevtif bi gotovo ne bil odnesel zdrave kože
Okrog mene je bil vse polno ljudi. Vprašali so liie, 'kaj se je zgodilo. Meni se je pa zdelo, da bi jih moral vprašati jaz.
In res sem jih vprašal. Povedali so mi. da sem se vedel kot pravi junak.
Da. madamc. čeprav sem skromen, se lahko pohvalim, da mi je višji policijski komisar stisnil roko, rekoč: To sto napravili imenitno, dečko.
I)a. tako me je pohvalil sam komisar. Toda priznati moram, da ne vem, zakaj me je pohvalil.
Monika de Kovaljoie, kateri ni ušla nobe-na besedica Santiuijevega pripovedovanja, je tudi stisnila roko hrabremu šoferju. Ni pa-i vedela, če se mu more zahvaliti.
Ni vedela, ali mu mora biti hvaležna, kajci težilo jo je vprašanje, ali ji l«o rešeno življenje > v zadovoljstvo ali breme.
XVII.
NA P1LVOL" L.J t UKZM i Vsa Xizza je kmalu zvedela, kako je nastala . strahovita eksplozija. katero so slišali nad
dv anajst kilometrov daleč, i Drugo »jutro je zvedela javnost deloma iz novin. deloma pa iz privatnih pogovorov, da je zletela na Monc Boronu v zrak cela vila. . Ljudje so pa tudi zvedeli, da ni Šlo za navadno vilo.
y Orijentalska vila, zdaj samo kup razvalin.
je bila zavetišče mednarodnih baiulitov, ki so ' se naziva I i bratovščina 4'Orne perunike/' t Ti ljudje so se pečali s sramotnimi posli. Njihovo glavno delo, iz katerega so črpali vse dohodke, je bilo izkoriščati tajne iu groziti L žrtvam z družabnimi škandali.
Toda banditi se niso čutili varni in zato so si izmislili poleg drugih varnostnli ukrepov iz-vr.-ten obrambni sistem. .'„ I'odminirali so vilo. v kateri so se zbirali in kjer so imeli stalno zavetišče.
Klet so napolnili s smodnikom in dinami-! toni. Kldktrični aparat je bil s]K>jcu z ročico 5 in tako so lahko vsak hip pognali vilo v zrak.
__________ . . . Dalje prihodnjič.