Naročnina mesečno ^вПВВк^ ^flHH^^. имд| ммнв^ лв^ ^^^^^^^^^^ Ce k račun: Ljub- 25 Din. zu možem- ЈШГ ^ВД ^ШГ ДВ ^ДДГ^gfe^ ШПШГ W jBggfr ^ ^jrffg^^^^^ Ijuna št I0.05U in &HJ IsizJVMzJU stvo 40 IJin — nedeljska izdaja ce- Kooitar jevi ul. b/UI 10.544 zo inserate; Suraievo štv 75b5, lolelno % Um, za Ш^Ш ШШШ МЗН ffiM M |ШИ " В ЧВЛкЛ 1ШШ ЧИ MuSY Zagreb štv 54.011, inozemstvo 120Din _ ШгШи tSB H шШШ ВШШ Ш ШШШ Ш ^ШВМ H НН Ргава-Dunn j Uredništvo ie v ^Wj^^iMF -IpBL—^©Shreirf,®»^ faSllV^ «иЈљво^^З^ NM ^^^^er Uprava: Kopitar- jeva h. telelon ЈЧЧ2 Telelom uredništva: dnevna služba pT Tt F* (I ^Tc O DrilC^dC} »Jlll «ЈТГ7 ГГ7П7 Df^Tif^r*^ Izhaja vsak dan ziuiraj, razen 2050 - nočna 2ЧЧ6. 2944 in .'050 ^ liCUCi/OAU fjlll^jy^ ''ULlCSll 11 Lil 11 OiCJL^CI JCL« poudeljka in dneva po prazniku Beseda o nacionalizmu Človek ne more živeti brez božanstva. Tako silna je težnja človeškega srca po nadnaravnem in taiko globoka je potrebe ljudske narave, da se podvrže in služi nečemu, kar je večje in trajneje od nje, dn moderen človek, ki je zavrgel edino pravega Boga, ne neha iskati za novimi božanstvi. Meglena in abstraktna božanstva, katera so mu razne filozofije nudile v zameno za »Boga naših očetov«, ga niso zadovoljile. Zavrgel je enega za drugim. Ideal je dalje ter odkril in z navdušenjem postavil na svoje zapuščene iin prazne altarje enega poslednjih malikov, ki se imenuje Naciju. Rojstvo Nacije kot božanstva je sicer že precej davno in sta ji kumovala že Hegel in Comte s svojimi teorijami o velikem in aibso-hitnem bitju, a šele XX. veik ji je dal meso in kri, ko jo je zavil v nacionalne barve in ji tako dal obliko, ki je vsakemu uanljiva. Nu-rod, to je utelešen l>oig, poedinci pa so le udje njegovegu mističnega telesa. Pred njim moderen človek odtkriva glavo in je spoštljivo pozoren na njegove želje. Njemu prinaša najdragocenejše žrtve, tudi hekutoirobe krvi, in življenje, Njemu v čast se zlagajo navdušene hi mne in venčan je z atributi božanstva. Narodna veličina in slava je postula vrhovna norma vsega delovanja, cilj vseh naporov. »Naoij-a« končnoveljavno odloča o veličini in vrednosti človeškega življenja. Ne odnošaj do Boga, odnošaj do »nacije« naj odloča, katero glavo bo ovita aureola svetosti in komu se bo odiknzalu čast oltarja. O Bogu Izraela pravi sv. p'smo, da je »Detts zelotes«, ljuliosumeu Bog, ki ne trpi drugih božanstev jjoleg sobe. Kakor Bog Izraelov, tako je tudi Nae.ija ljubosumno božanstvo in proglaša kot vrhovno načelo: s Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ne imej drugih bogov poleg mene«. A da se nas prav razume! Ni vsak nacionalizem takšen. Tako postopa, dela in govori pretiran, fanatičen nacionalizem, ki kaj slabo služi domovini in se zato ne sme istovetiti e patriotizmom, kaikor bi sa,m hotel. Kajti prenesel je socialno ra-zred.no bonbo stanov nu nacionalno polje, neprestano ogroža mirno sožitje s sosednimi narodi. Na znotraj pa sebe proglaša za edi.no merilo patriotizmu, čeprav mu naoonalna ideja velikokrat ni drugega kakor svetel plašč, ki naj pokrije temine egai-stične špekulacije. Take vrste fanatični nucioaiaIraem je bil predvojni nemški, lu je v brezmejni zaverovanosti v samega sebe sunatrat, da je zgodovinsko poslanstvo »Ilerremvolika«, da podvrže aemštvu obmejne slovanske narode. Zato pa se opravičeno smatra za enega glavnih krivcev svetovne vojne. Razumljivo, da je paipež, ki je po svojem visokem poslanstvu nojibolj poklicani čuvar svetovnega miru, v božičnem nagovoru tako astro obsodil pojave pri nekaterih iiarodiih — predvsem v fašistični Italiji — ki povsem sli-čijo onim v predvojni Nemčiji in ki sistematično vtepajo narodu v glavo mišljenje, da ime posebno misijo nad drugimi smanjkultiur-n mi sosedi«, na znotraj pa intenzivnost mali» kovanju pred »Naoijos jemljejo za merilo patriotizmu. Paipež je taikemn početju za vse čase pritisnil žig zločinstva, ker mora voditi do krvavih vojska in notranjih razporov. Ves kulturen svet je pozdravil odločno in jasno besedo sv. očeta v prilog mirnih odinošnjev med narodi. Celo pariškemu »Quotidien««, kateremu se ne more reči, da mu pošiljajo prispevke jezuiti, je papežev govor dal povod, d« je napisal pomemibne besede: Ni pretirano reči, da Pij XI. v guibalh svoje bele sutane nosi mir in vojno. Miru ne bo med narodi, ako se ne izvrši moralna razorožitev. In kje je danes mednarodna sila, ki bi bila bolj poklicana in imela večjo veljavo, da oznanja пмт, kaikor je sveta si culi ca... Ni pa Cerkev proti opravičenemu in zdravemu nacionalizmu, katerega glavne oznake so ljubezen do materinega jezilka, ljubezen in zvesta pri|Hidnost k lastnemu narodu in spoštovanje pred podedovanimi tradicijami svojega ljudstva. Saj je ljubezen do naroda, ne samo kot državne nego tudi kot etnične in kulturne celote v vsej veličini najlepše oveko-večena na struneh sv. pisma. Ali niso bili preroki, ki so čuvali nad srečo svojega naroda kakor tnali riad otrokom. Neumorno so opominjali voditelje pred zablodami in jih vodili na pravo pot! Bolest pregnanega in zasužnjenega naroda je najgloblje občuteno izrazil psalmist, ko je peval; Ob vodah babilonskih smo sedeli in jokali spominja joči se Siona ... Ako (Kxzabim tebe Jeruzalem, naj bo jiozab-ljena moja desnica... In v evangelijih beremo. da je Kristus jokal, ko je zagledal Jeruzalem in v duhu videl, da bo mesto razdejano. Vemo, da so sc baš krščanski ljudje v vseli časih odlikovali z globoko in iskreno domovinsko ljubeznijo. Spomnimo le na sv. Ivano d'Arc, ali na kardinala Merciern, nu katerega je ves svet zrl z občudovanjem radi njegove velike moralne sile in poguma, s katerim je branil svoj zatirani narod. Prav tako bi tudi iz naše domače zgodovine lahko našteli veliko svetlih zgledov pogumnega in opravičenega nacionalizma. Nacionalizem, ki spoštuje resnico in no žali ljubezni, je opravičen. Opravičen je, kadar goji zvestolvo do domovine in veže z vezmi solidarnosti iin skupnosti vse brate v eno ce- Govor generalissimusa italijanske milice Teruzzija Pariz, 14. jan. »Le Petit Niçois« od 18. t. m. piše : »Medtem ko g. Mussolini po radiofonu Ameriki sporoča, da je italijanski režim absolutno miroljuben, da nima nobenih ofenzivnih namenov in «a mu je tuj vsak imperijalizem, ker hoče zaradi utrditve miru v Evropi in gospodarske regeneracije sveta živeti z vsemi državami v najboljših odno-šajih, pa je režim te dni uprizoril na meji manifestacijo, ki po svojem obsegu, po svojih ^udeležencih, zlasti pa po oficielnih govorih diametralno nasprotujejo izjavi g. šefa vlade in njenemu duhu eminentne odkritosrčne miroljubnosti.« »Te dni se je namreč v H r u š e v j u pri Postojni v vzhodni pokrajini, meječi na .Jugoslavijo, vršilo že dolgo pripravljeno odkritje spominske plošče nekemu slovenskemu domačinu, poštnemu selu, ki je služil pri črnih srajcah in je bil lansko leto od nekih neznancev ustreljen. Na to prireditev se je pripeljal iz Rima z velikim spremstvom v po polnoma vojaškem značaju, vrhovni poveljnik it;i lijanske fašistične milične armade, general Teruzzi. ki se je podal iz Trsta na mejo v avtomobilu' koloni, v kateri so bili njegov namestnik, komandant mitičnega vojnega okrožja v Bologni, general Ver-nè, poveljnik tržaške milične armade, genral Diamanti, tržaški prefekt Porro, tržaški župan Pitacco, poveljnik videmskega miličnega vojnega okrožja general Piazza, poveljnik istrskih fašističnih legij Turris, poveljnik kvarnerske milice Demuro s številnimi častniki milice, od strani redne armade pa so bili isto tako navzoči mnogi častniki z generalom Bobbio, komandantom goriške divizije na čelu.« »Preden se je vršila komemoracija omenjenega fašista v Hruševju, se je general Teruzzi z vsem tem mnogoštevilnim spremstvom podal na mejo, kjer je vizitiral vse milične postaje, da, kakor poroča »Popolo di Trieste«, pokliče milici v spomin obljubo zvestobe in pa poguma za odrešenje bodočnosti.« Isti list piše, da je general pri tem ogledu »živo občutil skupnost srčnih utripov, ki dela še bolj radostno pričakovanje novih slavnih dejanj.« »Za tem se je vršilo odkritje nove spominske plošče v Hruševju, kjer je imel najprej govor poveljnik tržaških fašističnih legij, general Diamanti, ki je med drugim izvajal, da je ta slavnost resen opomin onim, ki Italiji odrekajo pravico do tega ozemlja. Julijska krajina, je nadaljeval, pripada Italiji po zgodovinskem pravu, ker je še veliko det nego je sedanja meja med Italijo in Jugoslavijo, bil potegnjen obmejni zid desete rimske legije, ki je te kraje branila pred vzhodnimi barbari. Julijska Krajina pripada Italiji tudi po geografičnem pravu, po kateri ji pripada brez diskusije tudi Dalmacija. Pripada Julijska Krajina Italiji tudi po narodnem pravu, dočim so Obri in Slovani tvorili samo napadalne horde. Nato je končal z besedami o možnosti, da bo.i če se ne neha reklamirati ta zemlja kot slovanska, »mrtveci na Krasu slišali korakati po tej zemlji zopet italijauske falange.« »Za tržaškim fašističnim poveljnikom je govoril generalissimus italijanske milice, general Teruzzi sain, ki je proslavljal ubitega slovenskega fašista kot pravega mučetiika, dočim da so oni, ki so bili za svoja temna dejanja od rimske justice kaznovani, nevredni imena mučenikov, ampak navadni zločinci. Končal je z besedami, da je »Italija vedno tu iu pripravljena na vse boje in na vse najsvetejše in potrebne osvojitve, ki so potrebne za njeno bodočnost in za njeno sigurnost.« »Na povratku v Trst je general Teruzzi imel raport, pri katerem je bilo navzočih 300 miličnil, častnikov pod poveljstvom generala Vernèta. Teruzzi je častnike pozval k »neomajni zvestobi na poti vedno večjih osvojitev fašistične Italije.« Fasîsti proti stališču Vatikana Pariz, 14. jan. Italie« piše: »Zanimiva je polemika, ki se je razvila m: d glasilom Vatikana, »Osservatore Romano«, in fašističnim tiskom v zadevi slovenske službe božje v Julijski krajini.« »Glasilo svete stolice se je postavilo popolnoma na stališče goriškega nadškofa g. dr. Setlcja, ki vrši svoj misijo popolnoma v duhu cerkve, konkordata in dejanskih potreb svojih vernikov, ki so po veliki večini Slo-i venci. »Osservatore Romano« obsoja gonjo fašistov proti slovenski službi božji in jo po pravici imenuje politično.« »Fašistični tisk je zato nad glasilom svete stolice skrajno ogorčen in se čudi, kako da more »Osservatore« zahtevo, da naj se služba božja na italijanskih tleh vrši če že ne v italijanščini pa vsaj v latinščini, imenovati politično.« »Drugega odgovora pa fašistični tisk glasilu svet stolice ne more dati, kakor da se zgraža, da sc celo v cerkvi sv. Jakoba v Trstu pri eni maši poje, moli in pridiga v slovenskem jeziku, češ da bo tudi »Osservatore« moral priznati, tla je to nedopustno.« »K temu je treba pripomniti, da bo fašističnemu tisku jedva uspelo prepričati vatikansko glasilo, da je to, kar se godi v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, nedopustno, ker Vatikan dobro ve, da je to popolnoma v soglasju s škofom, ki je sam goreč Italijan, pa se ravna po kânonili svete cerkve in določbah konkordata, ki rabo slovenščine izrecno dovoljuje povsod, kjer je troba. Znano pa je, da je šentjakobski okraj v Trstu, ki je neposredno zvezan z izključno slovensko okolico, tudi sain močno obljuden od Slovencev in da se tam slovenski: služba božja vrši od nekdaj.« »Fašisti sicer nadaljujejo svojo gonjo proti slovenskim molitvam, htijskajoč sedaj tudi že proti slovenskim napisom na križevih potih, proti slovenskemu petju, proti slovenskim nagrobnim napisom itd., nimajo pa upanja na končni uspeh, ker se jim je napeški Rim postavil odločno nasproti. Zlasti se zavedajo, da nič ne morejo zoper verski potlttk, ki ga duhovščina podeljuje po cerkvah v slovenščini, radi česar je umijivo, da svojo jezo radi tega izlivajo sedaj predvsem na sveto stolico.« „Ere Nouvelle" o Jugoslaviji Priznanje francoskega lista našemu gospodarstvu Pariz, 14. jan. ž. »L'Ere Nouvelle« prinaša pod naslovom »Notranja organizacija Jugoslavije« članek, v katerem med drug'm pil':e, da jx> tragični smrti Stjepana Radiča ni bilo mogoče pomiriti političnih strank, da bi sestavile vlado nacionalnega edimstva. Kralj Aleksander je po mnogih poskusih, da ohrani parlamentarni režim, bil primoran uikiniti stranke in vzeti oblast v svoje roke. Članek dalje govori o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in naglasa, da v Jugoslaviji ni brezposelnosti, niti se ne občuti agrarna kriza v tako veliki meri, kot v Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Finančni in budžetni položaj je zdrav. Jugoslavija ne goji nobenih neprijateljskih čustev nasproti nobeni državi. Z vso silo stremi za zboljšanjem odnošajev nasproti sosedom. Ta kratek pregled delavnosti jugoslovanske vlade dokazuje, da ona ne želi stiskanja ljudstva, nego stremi s koristnimi in ruznmnimi sredstvi ohraniti jugoslovansko edinstvo in razvijati ekonomske sile jugoslovanskega življenju. Ustanovitev jugoslov.-madjarshe trgovske zbornice Budimpešta. 14. jan. A A. Danes je bila pod predsednišlvom bivšega madjarskega finančnega ministra Kallaya konferenca za osnovanje mndjar-sko-jugoslovanskc trgovske zbornice. Jugoslovansko vlado je zastopal na tej konferenci naš generalni konzul v Budimpešti Pavlinovič. Konferenco je pozdravil predsednik Kallay, ki je v svojem govoru naglasil, da sla obe vladi prepričani, da bodo gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Madjarsko znatno učvrščeni z osnovanjem takega nepolitičnega organa. Kot najugodnejši organ v to svrho je skupna trgovska zbornica. V skupno zbornico naj odredi Jugoslavija 25 predstavnikov jugos ovanskih gospodarskih krogov. Po Kallayu je govoril jugoslovanski generalni konzul Pavlinovič. Pojasnil je stališče jugoslovanske vlade v vprašanju osnovanja jugoslovansko-madjarske trgovske zbornice in naglasil, da je od svoje vlade dobil naročilo, naj z vsemi sredstvi podpira nameravano ustanovitev zbornice. Ustanovna skupščina jugoslovansko-madjarske trgovske zbornice bo 24. t. ni. Nemške iinanee niso razveseljive Primanjkljaj tO miljard Din Berlin, 14. jan. kk. V državnem odboru za proračun je govoril finančni minister Dietrich, ki je izjavil, da položaj državnih financ ni razveseljiv. Primanjkljaj dohodkov ceni na okoli 700 milijonov mark, dočim so izdatki narastli za 300 milijonov nad proračunano vsoto. To je povzročilo, da se je zvišal tudi nepokrit dolg, ki bo znašal meseca marca 1931 že 1780 milijonov mark (plus 110 milijonov). Z ozi- rom na slab gospodarski položaj ni mogoče misliti na zopelno povišanje uradniških plač. Državnemu zboru so bili predloženi predlogi za črtanje državnih izdatkov, vendar finančni minister Dietrich dvomi, ali se bo to dalo izvesti. Najbrže si bodo pomagali zaenkrat z izdajo bonov. Sicer pa se z ozirom na tak položaj ponovno pojavljajo zahteve po reviziji reparacijskih obveznosti. loto. Opravičen je, dokler ne zapade samoobo» zevanju, temveč ima odprte oči tudi zn koristi drugih ras in narodov in spoštuje njihove posebnosti. Posebno etično globino zndobi nacionalizem, če priznava Boga kot stvaritelja in delilca vseh darov narave itn duha v vsej njihovi raznolikosti. Pameten nacionalizem se odlikuje po smislu zn združljivost in spravi ji vost, fanatičen nacionalizem pa je izvor medsebojnega zaničevanja in sovraštva med narodi. Med evropske narode, ki so po večini katoliški. se žal vse preveč zajeda oini egoistični in pretirani nacionalizem, ki trgn bogohotene veri med narodi, ki bi se morali m«! salvo ljubiti kot otroci iste Cerkve, kot bratje v Kri-' stiiisu in kot skupni ded či iste krščanske kul-I ture. Vsakemu narodu uaj bodo svete žrtve za njegovo domovino; pusti naj se mu. da razvije do jx>lne.ga razcveta vse, kar je dobrega in lepega v njegovi individualnosti, a naj istotako tudi sani spoštuje individualnost in nedotakljivost drugih narodov. Tragika fanatičnega nacionalizma je v tem, da svoj narod ravno s tem žene v samoubojstvo, s čimer mu hoče najilvolj pomagati. Prav skrajni čas je, da vsaj krščanski narodi poslušajo glas sv. očeta in se znajdejo na sikutpni platformi medsebojne stnpljivosti in spoštovanja. Noj sc kulturnih narodov nevredno noziranje: inors tua, vita mea —, da more kak iiotocI postati velik sele po unič.nju svojih sosedov — umakne res-ničnejšemu in j^ememitejšemu spoznanju, da smo vsi pod solncom ena velika celota, v kateri ne more eden trpeti brez škode za skuipnost. Ljudsko štetje v Jugoslaviji Belgrad, 14. jan. m. V statističnem oddelku predsedništva vlade so gotove vse priprave za popis prebivalstva in živine v državi. Ljudsko štetje bo 1. marca. O tem ljudskem štetju se zelo živahno razpravlja. Izražajo se domneve, da je v državi 13 milijonov prebivalcev, v Belgradu pa 250.000. Zahteve gos p. zbornic Belgrad, 14. jan. m. Odposlanci gospodarskih zbornic so izročili finančnemu ministru pripombe in zahteve k zakonu o skupnem davku na poslovni promet. Jutri bo v finančnem ministrstvi' Konferenca, ki ji bo predsedoval minister sam, poročal pa bo prvi pomočnik Letica. Važno za trgovce Belgrad, 14. jan. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sporočil našim gospodarskim organizacijam, da je Nemčija ukinila dovoljenje za uvoz žive govedine in živih ovac in mesa v hermetično zaprtih posodah. Ta uredba je stopila v Nemčiji v veljavo 27. nov. t. 1. Zato bo poslej potrebno samo uvozno dovoljenje za žive svinje, svinjsko meso in konzerve iz tega mesa. Izplačilo kuponov drž. loterije Belgrad, 14. jan. AA. Izplačilo kuponov sedme 2 in pol odstotne drž. loterije za vojno škodo se začne 1. febr. t. 1., in sicer pri blagajnah oddelka za državne dolgove in državni kredit finančnega ministrstva, pri vseh davčnih upravah, pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah, na vseh poštali in pri Zavodu za obračunavanje pri zagrebški borzi. Ker se kuponi izplačujejo samo ob predloženih spiskih s serijami in števili vseh kuponov, ki jih morajo izpolniti donositelji, se opozarjajo vsi lastniki kuponov, da takoj predajo s kuponi tudi tc spiske. Se[*a Narodne banke Belgrad, 14. jan. m. Pod predsedstvom guvernerja Narodne banke Bajlonija se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke. Na dnevnem redu seje plenuma je rešitev vprašanje o gradnji poslopja banke. Nadalje bi se imeli izdati sklepi o novih tisočdinarskili bankovcih, ki se bodo tiskali v lastni tiskarni. Razpravljalo se bo tudi o novem zakonu o Narodni banki. Epilog k potopu „Egipta" Genova, 14. jan. A A. Semkaj so prepeljali z veliki častmi trupla 7 italijanskih mornarjev, ki so se ponesrečili, ko so skušali dvigniti zaklade francoskega parnika, potopljenega med vojno. Zemeljske ostanke ponesrečenih potapljačev bodo prepeljali v njihove rojstne kraje. Vodstvo podjetja, ki I se bavi z dviganjem potopljenih ladij, naznanja, ! da bo skušalo prihodnjo pomlad rešiti zlate za-! klade, ki so se med svetovno vojno pogreznili v ! bližini Bresta s parnikotn ligipt«. (O katastrofi I je »Slovenec poročal. — Op. ur.) / LE Ban dr, Marušič v Mežiški dolini Prevalje, 14. jan. AA. O. ban je davi ob 5.40 s koroškim vlakom odpotoval v Prevalje iu Slovenigradec. Prebivalstvo srezov ob koroni meji je ob tej priliki dokumentiralo, da zna ceniti iu spoštovati energični ukrep Nj. Vel. z dne 6. januarja. V Prevaljah je na postaji pričakalo g. bana mnogo bčinstva. Zupan L ahovnik z več občinskimi odborniki, g. dekan Riepl z duhovščino, zastopniki drž. uradov, predstavniki kmetskih organizacij, predstavniki trgovskega gremija. Zupan La-hovnik je v prisrčnem govoru pozdravil bana, ki se mu je zahvalil, na kar ie gdč. Lahovnikova, učenka trgovske akademije v Mariboru, v krasnem govoru pozdravila bana, zlasti kot patrijota in mu predala krasen šopek. Pritožbe obmejnih Slovencev. Nato so se koj pričeli sprejemi deputacij v poslopju sreskega načelstva. Najprej so bili spre-•eti državni nameščenci, nato pa ostale deputacije, ci so predložile svoje prošnje in težnje. Predvsem je bilo govora o dokončni ureditvi vprašanja sedeža dravograjskega sr^za. Razpravljalo se je tudi o vprašanju vojne odškodnine. Ze večkrat so vojni oškodovanci dravograjskega sreza kakor tudi begunci iz Koroške predložili prošnje ministrskemu predsedniku in Nj. Vel. za podporo, da se po 12 letih vrne škoda, ki jo je pretrpelo prebivalstvo od avstrijskega Volkswehra pri osvobodilnih bojih za Koroško. Naša vojska, ki je bila raztresena po koroJkem plebiscitu, se je morala od 3. do 6. maja 1919 umakniti nred avstrijskim Volks-wehrom, ki je poplavil med ropanietn ves dravograjski in deloma tudi slovenjgraški srez. Ko je naša vojska spet zavzela slovenski Korotan, je tedanja deželna vlada v Ljubljani data oceniti vojno škodo ter zagotovila, da bo ta škoda čimprej povrnjena. Minimalen del te škode je bil posameznikom res povrnjen še nred plebiscitom, glede ostanka pa je bilo obljubljeno, da se izplača v bližnji bodočnosti. Prav posebno škodo so trneli oni narodnjaki, iz Koroške, ki so bili za časa koroških bo'ev izropani in ki se niso mogli več vrniti na svoj dom. Zakon o povračilu vojne škode pa ne predvideva možnosti izolačila te škode prebivalstvu bivše avstro-ogrske države in tako to prebivalstvo ni prejelo še ttikake odškodnine. Zato so prebivalci predložili g. banu nrošnio s temi točkami: 1. da se zakon o povračilu vojne škode z dne 30. junija 1920 razširi tudi na severni del naše kraljevine, 2. da se prizna v letih 1918-19 po deželni vladi za Sloveniio v Ljubljani dognana in precenjena vojna škoda kot izvršena razsodba, 3. da bi predsednik-vlade izvolil odrediti, da se ta škoda čim prej poravna. G. ban med delavci. G. ban je po sprejemu sklenil obiskati tudi mežiško dolino, čeprav to ni bilo v prvotnem programu. V spremstvu sreskega načelnika Maraša se ie g. ban odpeljal najprej v Mežico. Čeprav je bil prihod bana najavljen šele v poslednjem trenutku, so vendar vse hiše v Mežici izobesile zastave. Bana je nainrei pozdravil župan Breznik. Sprejema se je udeležila duhovščina, učiteljstvo s šolskimi otroci, zastopniki slovenskega planinskega društva in gasilci. Po pozdravu si je g. ban ogledal lepo šolsko poslopie, v katerem ie nameščena osnovna in meščanska šola. Ogledal si je ui-8olo pod vodstvom upravitelja Oaloba. Nato je -^nadaljeval pot in se ustavil v Žerjavu, kjer se nahajaio topilnice mežiškega rudnika. Tam so se zbrali rudarii in delavci, da pozdravijo g. bana. Prvi ga je nagovoril inž. Fettich. Vidno vzradoščen nad spreiemom delavcev in rudarjev je imel ban len patrijotičen govor, v katerem je poudaril, da so posebno delavci poklicani s svo'im delom pomasrati pri konsolidaciji države. Delavci so konstruktiven faktor v naši državi. Ko je kralj Aleksander anelira! na vse. je pri tem mislil posebno tudi na delavce. Po sklenu govora so delavci in rudarii vzkliknili Ni. Vel. krab'u. Nato se ie ban odpeljal v Crtto, ki je bi'a vsa v zastavah. Tudi tam so se zbrali zastopniki raznih društev in duhovščine. Pozdravil je bana žti- j pan Geršak. Ban se ie zahvalil za lepi pozdrav. 1 nato pa je posetil bolnico krajevne bratovske skladnice, ki io vodi dr. Ramšak. Ogledal st je bolnico in obiskal tudi nekaj bolnikov, s kat»rimi se je razgovarial. Tudi tukai si je g. ban ogledal še osnovno šolo. ki mu jo ie razkazal upravitelj j šole g. Kuhar. Nato se je vrnil v Prevalje, odkoder je nadaljeval pot v Slovenigradec. Pod Urško goro. Slovenjgradec, 14. januarja. A A. Čeprav se Îe prihod bana zaradi poseta Mežiške doline ne-roliko zakasnil, je vendar mis'iniska prestolnica Slovenigradec nad vse svečano in navdušeno sprejela g. bana. Vsa poslopja so bila v zastavah. Pred hišo sreskega načelstva se je zbrala šolska mladina, gasilci, državni nameščenci in zastopniki okoliških občin. Bana je v krasnem in jedrnatem govoru pozdravil župan Bratkovič, ki je izrazil vdanost ta-mošnjega prebivalstva kraliu in obbuHl čvrsto in složno sodelovanje pri izvršitvi idej Nj. Vel. kralja za utrditev in konsolidacijo naše države. Ban se je zahvalil za pozdrav, nato pa je i hčerka sreskeea načelnika Silvica Viharjeva de-klanvrala pozdravno pesmico in dala banu šo'iek cvetlic. Zunan Bratkovič ie nato pozdravil še pomočnika dr. Pirkmajerja, ki je pred 15 leti služboval v Slovenjgradcu in dobro pozna tukajšnje prebivalstvo in njegove potrebe. Posebno lep vtis je napravila velika množica šolske mladine, ki je 1 Ïirav navdušeno in prisrčno vzklikala Nj. Vel. kraju in banu. Po pozdravnih govorih so se začeli sprejemi. Jutri odpotuje ban v Celje. . Vse se vrti okrog Avstrije Samo ona počiva v brezdelju — Ostra kritika avstrijske gospodarske po'itike Dunaj, 14. jan. d. Še pred par meseci je vsa Evropa nervozno zrla na Avstrijo, kjer so se v razuzdanem volivnem boju prekucavnle politične stranke. Posebno sosedi Avstrije, katerim je obstoj te države in njen miren raïvej bclj pri srcu, kakor drugim velesilam, so se [>ovj>raševale, kakšne posledice bo imel za evropsko politiko nenaden pojav divjega nacionalizma, kl se je očividno v slastnih jjožirkih napajal ob neusahljivem studencu fašistične kulture. Sedaj jo vsega konec. Avstrija je šla k počitku in nič ne kaže, da se bo kmalu zopet povzdignil na ni.-o državo, ki vzbuja evropsko pozornost. Ogorčenje nad tem lenim razpoloženjem narašča posebno v gospod, krogih. Avstrija je danes v gospodarskem oziru tako ustrojena, da je navezana bolj, kol l^ajkoli, poprej na svoje sosede. »Der ôsterreichlsche Volks-wirt', glasilo gospodarstvenikov, je v svoji zadnji izdaji dal duška tej splešni nejevolji. Ta revija je kulturno nasprotna krščanskim soeialcem, zato se mora vliti vedno malo vode v vino. katerega ponuja. Toda njena gospodarska izvajanja se nam zdijo za razumevanje razmer avstrijske republike l>otrebna, zato jih v-"- v izvlečkih pošiljam. »Vso se suče in vse se vrti okrog Avstrije, politični Muki sc gradijo, agrarne državne skupine sc sestavljajo, vse okrog Avstrije se vršijo trgovinska pogajanja, vsaka država izdeluje načrte, kako hI odstranila nevarne jioslcdico gospodarske krize, pri Društvu narodov ne razpravlja o svetovnovužiiili načelnih vprašanjih, samo v Avstriji je vse mirno, kakor da bi bilo vse mrtvo. Le tu in tam se pripeti, iin na» obišče mimogrede samo kak evropski državnik. a še ta komaj zamahne s klobukom in gre naprej.« Tako mi je komentiral politični sotruduik imenovane revije ono vrstice, v katerih tako ve-hemeailno napada zaspanost avstrijske politike v številki od 10. januarja. Avstrija si je domnevala, da bo lahko zgodovinski razvoj preprečila s tem, da ho stala na strani. Ob strani stojijo samo neumneži in lenuhi, se je izrazil svoje dni voditelj katoliškega centruma. V resnici se ustanavlja mirno naprej blok vzhodno evropskih agrarnih držav, ne da bi kdo povpraševal za mnenje Avstrije Francija mu ponuja denarno pomoč, Berlin išče stikov s lemi državami, Društvo narodov jih podpira. Razen lega pokreta je Avstrija prespala tudi formiranje se-vernoevropske gospodarske skupine, ki je poslalo dejstvo sredi meseca decembra na konferenci v Oslo. Tej carinski zvezi pripadajo tri skandinavske države, Holandska in Belgija. Brez sodelovanja Avstrije se je sestavila na severu še ena druga skupina držav med Letonijo, Estonijo, Litvo ln Fineko, ki so znale napraviti carinski mir na znotraj, 1er si medsebojno zagotoviti ugodnosti, katere ne priznajo nobeni drugi državi. Če bi bila Avstrija vso te pokrete pazljivo zasledovala, bi si bila lahko iz-vojevala zase velike ugodnosti. Povsod okrog Avstrije se države orgunizirajo, samo srednja Evropa, katere srce bi Avstrija imela biti, se ne gane. Tako je Avstrija najprej radi zaljubljenosti v neki divji nacionalizem, potom pa radi nedelavnosti za>-mudlla sijajne prilike, da se nasloni v gospodarskem oziru na enega ali na vse Ieli pokretov. K temu moram pripomniti, da so avstrijski go* spodarski krogi bolj, kakor pa politične stranke, bili naklonjeni misli ua zvezo med Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško (industrijske države), ki bi uredile skupno svoje trgovinske odnose z vzhodnimi agrarnimi državami. Bivši kancler dr. Schober se je tej. ideji iz zahrbtnih političnih ozirov upiral. Če smemo sklepati iz zgoraj navedenih izjav, bodo gospodarski krogi sedaj zadosti močni, da potegnejo za seboj tudi politike. Filmi v avstrijski politiki Stoodstotni pacifizem avstrijskega notranjega ministra Fridericus Pruski Film Dunaj, 14. jan. d. Ing. Winkler, sedaj avstrijski notranji minister- in kot tak odgovoren za prepoved sedaj že svetovno znanega miroljubnega filma »Na zapadu nič novega , ki je povzet iz istoimenskega romana pacifističnega pisatelja Retnarquea ■z Berlina, se je na vseobče začudenje dunajske javnosti ki s'il za stoprocentncga pacifsta. Ta hvalevredna čednost ga pa prav čisio nič ni ovirala, da se Je brez vsakega odpora wla] pretepaškemu nasilslvu avstrijskih faš:s!ov. kateri se ravno ne bahajo, da so pristaši pacifizma. Iz dobro jioučenih virov se je zvedelo, da bedo heimverovski razgrajači, ki so bili aretirani, brez vsake kazni izpuščeni. V vseh političnih strankah se slišijo ostre kritike nad početjem ozkesrčnega notranjega ministra, ki je dovolil, da se je iz filmske predstave napravil političen škandal, ki bo avstrijskemu ugledu v inozemstvu tem bolj škodoval, ker je neizpodbiten dokaz, da prevladujejo tudi v Avstriji še vedno velenemški nacionalisti, kljub za nje kla-vernemu izidu zadnjih volitev. S tem pa še avstrijske politične filmologije še ni konec. \ Nedavno so uprizorili na Dunaju film Fridericus-, od neoporekljive pruske firme. Ta filin proslavlja z vsemi gledališkimi j>ripomočki proslulega pruskega kralja, ki je predsedoval ministrskim svetom s palico v roki, in dokazuje, da se bodo nemški hrasije v bodočnosti zopet razvili in raziprcstrli svojo blagodejno senco nad vsemi evropskimi barbari, ki težko pričakujejo pruske civilizacije. »Arbeiter Wille« si je kljub vsemu navdušenju dovolil opazko, da še ni dolgo tega, odkar je Fridericus v vojni pobijal Avstrijce in da zato ravno ne zaslrži hvaležnega priznanja dunajskega občinstva Še le ta opazka je nekoliko odprla oči avstrijskim pacifistom, ki so začeli v blaženih tonih rohneti proti lemu nedostojnemu f;lmu. .lavno mnenje se sedaj po vseh dunajskih kavarnah hudomušno povprašuje, kakšno stališče bo napram Frldericusu zavzel notranji minister. Na splošno se pa opaža, da Dunaičani že razumevajo, kako se pred Inozemstvom radi svoje kinematografske politike smešijo. K političnemu umoru v Bolgariji Eden izmed morilcev izjavil, da ie mislil, da gre za zabavo Soiija, 14. jan. A A. Preiskava glede tunora Mariovčeta in Budakova je odkrila, da sta morilca inihajlovista Boris Boškov in Slavenko Oeorgijev. Policija je prijela Vladimirja Bakardžijeva, ki jc izginil iz kabareta -Moulin Rouge« prej, ko je bil storjen umor in se potem kmalu spet vrnil. Dalje je prijela Stojana Kotoševa in pet deklic iz kabareta. Aretirani Kotošev pravi, da z žrtvama ni bil v nikakih zvezah. Ta dvojni umor je sofijske kroge zelo vznemiril. Sofija, 14. jan. AA. Pri preiskavi glede umora Moriovčeta in Budakova je policija tole dognala: Morilci so vsega izstrelili 13 nabojev iz pa-rabelluma in iz mauserja. Glavna priča za to je ruski begunec šofer Boris Stefanovič Marlecki. Po njegovi izpovedbi so dognana imena morilcev in njih identičnost. Takoj po prihodu obeh žrtev v kabaret je prišel Kotošev k direktorju kabareta Simeonovu in ga vprašal, ali nista v kabaretu Mariovčeto in Budakov. Takoj nato, ko je Simeonov to potrdil, sta Simeonov in Kotošev vzela taksi št 1095, čigar šofer je bil Rus Marlecki, in se odpeljala najprej v ulico Gordovsko po Borisa Boškova, nato pa v drugo ulico, kjer sta vzela k sebi Slavka Naceja. Na povratku so se ustavili blizu kabareta. Prvi je šel v kabaret Kotošev, za njim Simeonov. Kotošev je pokazal Moriovčeta morilcem na ta način, da je stopil k Moriovčetu in ga pozdravil ter ga potrepljal po ramenu. Takoj nato so počili streli. Kotošev taji, da bi bil to storil, in pravi, da se ničesar ne spominja, češ da je bil pijan. Simeonov priznava vse, vendar pravi, da ni vedel, da gre za umor, temveč je mislil, da gre po druge tovariše, s katerimi bi se dalje zabaval. Nančev je sorodnik tistega Nančeva, ki so ga ubili na dan prispetja kralja Borisa v Sofijo, ubil pa ga je Moriovčeto. Umorjeni Budakov je ro-. jen v Dobrudži in zapušča ženo in otroke. Seja mit'sfrsbeffa sveta Belgrad, 14. jan. AA. Danes od 17 do 19.80 je bila seja ministrskega svela pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča. Na seji so bili vsi gg. ministri, razen ministra zunanjih zadev dr. Voiislava Marlnkoviča, ki se mudi v inozemstvu. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Razo s v sodni službi Belgrad, 14. jan. AA. Pri okrajnih sodiščih, ki se morajo ustanoviti na področju apelacijskega sodišča v Skoplju, se razpisuje natečaj za 90 sodniških mest. Razpisan je tudi natečaj za 150 arhivskih uradnikov in pripravnikov za sodišča.na področju apelacijskega sodišča v Belgradu in deloma v Skoplju. Vsi prosilci na ta mesta moraio poslati •svojo prošnjo najdelj 15 dni po ob'avi v »Službenih Novinalv; pravosodnemu ministrstvu. Uredba o lekarreko vsega afriškega kontinenta. Aeroplani bodo izvršili poizkus, kako bi se dale trunsportirati vojaške čete |io raznih večjih mestih centralne Afrike. To bo prvi pni/.kus dislokniije vojaških čet s pomočjo aeroplanov. Ta vel'ka eskadru l>o |K>!etela iz Kaira danes in hoče dospeli v Cupelown nekako do 7. februarja. Iz Capetowiia nazaj v Kairo pa namerava eskadra prileteti sredi marca mc-seca. Italijani menijo, de jc Angležem dal pogum za ta polet Bailio s svojo zračno eskudro, kar pa ni res. Angleška vojaška zračna eskadra je bila že davno zamišljena in se je organizirala veliko i>rci, nego jc Balbo začel mi- sliti na polet v Brazilijo. Razume se, da jc tudi "imisel Angležev, dn preizkusijo možnost razmeščen ja vojaških čet potoni aeroplanu, čisto originalna iu da zahteva tudi neprimerno večjo prijiravo, nego jo je zalitevul italijanski prekooceanski zračnoeskadrski let. Tudi niso Angleži lega važnega leta oznanjali vnaprej kakor Italijani svojega, unijKik so se vse pri-prave izvršile na Jliem. Trockii Carigrad, 14. jan. A A. Nemški konzulat je odklonil polno potrdilo, ki ga je zaprosil Trockij za enkratno potovanje skozi Nemčijo v Norveško. Norveška je dovolila Trockcmu 7 dnevno bivanje. Trockij je nameraval na Norveškem predavati o aktualnih političnih in socijalnih vprašanjih. Madrid, 14 jan. AA. Španska narodna banka je poslala v London 4 milijone funtov šter'ingov. Denar je položila pri angleški narodni banki kot jamstvo posojilo, ki bo z njim stabilizirala pe~ zeto. V duhu „razorožeran:a" London, 14. jan. AA. V poročilu »Daiy Maila« bo portugalska vlada v kratkem naročila več novih vo.inih ladij v britskili, francoskih in italijanskih ladjedelnicah. Predvidena je gradnja 20 enot, metf temi gradnja lahke križarke, matične ladje za ie tala in 4 podmornic. Nemci na Bnlkanu Soiija, 14. jan. AA. Listi poročajo, da začne v kratkem v Sofiji izhajati dnevnik v nemščini, ki bo seznanial centralno Evropo z življenjem in dogodki na Bolgarskem. 1 miliion volivcev - nobene ga poslanca Varšava. t4. jan. kk. V sodnem procesu proti voditeljem Belorusov so bili do sedaj oh« Sojeni štirje beloruski jioslanci vsak na osem let ječe, drugi obtoženci pa ua krajše zapore in trdnjavsko ječo. V novem poljskem sejmu Belorusi sploh nimajo nobenega jxxslanca več, dasi Imajo nad 1 milijon volivcev. Vulkan Merapi rope! bru^a Batavia, 14. jan. kk. Vulkan Merapi bruha zopet znova in so morale oblasti izprazniti več vasi. Vrstijo se druga za drugo silne detonacije, ki jih povzroča deževnica, katera radi hudih nalivov lečo v potokih in povzroča eksplozije, ko prid*1 v dotik z žarečo lavo. Prebivalstvo, kolikor ga je še ostalo doina, jc popolnoma obupano in tako prestrašeno, da ee poroča o mnogih primerih blaznosti. Proti ženam, hi kadUo Boston, 14. jan. AA. Tu je bila us'anovl.iena liga proti ženam, ki kadijo. Agitacija po ulicaii je prav živahna. Podzemeljsko iezero v Lyonu Pariz, 14. jan. kk. Preiskava gorskega plazu v Lyonu jo dovedla do presenetljivega odkritja. Pod gričem Fouviere so odkrili veliko podzemeljsko jezero, ki je najbrž ostanek starega rimskega vodovoda. Dalje so odkrili solidno zgrajen jKKlze-me1!ski hodnik, ki je dolg 500 m, visok 2.10 m iu 0.80 m širok in ki vodi do drugega, še nepreiska-nega podzemeljskega jezera. Parnih s 75 000 tonami London, 14. jan. AA Gradbena dela na novem velejiarniku sCuuard Line*: naglo najiredujejo. Parnik bo imel 73.000 Ion in bo 1017 čovljev dolg. (■ »-di ga ladjedelnica .lohna Browna v Clydu. Ogroojo je že postavljeno. Parnik bo imel 8 palub nad trla-dino. Cerkev bo okrašena po vzgledu stare angleške ccrkveiK vm-tnosti. Gr^^'a bo tnlnln 1S mesecev. Krst tega veltparnika Uo maja uli junija i I. 1032.