■•«■*.               ________IIMK i pMMNh. I nn                              »IM.Itli

»Slovenski Narod« velj* V Li*bll*al
ni dom dostavljen:                .           ▼ uprivništv« prtjeman:
ćelo 1eto naprej • . . . K 24 — I ce!o leto oapcej • , . . K 2J*— pol leta , • • . • » 15*— I pol leta . • • • • • llw četrt leta m • • • • . 6*— I Cetrt teta 9 • • • • # 5*50 sa oiesec    m      »   • •  •   ,   2*— I na mttec    •      •  •   •  •   #   1-90
Dopis! T»ij se frankirtjo. Pokopisl se ne vračaj«. UrfidBtttroi Baallova alftca šL * ur prtUičj« icvoj t*UJ+* *L 34.
huerati veljajo: peterostopna petit vrft sa eafcnt po 16 viau, sa #va*rat
po 14 vin-, sa thkrat ali večkrat  po aV^vfa. Parte ia sahvala vrsta 90 vta.
Poslano vrsta 30 vin. Pri velph iMcrdjah po dogovora.
Upiavniitvu naj se pošiljajo naroAa«, Teklamadje, tnsenril L i 6» to je administjfaVa* stvari.
—r——   >•■■■>■■■ Mavslhaivaais !• «*mj1«v.   .MM.MM-.Mi
K* piiincaa naročita brez istodobne vpoelatve na ročni ne ta na octu.
jMiraialBa tfriirri* aalaie)ai AL SS«
.Slovenski Ktrod" tslfs 90 pottlt sa Avttro-Ogrsko:               •                   za Nenčljot
cdo leto »kupaj naprej     •   K 25* — I ćelo leto naprej        •   •   •   K 30—*
S«^ :   : :: : "so I » *»*"»* vsc ^^**»«
na mesec    tf        •     #   .    •   2-30 * ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 3S.~*
Vprašanjsm glede laseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zmtnka. OaravBlaiT« (spodaj, dvoriiče levo). SaaflOTB ulica it 5, telefon it 85*
Sveto vna vojna.
Ponesrečeni ruski navali ob Nidi in pri Gor-licah. — Boji v Karpatih na ćeli crti. — 1200 Rusov vjetiln — V jugovzhodni Galiciji so odbile naše čete pehotni napad in potolkle rusko konjenico* — Odbiti angleški napadi v Flandriji. — Novi boji v Champagni in v Vogezih. — Na Poljskem so se Rusi umaknili
za Bobr in Grodno.
ODBITI  RUSKI NAPAD! OB NIDI,
PRI GORLICAH   IN V KARPATIH.
— BOJI JUŽNO OD DNJESTRA. —
VELIKE RUSKE IZGUBE.
Duna;.    14. marca.    (Kor. u rad.) U radno razglašajo. dne 14. marca:
Na Poijskem in na fronti v za- | padni Galici?! se *p!ošni položaj ni iz- j rrernenll. Sovražnikove napade ob j doienii Nidi, kakor tuđi pri Gorllcah i in južno odtod smo po kratkem boiu j odbili.                                                    ;
V Karpatih so se v številnin od* i *ekih zopet   izjalovili srditi ruski na- i nadi:   tako na bolni fronti med gorskima   prelazotna Lupkow in Uszok, potem v dolini reke Opor, kjer so se j tuđi ponoći   vršili   ljuti boji,   in   pri ; \Vy5zk0wu. Ražen številnih ranjenih ! Rusov,   ki srno Jih zajeli,   smo  vjeli j nad 400 sovražnikov. kl so se udali v boju mož proti možu.
Tudl v pozicijah   južno od Dnje-nra so se razvili boji.
Napad,    ki ga je izvedel sovraž- ; nik z močnimi pehotnimi četami, se ie Krnaiu   ustavil v učinkovitem    ognju . naših cet in se |e razbil z velikimi iz-gubam: za sovražnika.
Dalle   proti   vzhodu  smo zopet
pot!$n!H peš   prodirajočo   sovražno konjenico.
Namestnik načelnika generalcega štata pl. Kofer. fmL
*
BOJI   NA   CRTI   CISNA - BALI-GROD. —   1200   RUSCV   VJETiH.
I Dunaf, 13. marca. (K^r. urad) S Uradno razglašajo dne 13. marca j opoldne:
I         V ruski Po!jski In zapadu! Gali-
I cifi nobens izrremeinbe. p.Tdnev; topovski bci. Na.nede posamn?h sovraž-nih oddelkov «nio vseskozl z izgaba-mi za nasprotrika odbiH. Boj na ce-]  sti Cisna - Baiigrod v Karpat'h   ?e i ifcja. VFfino, za katero 50 se že več ! dni vršfli bcii, Šino osvc'iil. V cana-I du iz strelskessa 'arka so na^e čete i razstrei!!e deie sovražae portojanice, i v boju mož proti možu potisniie sovražnika ter vjele 1200 mož in več častnikov. Se ponoči smo odhiii ruske protinar-ade na to visino, kakor tuđi na pozicije v sosednjem odjeku. I   Sovražnik je irael  težke izgube.  Na bojni fronti v ?ygovzhodnji GaHr'-il in j v prostorih pri    Ćrnovicah vla.'a   v spiošnem mir.
Namestnlk   načelnika   general: ega štaba pl. H (i f e r, fml.
NA   POLJSKE*   NI   1ZPRE-ME.I0.
Berolin, 14. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja:
Veliki glavni staa, 14. marca. Vzhodno    boiUče:
Položal na vzfcodu ni izpre-menjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSI  SO SE UMAKNILI ZA REKO BOBR   IN   PROTI  GRODNU.
Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroća:
Veliki glavni stan, 13. marca.
Vzhodno   bojišče:
Rum so se urpaknili iz okolrce pri Augustcmu in severo f vzhodno cd tam za reKo Bobr in za topove m*i Grodiu. Pr§ Orzyču, severovzhodno f>d Przasznysza, smo odbili ruski napad.
Vrhovno armadno vodstvo.
Komunike ruskeea   generalnega
štaba.
Iz Petrograda iavljaio -Miinch. N. Nschrichten«:
Komunike ruske?:a generalnega štaba z dne 11. marca ob 11. zvečer se glasi:
Med Niemenorn in Visio 50 se | dne 10. marca vršiii skrajno trdo-vratiii boji v okolici Simna. v dolinah rek Omuiew in Orzvz, kakor tuđi v smeri Przasznysz. Na levem bregu reke Visle je položaj Deizprcmcnicn.-: •             •
Ruski car v fronti.
Petrograd, 13. marca. (Kor. ur.) Car ie odpotoval iz Carskega sela v fronto.
Strah za trđnjavo Osovjec.
Petrograd, 13. marca. (Kor. ur.) Vsi ruski listi so vznemirjem radi usode trdniave Osovjec ter se čiidijo, da je trdnjava navzlic objavljenim ruskim zmajaram se vedno ogrožena, s tem na tuđi prehod čez crto reke Bobr.
Odpuščeni ruski generali.
Kodaniska 3-Tiden<ie^ poroča Iz Petrograda: Izmed pri preiskavi zaradi uničenja X. ruske armade pri Mazurih na razpolago postavljenih 19 generalov, je bilo odpuščenih 12 generalov, med temi dva divizijska poveljnika.
BOJI V KARPATIH.
Uradno porodio poroča o novih uspehih naših čet v Karpatih, zlasti ob cesti Cisna - Baligrod.
»Pesti ilirlap« prinaša poročilo svojega vojnega poročevalca, ki pravi, da so Rusi zadnje dni prav redko poskušali, prijeti naše čete z boka, najbrže, ker smatrajo tak način bo-jevanja za preveč dolgotrajen. Na-sprotno pa je porocevalec ninenja, da bi bili morda mogli Rusi operirati z večjo srečo, če bi se ne bili spu-ščali v frontalne napade. Tako pa ženejo Rusi svoje čete direktno v ogenj naših strojnih pušk. Omeniti je, da Rusi v ta vellkanski grob ne pošiljajo samo pravih ruskih čet, mar-več tuđi kavkaske in besarabske pol-ke. Casih so kupi mrličev tako visoki, da služijo četam, ki prihajaio za prvimi vrstami, kot kritje. Doslej ie vedno rufka artiljerija dobro pripravila napade, sedaj pa je možnost ak-j ci}e ruske artiljerije vsled terenskih težkoč zelo ovirana. To povzroča nenormalne izgube ruske infanterije, ki so tako velike, da cenijo izgube Rusov v Karpatih visje, kakor one v Mazurih. Rusi se nišo izvedli svoje grožnje glede 1500 židovskih rodbin. Na meredajnih mestih so mnenia. da se ruski pcveljnik ne upa nastopati na lastno odgovornost, ter caka vedno sele na navodila vrhovnega po-veljništva.
BOJI  V  BUKOVINI.
Iz Črnovic poroca -AViedenski Kurjer Polskivr z dne 12. marca: Neprestano sneži. Silni viharji in snežni meteži otežkočajo vse vojne operacije. PonoČi se je slišalo grmenje to-pov. Ko je namreč opazila naša artiljerija prodirajočega sovražnika. ki je hotel izrabiti snežni metež, je začela
streljati ter prisilila Ruse,   da so se umaknili proti NowosielicL
Iz Budimpešte prinaša list se poročilo, da so skusali Rusi v okolici Cmovic, in sicer pri Sadigori, priti z vrhov v dolino Pruta, naša artiljerija pa je to preprečila ter prizadejala so-vražniku občutne izgube. Ruske predstraže,   ki so prodrle v Zuczko,
so bile vjete.
•             •
i>Divja divizija«   velikega kneza Mihajla.
Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Kavkaski vojaki, večidel prostovoljci, ki stoje pod poveljni-štvom velikega kneza Mihajla, so dobili ime »divje divizije«. V gorah ro-jeni in vzgojeni, so se izkazali ti vojaki v Karpatih kot strahovito orož-je. Ponoči odlože puške ter se pripla-zijo kakor kace z bodalom med zob-mi do sovražnih predstraž in baterij ter izvrše svoje delo popolnoma na tihem. »Mi nismo vojaki z rokavica-mi«. pravijo, ->mi smo prišli, da se bojujemo proti sovražnikom carja in za carjeve sovražnike ne poznamo nobene milosti.* Ko so prispeli od-delki teh Čet v Lvov in videli mc-ščane na cestah. so vpraševali začuđeni, zakaj se meščan: ne boiujeio.
•              •
Uvoz neroškega blaga.
Peirograd, 13. marca. (Kor. ur.) »Ruskoje Slovo- poroča: Iz vladnih zastopnikov se je sestavila komisija, da preišče vprašanje. kako se naj uredi uvoz nemškega blaga od strani nevtralnih držav. Smotreno bi ne bilo, če bi se uvoz nemškega blaga sploh prepovedal. ker bi taka prepo-ved škodovala tuđi ruskemu konzu-mu. Komisija naj dobi sredstva, s ka-terimi naj prepreci, da bi se posebne ugodnosti, ki so dovoljene nevtral-nim državam v tej vojni, vporabljale tu^i za nemško blago.
•                ♦
NOVA   KONCENTRACIJA   ČET   V SRBIJI.
Iz Sofije poročajo: Srbski list »Pravda* javlja: Od sobote, dne 6. marca do 17. marca je ustavljen v
LISTEK.
fimerilianfea.
Francoski spisal  Pierre dc Cou-I e vaitt.
(Dalje.)
Gospodična Villars It odpotova-a s trdnim sklepom, da se drži tega, kar si je bila zacrtala. Njena odloč-nost je morala prestati trdno skuš-njo: pogled na morje, katero je strastno ljubila, blesteča krasota normanskega obrežja sta takoj oma-mila njeno dušo. Pozneje si je s Kri-stijano ogledala vilo vojvode de Chilhac - Talbret, gnezdice sredi ze-lenja in cvetlic, katero si je zgradil umetniško - čuteči grand - seigneur. To vilo je lastnik ponujal v najem. V trcuvilleski luki zasidrano ji je voj-vodinja pokazala lepo jahto, ki bi Jo mogla tuđi vzeti v najem. Baron ji je z vso svojo zgovornostjo dokazoval, da je sezona v Deauvillu potrebno izpopolnilo pariške sezone. Naslikal ji je najmičnejši program: prekrasne kopeli, pomorske vožnje, ribolov, dirke, polo, tennis, casino. Klara, katero je množica teh zabav — omamila, bi bila srčno rada preživela nekaj tednov v Normandiji. Annie pa je ostala necmahljiva in na veliko začu-denje vseh je v svojem najbolj rez-kem tonu izjavila, da se je dovolj za-bavala in da boce nemudoma nada-
Ijevati zacrtano si potovanje. ^i^spa de Blanzac. ki je sumila, da se je v Annie vzbudila nezaupnost, ni dalje silila v njo.
Jacques. poučen po vojvodinji, se je prav dobro držal. ko mu je de-klica naznanila svoj sklep. Viju dno }i je izrekel svoje obžalovanje, njegov obraz pa je postal tako hlađen in ponosen, da je Annie takoj občuti-la. da se ji hoče odtujiti in srce se ji je krčilo.
Naslednji teden je bil eden naj-neprijetnejših, kar jih je Annie kedaj doživela. Kljub svarilu gospe de Kc-radieu se ni magla premagati. da ne poflirta nekoliko z vojvodo de Ran-dan. Mladi mož, ki si je domišljeval, da mu Annie na nedvoumen način hoče da jati poguma, jo je zapreci I za roko. Odklonila ga je seveda. in Ouy de Nozav, katerega je poraz prijatelja pekel, je postal proti njej strog. Tuđi Keradieujevi so se radi njenega sklepa ježili na njo. Edina vojvrvdmja ni spremenila svojega vedenja na-pram njej in Annie se te zatekaia k njej kakor otrok, ki ie prišel v nemilost.
Annie je polagoma izgubila strah, ki so ga ji bile povzrocile bo-nine besede. Bila je končno prepričana, da ji marki nikdar ni namera-val dvoriti. Pri dobrem prijateljstvu med njima je bilo popolnoma naravno, da jo je želei zopet videti v Normandiji in žal ji je bilo. da je razočarala njegova pričakovania.
Jacques, $ svoje strani, je trpel krute muke.   Globok  obuo se sa Je
polasti!. ko je spoznal. da ima deklica moč, zapustiti ga. Ugibal je. naj li vrže vse na en list in ji sledi na An-gleško, ali pa naj počaka. da jo vidi zopet v Touraini pri Keradieujevih meseca septembra. Bal se je posle-dic dvamesečne odsotnosti. na drugi strani pa je čuti!, da nima moči, da se dalje prenaša to mučno negoto-vost. Vrhu tega je posredovanje grofa de Froissv, ki se je trudil priboriti mu v nameravani ekspediciji primer-no mesto, moglo vsak dan dovesti do uspeha. Treba je bilo, da se odloči. Vojvodinja mu je Ie rekla:
»Pustite stvarem njihov tek.«
V človeškem življenju pogosto Previdnost zavozlja tek dogodkov, da voz-elj pozneje zopet razre&i, hipo-. ma, s pomočjo neznatnih prigodkov, ki so pa vir odločilnih učinkov. Tako se je zgodilo tuđi pri Jacquesu in Annie.
Gospa Villars se je na slavnosti, prirejeni na otoku v Bois de Boulog-ne po neki Amerikanki, prehladila. Naslednji dan se je pojavila buda mrzlica z vsemi znaki močne influence. Morala je štirinajst dni ostati v postelji. Zdravnik Ji je prepovedal potovati na Angleško in odredil daljše prebivanje ob morskem obrež-iu. Ko je Annie to zvedela, se je glo-boko oddahnila, čutila se je hipoma olajšano in zelo srečno.
Ko jo je prišel marki, kakor običajno, vpraSat po počutkih njene matere, mu ie Annie naznanila spre-membo njihovih načrtov.
Siloma Ji ie moral prikriti svoje
veselje.
—  Gotovo   ste od žalosti potrti, je del skrajno hladno.
—  Ne. ne, nasprotno, od veselja poskakujem,    da   morem    nadaljnih šest tednov preživeti v Franciji.
— Res?
—    O.   prav   res,   je   odvrnila Annie s prisrčnim nasmehom.
—  Tem bolje, je del Jacques. Takoj   se   je   raziasnil   njegov
obraz in njegov pogled je bil zopet tak, kakor ga je ljubila gospodična Villars. Podal ji je roko in Čutila je, da je med njima zopet zavladal mir.
XVI.
Mesec dni je preteklo, odkar so se gospa Villars, Annie in Klara nastanile v vili vojvode de Chilhac-Talbret in nad Sans-Soucijem, katerega so najele za sezono, je poleg franeoske plapolala zastava Združenih držav. Sedaj so one postale sre-dišče zelo veselega kroga, ki je ob-stojal iz Keradieujevih, njihovih go-stov, vojvodinje de Blanzac, markija d' Anguilhon, vicomta de Nozay, grofa Ludovika de Challans in neka-terih amerikanskih prijateljev, ki so se nahajali na Ictovišču v Trouvillu. Prirejali so zajutreke in obede, rax-novrstne izlete ter se s ponovnimi povabili skušali oddolžiti za proti-usluge v Parizu. Medtem, ko je gospa Villars polagoma okrevala. Je gospa de Keradieu vzela dekKci pod svoje okrilje.
Da ie btižje Deauvillu. se je Jao ques nastanil v Roches-Noires ter se
samo vsak dan enkrat prikaza! v Bluette, pri svojem stricu de Froissv. Ni bilo dneva, da ni prebil nekaj ur v družbi gospodične Villars. Obmor-sko življenje, izleti in sprehodi so poglobljevali njuno prisreno prijateljstvo. Neka nepremagljiva sila ju je privlačila, tako, da sta se vedno našla.
Marki d' Anguilhon se ie zaljubil v mlado Amerikanko silneje,   kakor je mislit. V družbi se mu je pogosto prikazala v neugodni luči: njen značaj,   njena   odkritosrčnost sta imela nekaj trdega, strogega na sebi, njene ženi primerne   toalete so jo starale. V Deauvillu,   v krogu,   ki ji je bolje ugajal,   pa se je Jacques   še-le učil ceniti njeno fizično in moralno   silo. Pod žarki poletnega solnea in v prosti naravi je čistost   njenega teinta, prozornost njenih oči in njena pristna mladost prišla do popolne veljave. V poletnih oblekah z angleškim klobukom na glavi mu je posebno ugajala. Na izletih je mogel občudovati njeno hladnokrvnost   in   mirnost v nevar-nosti. V pogovorih je večkrat naletel na njen pozitivizem, prodrl je do dna njene duše in večkrat   se je že prepričah     da   Annie   nima   nikakega smisla za teoretična    razmišljevanja in poezijo, kakor mu je bila vojvodinja že vnaprej povedala.   toda rekel si je sam pri sebi: »Ljubiti se hoče-va v prozi; tem manj neresnic si bo^ deva povedala in tem manj bodeva drug drugega mučila.«
Stran 2.                                                                                                        .SLOVENSKI ftAKOP«. đnć Ift. mara 1915,_________________________________________________________60 Sten
Srbiji ves osebni promet. Brez-dvoma gre za novo koncentracijo srb-ske armade.
•      •     •
Garazda In Foća v našem ognju.
Iz Pa ri«a noročajo: Crnogorski nomunike javlja, da je opažati v Hercegovini koncentracijo avstri}-skih čet. Avstrijskc baterije so priče-?e obstreljevati crnogorske postojan-ke pri Oorazdi in Foči.
•      •     •
ODBITI   ANGLEŠK1  NAPADI   PRI
YPERNU. —   NOVI   BOJI   V
CHAMPAGNI.
BeroHn, 13. marca, (Kor. urađ.) Wof!iov urad Javlja:
Veliki glavni stan, 13. marca. Zapadno bojište:
Južno od Vperna smo brez truda odbili posatnne angleške napade. Naš napad, kl smo sa započeli, da zopet osvojimo vas Neu\ve Chape'te, je za-del po prvotnem usreftii na silno an-gleško premoć, vsled česar ga nismo izvedli. Angteški fetalc? so raz-vi;a!l v tej okolici živahno delovanje. Predvčerajšnj. smo iznied teli s stre-I! unlčfl? enega, včerai pa dva. V Cbampagn! 50 ss na posamnih točka?! zopet priče!! fcoif. Vse francoske defns napade smo odbili z velikim! fzgufcanii za sovražnsfca. Pri tem srao vjell 200 mož. Meg?a in sr?eg sta zavirala v Vo^ezift fco'no aktivnost. Vrhovno armadno vodstvo.
»tEZUSPEŠEN OGENJ ANGLE-SKffl LAĐU PR! NIEUPORTU. — ODBITI FRANCOSKI N\PADI V CHAMPAGNL — BOJI V YO-GEZffl.
Bsrolin, 14. marca. (Kor. urad.) Wcirov irad javlja-:
VeHfci g!avnl stan, !4. marca. Zapadno  bojišče:
Neka) sovražitfli lad»l je včcraj papoUŽne brezuspejno obstreHevalo H okolice, ssverno La Panne - Nleu-pona ra?e pozicije,
Pr! Nleuve Ca^efle so «e vršili — ne glede na os-^Hen an%!e$ki napad, ki širo ga odbili, — samo artiljerijski boju
V  Cnampasni so Frartcozje včerai    ponoviti    svo'e    đeine    napade, vzhodno od    Scmatna in sevemo  od Le .Mesnlla. S težkimi    tzgubarni za sovrsžrfka so se v«i ti naoadi    raz-fciB 0b o*zwu naš^h čet.
V  Vo^ezlh 50 se bofl po nastopa boljega vremena zorel pričeli.
Francozje upora^I'a'o *ei£i tndi v Arconifc rovne granate nove vrste, fcaterlh detonacija bi naj oku žila ozračje.
Znova smo dognali, da upotreb-fiirejo Francozi v sedanil^ to;*h tuđi pehotne eksp!oz?vne nabo'.e, ki se vname:o, ako zsdenefo.
Vrhovno armadno vodstva
•              •
PoročIIo fraiiccskega geoeretaega štaba.
Tz Pariza porcčajo »Munch. N. Nachrichten*: Uradno poročilo fran-coskega generalnega štaba z dne 11. marca ob 3. popoldne se glasi:
»Angleži so s svo.im napadom v srećo zavzeii 2500 metrov strelskih jarkov pred Neuve Chapelle, kakor tuđi vas samo.
Napad je napredoval v smeri Aubcrs do mlina Pietre in v jugo-vzhodni smeri do severnega gozdne-ga roba pri Biezu. to se okrog 2 kilometra preko Neuve Chapelle. Nemška artilerija je le malo streljala. Glede ostale fronte nimamo včerafs-nemu večernemu poroćilu ničesar dostaviti.«-
Francosko uradno poročiio z dne 11. marca ob 11. zvečer se g!ssi:
*Gosta rrejrla je zavirala operacije na raznih točkah bojne fronte Ob belgijski obali je ang'eško bro-dovje z uspehom obstreljevalo We-stende. V odseku Ypern srro odbili dva napada pri Zardvcrdu. V okolici Netnve Chapelle je zavrnila ang!e-ska armada dva protinapads. So-vražnikove izgube so znatne. V Champagni smo v sredo izvojevali znatne uspehe v gozdu zapadno ođ Perthesa, kjer smo se nastanili pred petimi dnevi. Sovražnik se ]e na tel točki uporno braniL Vkljub zelo srdi-temu obstreUevanju in večkratnim protinapadom smo vzdržali svoje pridobitve. V Argonih smo uplenili v toj'h pri Fcur de Pariš in pri Volan-tu 1 meta'ca min in 1 strojno puško. V Vcgez-'h smo odbili protinapade na Reichsackerkopfu.«
*             •
S   FRANCOSKEGA   BOJIŠĆA.
Porcčevalec lista vTyd« poroča iz Sluisa: Položaj pri Ostendu priha-'a za prebivaistvo ve4no bn!j nepri-ieten, ker je cčividno prevzelo letal-stvo zaveznikov ralogo brodovja, bombard;rati Ostcnde. Doslei to šc ^ stalo življenja niti eneg£ meščana.
Prejsnji teden so bile prve žrtvi. Neko nernško poročilo govori o treh Irtvih, to pa ni resnično, ker sta bili \t dvt deklici ranjeni Obrežai kolodvor v Ostendu stoji đanes po treh napadih še vedno nepolkodovait
London, 13. marca, (Kor. urad.) Neki očividec piše v svojem »adnjem poročilu ia angleškega glavnega stana: Pasiravno sovražnik na zahodu sedaj ne razpolaga niti s približno tolik imi četami, kakor prej, ima vendar vso veiikansko fronto zasedeno ter ni opažati nikjer poslablanja morale njegovih Čet in bijejo te Čete bitke. Tuđi ni mogoče misliti, zakaj naj bi se čutila izredno hrabra, odločna in dobro organizirana armada, kakršna je njihova, potrto. Oni se bojujeK* v sovražni deželi in mislilo, da je so-vražnik onemogel ter se trudi z zađ-nj'mi n ocrni in z obupom, da zavle-če neizogibno odlo^itev. Tuđi ni po-zabiti discip!ine,ki jim je vcepljena od zgodite mladosti in jim rmogočnje, da dosezalo z napol izve^banimi če-temi usnehe. Za Angleža je težko raztimeti. kaj pomeni narodna vojr.a za kak narod na kontinentu,
BOU»  NA   FLANDERSKEM.
Beroiin, 14. marca. (Kor. trad) Tr veHkcga g'avn^ga oana se poroča Wo]f[ovemu tiradu: 10. t. m. smo na§*i pri rekem pri Givenchy:u vjetem an^le?k^m vojaku I. an^lrske^a ar-madneija zbora reko armadno povelja v katerem stoji: Srdaj bodemo s približno 48 bataVoni r.apa.ili oidelek nemške fronte, ki ga ti branijo le s kakimi tremi b3tal|oni. Prvi dan napada brdo Nemci dobili kvečjemu še $*iri bataljone o^ačen^. Hitrost je ?ato sj-avr.a 5'/:sr, d3 prebitimo sovražniV.a in da 'mamo č;m najmanj irgub ter dosežemo uspeh. — To povelje bo posta!o važen dokument vojne zeodo-vine. Kaže ramreč, k^kih sred<tev se morafo pesluževati an^le^ki častnilii, da dajejo svo im četatn pogum. Kak ugled rnorajo uživati nemške Čete, če 5'* unajo napssti sovTatniki trt bata-ljone le z 4£ batal?oni. Napovedan napad vrve arma^e se je irvtšil 10. t. m. Angieferrr se je posreči'n na fronti v doleosti dveh in pol ki'omctrov na na obeh s*rareh Neuve Cbspella ?a-sest: na?? spredre pozicre. Na drugih dc'ih fronte 50 bili Angieži s težkimi izgubami odbiti.
Zopet Zeppeiin-
'Daih- Chronic!e- poroča ir ScHith-Shieldsa: Prvi častnik ang'e-škeg^a kana'ske^a parnika iz Londona Sirkoper, ki je dospe! v Tvne v petek, je ;z]sviU da je ladjo med pot-jr> napade! neki zrakonlov. V sredo zve^er !e naenkrat zas'i^al nad sabo ropetarje m^toria. Kmalu nato je pade! v vodo. kakih 6 rretrov cd ladie, reki predmet, a parnik >e ostal nepo-škedovan. Častnik je izjaviL đa je ori luči reflektor ja opazil obrise ne-ke^'a Zeppelina.
Kabcri na Francoskem.
V oetkovi seji franeoske zbornice !e izjavil peslanec Lachauc v imenu odseka za zdravstvo, da cfj mora pri nabora Ietnika 1917 vršit zdrav-niška preis!:3va s skrajno skr.Miostjo in da je storiti v?e. da se pr prečijo z!e nosledice za zdravie teh mladih rekrutcv. Vojni minister je »»bljubil, da ho vojna uprava prav skrbno vršila nabore.
*
Zaclenjene strojne puško.
Iz Kodanja poročajo v zađe vi nekega parnik3 :>Blenda^: Pamik ie dospel s tovorom strojnih pušk, ki so bile določene za Bolgarsko. Par-nik so nato zadržali in justični minister ?e odredil zaplenitev strojnih pušk. Ladji se Je dovolilo nato odoluti v Dedeajrač. kapitan pa je obstojal na tem, da se ustavi \r Lubecku.
Iz franeosks zbornice.
Pariz, 13. marca. 'Kor. urad.) Zbornica je sprejela zakot% ki prepo-vednje z ozirom na vojno stanie y interesu narodne obratnbe vsako direktno ali indirektno trgovino z Nemci. Avstrifci in Ogri ali z oseba-mi.% naseljenimi v dotičnih državsh. Preroved je veljavra za ves čas vojne do pozneje določenega termina.
•      •     •
Odgode-ie aflfleticeea partawenta.
London, 14. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Ministrski preds, Asquith bo predlagal o4-goditev parlamenta do 14. aprila,
•               *
Potrtost v tr:pelen*#nd.
-*r)eut«;che   Tageszeitung*   poro-
I ča \z Bruslia: Da v tripelententi ne
vlada dobro razpoloženje,   dokazale
očividno inspiriran članek *' Londonu
i^hajajoče  »Independance belg«^. —
, Ćlanek kaže prav   malo   apaoja   oa
HMfo ter prttf. đi vtfcie ne t**> odlpčile blokade, marvec bitke na bojilčih, k|er ne odiočujejo grožnje, marveč močntiii MUIJohl Wwiiti|€ bo v do0«lne«i Um rttpoitfala s temi moŽnejšimi bnt%l}#ni, \m ima brez AvUro - dfftk* glasom kum-štatacife lista »Tim«*«, *e 4 miliiom rezerv, fripelentcnta ne more nftd-kriliti teh vojaških moči To konstatiranje voiaške brezmoČ9osti s strani tega Hita, vzbuja veiiko posornost, ter da sklepati, 4a je angleška rtkru* tacija daleč zaostala za prićakova-oim uspehom.
»Times - pišejo ▼ uvodnika tr-govskega dela: Trdnost kurrov v \Vallstreetu ima svoj vzrok v vesteh bližnjega miru. Da si ravno nismo dobili nikakrŠnih informacij glede te možnosti, se dogodki vendar tako obračajo, da k upati na skrajšanje vojna.
DELO    NEMŠK1H    KRfŽARK    IN PODMORSKIH COLNOV.
London, 14. marca. (Kor. urad.) ^Morningposu priobčuje neko pismo, v katerem se zahteva od vlade jamstvo izdatne odškodnine za ladje, ki so jili nemški podmorski čolni potopili. Kot garancija naj se upošteva dobro posestnikov pri narodnem rnornariškem zavarovalnem fondu ali pa vrednost nemških ladij, ki jih ustavijo ali zapleniio.
Louuoii, 14. marca. (Kor. urad.) Ravnokar objavljena statistika pravi, da je bilo od početka vo:ne od so-vražnih križark zaplenjenih a!i potopljenih 54 angleSkih trgovskih ladij, 11 jih je bilo razdejanih od min, 22 pa od podmorskih čolnov. Ražen tega je bilo izgubljenih 47 ribiških čolnov. Tuđi poroča admiraliteta nadalje: Od 10. t. m. je bilo zopet 7 an-gleskfh parnikov s prostornino 1794 do 4658 ton od nemškib podmorskih čolnov v Kanalu la Manche, v Bri-stolskem in Irskem kanalu napade-nih. Dva parnika sta se potopila. 3 so ušli. Vest, da bi se bila še ostala dva pamika potopila, še ni potrjena.
V  celem so pri teh napadih   izgubile življenje tri osebe.
ANOLESKA   POMO7NA   KFI2AR-KA POTOPLJENA.
London, 13. marca, (Kor. urad.) Adnrraiiteta   razela^a:
Ponožna križarka >Bayano« se je potopila na  neki  rarvidni  vožnju
Osranke ladje so našii predvčeraj-šnjim. Ladjo je najbrže zadel torpedo. Resili so S častnikov in 18 mož. Ostalo moštvo je najbrže peginilo.
•               •
PoostrUev  đelovar^a  neni^klh  podmorskih čolnov.
Londonski -»Standard' pis^e, da bodo 5.cdaj zopec pooštrili nemski podmorski čolni    boj proti Angleski.
V  zadnjem tednu so Nemci zato malo popustili, ker so računali na to. da bo Angllja dovolila Ameriki uvoz ži-veža v Ncmč'io. Ker se pa to ni zgo-dro, nima sedaj  Nemčiia    nobenega interesa,   postopati    boli   milo.    Po-os-ritev trgovskih    odnošajev ie ne-izr^ibna.    Zato je računati r novimi izk'iibami,   vsled   česar   svetuje list adrniraliteti z razsinenjcrn defenzivni h odredb.
Kakor poroča *DaiIy Citioen-, se od 18. februana ni prepelial iz An-giije v Francijo noben nov vojaški transport. Admiraliteta namerava nadaljne transporte poslati čez Irsko v Bordeaux.
Vjeto  ino*tvo  nemškib  podmorskih čolnov.
Londoa, 14. marca. (Kor. urad.) »Times^ priobčuieio dve pisini. ki se tičeta vjetega moštva nem?kih podmorskih čolnov in v katerih ti protest irajo proti obtožbi zaradi pomor-skega repa in umora proti častnikom in moštvu, ker 5e moralo izvršiti po-vetie admiralitete.
London, 14. marca. (Kor. urad.) 'Dailv Telegraph* poroča: Neki pot-nik parnika ^Great Sonthern* poroča, da ?e sreča! pamik na potti v Fischguart pamik z dvema dimniko-ma, ki je dajal znamenja, da Je v stiski. Takoi nato Je bilo videti peri-skep in nastavek nekega podmor-skega čolna v razdalii tričetrt miije, -.Great Southern* le zbežal vsled svoie velike hitrosti. Domneva se, da le pamik z dvema dimnikoma sode-loval s podmorskim čelnom. (Seve-da! Kar mislim fn strnim sam, te pri-pišu 3 em todi drujem«. Opomba Wolffovega urada.)
HulU 14. mare«. (Kor. or.) Re«-terjev orad poroča: Švedski parnik »Hanna<, je bfl na pot« \t Tyiia da-nes zjutraj na viiinl Scarborougha torpediran. Šest «ioi Je utonilo, ostale so pripellalt v HulL Wottfov urad pripominia k temu porodilo: Po pref-šnjih izku§niah H ravnotako mogoit, da k bil pamik irtcv angleikc mine.
•     .     •
tltP0n AVSTRO • OGRSKffl IN
NEJNSK1H   PODMORSKIH    COL-
NOV,
V paHCIcem »Journal«* $t tefaža uftflft!i   let   infenerskega   oddelka fra*«osk# mornarice,   Laube«f, jako pohvala«   «    nttnških    podmorskih čotaifi.   Svojo obrambno    nalogo so nemški  in avstro*ogrski   podmorski čolni i*lo dobro icvriili. Napad lah-kega   angleškega  brodovia na Cux-haven se vbled   delovanja    nemSkih podmorskih čolnov ni mogel izvršiti, v Jadranskem morju    pa   francosko brodovje    vsled    delovanja    avstro* ogrskih    podmorskih    čolnov ni doseglo drugega,   kakor   da ie oddalo par strelov na Kotor.
Tuđi v tem se vidi uspeh nem-ških U čolnov, da so pri angleški blokadi prisilili angleške Jadje. da so se od blokiranih pristanisc morale držati v precejšnji razdalii, tako da so nekatere nemške ladje iahko zapustile pristanišča. Ko so Angleži nato hoteli izvesti ožjo blokado, so morali to namero plaćati zelo drago. To do-kazujejo izgube križark ^Pathfin-der*, -Cressy«, ^Hogue^ in -Abou-kir^. Dejstvo. da so bile tri teh oklopnih križark po 12.000 ton potopljene od nernškega podmorskega čolna *U 9c, ki ima le 300 ton, govori ćele knjige.
V  Jadranskem monu   se  !e pri traneoskih    ladjah    -ferry^,    *Wal-deck-RousseauvT in vjean Bartu^ po* kazalo isto. Pa tuđi ofenzivni napadi nemških podmorskih čolnov so imeli uspehe,    kar   dokazujeta    potopljeni križarki »PaJlada« in »Hermes«, top* ničarka - Niger••   in oklopna    križarka (?) -Formidable*.
Zelo ran im ivo je videti, piše Laubeni, v kakeem razmerju so izgube nemskih podmorskih Čolnov s 5kodo, ki so jo povzrcčili. V celt;m je nemška flotila podmorskih čolnov izgubila najbrže kakib 6 čolnov, s -3000 tonami in približno 60 možmi po-sadke, Če se ne všteieio trgovske ladje, ki so jih potopili nemški podmorski Čolni, so ti čolni potopili 8 ang'eškfh in eno rusko vojno ladjo. v celem s 73.000 tonami in 3300 možmi posadke,
Zelo interesantno je. da navaja Laubeuf v s\-ojih izvajanjfh kot uspeh remških in avstro-ogrskih podrrcrskih čclnov potop i: ev fran-coskih oklopnih križark »Jnles Fer-ry<- in tWa!deck-RousseauT ter linijske ladie Jean Bart-, kajti do sedaj se o potopitvi ali poskodbi teh vojnih ladii ni nič vedelo, delema pa ie traneoska admiraliteta to zatajila^ kakor na primer pri *>Jean Bartd«. *              •
JUNAŠTVO   IN   AVANTURE  NEMŠKE POMOŽNE KR'ŽARKE PRINC E!TEL FRIEDRICH,
V New Port je pnspela nemska po-možna križarka .Princ Eitel Friedricha, da popravi   poškodbe,   ki   tih   je  bila dobila pri svojih avanturab na Oceanu. Kakor šcuka  karpe v ribniku,   tako je preoran tala   .Princ Eitel   Friedricb* so-vražne tr^o^ke   ladiic   in   za   soviaž-nika namenieno blago po morju.   Tu p daiemo najnoveiša porocila:
New-Yorkf 12. marca. (Kor. ur.) Carinika oblast v Nevport Newsu je izdala sledečo listo ladij, ki jih je potopila nemška pomožna križarka „Princ Eitel Friedrich*: rusko barko Jsabel Browne* s 13 možmi, francosko barko „Pierre Loti* (24 tnož), dne 28. jan., ameriško ladjo nWilIiam Fryea (31 m.), francosko barko »Jacobsen* (23 mož) dne 12. fehruarja, anglesko barko „In-vercoea (22 mož) dne 18. februarja, aneleški pamik wMary Ada Short* (28 mož> 9. februarja, franeoski parnik .Florida" (78 raož po^adke in 86 posadke.)
Kapiian parnika ,Witliam Fryeu, je izpovedal, ča je nemškemu oficir]u, ki je prišel na krov, izja\il, da je ladja amerikanska in da ima s seboj žito. Kijub temu je moralo moštvo zapustiti ladjo, nakar so jo potopili Nemci z dinamitno bombo. Nemci so iravilj, da prevaža ladja kontrebando sovraž-nikom. Blago je bilo določeno za Queenstown in Falmouth. Potopljen parntk ,William Fryea je bil aničen v južnem delu Atlantskega oceana.
Pr«metenost „Princa E\M Fried«nch<c,
London, 12. inarca. (Kor. ur.) „Daify Chronide* poroća n New-Yorki, da je nemSka poraežna kri* žarka .Princ Eitel Fricderictr nekcinu parniku, ki jo je zasledoval, ubežaU pred nekoliko tedni na ta način, da jt bila na eni strani belo, na dro 4 pa irno pobarvana. .Princ Ertei Frie-dericfc* !t zavotila v gosto meglo, vsled tesar jo je preganjalec izgiiba a viđa, KiMla na to je jasledujoća kritarka naletela na neko belo ladjo, ki jo je snatrila za pasažirno ladjo na vožnji v južno Aneriko. Poklicala jt belo l«djo in jo vprafela, ali ni videla, kake crne ladje plati mimo? 1 Kapitan bek ladje je odgovoril, da je
18 railj zapadno neka crna Itđja vozila mimo, na kar ie križarka s polno paro odplula za krivo sledjo. Seveda je bila »bela ladja* zopet .Princ E. F." — na svoji drugi strani-
Rotterd^m, 14. marca. (Kor. urad), „Ttmes* poročajo iz Washigtona? Glasom poročil je imela pomožna križarka „Prinz Eitel Friedrich4* razobe-šeno nemško, iraneosko in angleško zastavo. ,Times" cltirajo neki washig-tonski list, ki piše: NemSke vojne ladje smejo razobesiti vsako zastavo, katero hoče;o, če pa razobesi kaka angleška ladja ameriško zastavo ogroža s tem vse ameriške ladje, da jih z moštvom vred potope. Tega principa ni več mgoče dolgo vzd rže vati BRot. Gour.*, ki prina&a to poročilo, opo-zarja na nepravičnost tega komentarja: Gre za razobešanje nevtralne zastave s strani apgle^kih ladij, ne za razobe-sanje sovražne zastave.
•     -     •             ^
Američani so baje ogorčeni.
London, 12. marca. (Kor. tirf Amerikanski poročevalci tukajšnjih li-5tov javljajo, da vlada v Ameriki veliko ogorčenje radi uničenja ladje ,WiIiam Fryea.
Glasom neke vesti v listu wTimes*, nastopi amerikanska vlada energično, ako bi se ne moglo z gotovostjo dokazati, da je bil tovor ladje določen direktno 2a angleško armado ali mornarico.
•      •      •
Konferenca nemškega veleposlanika v ameriškem zunaniem uradu,
W?shin«>tonr 13. marca. (l^or-urad.) Nemški veleposlanik grof Bems-dorff je konferiral z uradniki državne * ga departementa o uničenju parnik* „William Frve". Brani! je postopanje pomožne križarke „Prinz Eitel Fried-rich", ki da popolnoma odgovarja londonski deklaraciji.
Washrngton, 13. marca. (Kor. arad.) Reuterjev urad je sklenil varo-vati strogo tajnost giede časar ki je bil dovoljen nemlki potnožni križarki „Prinz Eitel Fneaneh"  za poprave.
Druge nemške ladje in pomožne križarke v vojni in njih delovanje.
London, 13. marca. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Washing-tona: Mornariško ministrstvo ie uka-ralo \- ladjedelnici v Bostonu leže-ži križarki vBrockK-nc, da križari pred pristanišcem, da na ta način prepreci morebitno kršenje nevtrali-tete s strani v Bostonu ležečega parnika -.Kromprinzessin Cecilie«.
London, 13. marca. (Kor. urad.) Pomožna križarka -Bavano? ie imela na krovu 200 mož, ki so, koIIkoT je znano, vsi izgubili življenje, ražen 30.
*
Novi zaplet 1 jajL
Rotterdam, 14. marca. (Kor. sr.) >R. Cour.^ poroča iz Londona: dla-som poročila uewyorškega državne-ga lista, nameravaio uporabi jati nera-ski Amerikanci za posiijanie zalog v Nemčiio prekmorsko paketno pošto. To poročilo spremljata pismi člana kongresa Bartholdta in predsednika nemško - ameriške nacijonalne zve-ze. Bartholdt izreka mnenje. da bo t\rorilo casus belli. če hl^ zavczniki segli r>o paketni poštni službu
*
Novi anglešk' adm!ra't London, 14. marca. (Kor. urad,) „Central News* poročajo \z Wasching-tona: Podadmirali Fletscher atlantskega, Howard pacitičnega in Cowles azij-skega brodovja so bili imenovani za admirale.
*
VOJNA  V  NEMŠKI  JUGO-VZHODNJI  AFR1KI.
London, 13. marca, (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Iz Garuba v nemški vzhodnji Afriki poročajo: Anglesicc patrulje so prišle y dotiko ž raznimi patruliami sovražnikovimi, predno je napočil dan, na vzhodnji fronti v dotiko. Nemci so ustrelili tia naše poizvedovalce, kl so ravno pe-ljali svoje konje za uzda. En pdd-častnik je bil Iahko ranjen. Patrulje so še nadalje streljale, ne da bi bil kdo ranjen. Danes so videli pri Aus-nekn, blizu Garuba, en nernški voj. Zdi se, da Nemci razdirajo releznico.
•      •     •
NAPAD NA DARDANELE. Turska uradna poro^iU,
Carlp-ad, 12. inarca. (Kor. urad.) GlavBf stas poroča t
Včerai ponoći se naše baterije potopile aekaj Iskalcev mia» ki w se približan BniŠ min.
Dases sovražnik ni IzvriB no-bene akcije proti Dardan^lam. Naše vc^ne ladje m torpediralo v Egei-skem meria neko sovražoo trans* portno kadio ia dva aovratel vofcri ladji.
Cartcrad, 10. marca. (Kor. iirađ.) Agence »Mili«. Zaktenelo. — OiftV^ * stan poroča;
fc° *te»                                                                                  »slovenski hakoo*. mm 15 tm ttt&                                                                                stru a.
Danes sta ▼ doltfh fntervmlih slabo obstreljevali dvc sovraini oklopnici naše pozicije pri Kumkale in Scdilbahru. V noči 8. marca je zadel sovražni iskalec min, ki se je hotel približati progi min pred Smirno, ob mino ter se potopi!. Včeraj je so-vražno brodovje eno uro brezuspe-Šno obstreljevalo smirnske utrdbe. En sovažni hidroplan, ki se je bližal našim utrdbam. se je moral vsled ognja naših baterij umakniti.              t
Carigrad 13. marca. (Kor. urad.) Glavni stan porcča: Skozi tri dni ni sovražnik podvzel nobenega resne-ga napada proti Dardanelam. Dne 11. marca ponoči se je približalo sedem iskalcev min pod varstvom ene kri-žarke in par torpednih čolnov minski crti, naše lahke baterije pa so po-Skođovale križarko ter potopile dva
Iiskalca min. Neki drugi iskalec min je zadel ob mino ter se potopil. Po-skus sovražnikcv, odstraniti inine, se je torei popoinoma ponesrecil. Z drugih boiišč ni poroćati nič bistve-»ega.
\Voiffova poročila:
Berolin, 13. marca. (Kor. urad.) >Volffov urad poroca iz Carigrada:
V noči, dne II. marca je skušal sovražnik pod zaščlto fcrižark in torpednih rušHcev uniCiti sprednje mine, potem ko so poprei velike ladje zaman obsereijevale pozicije re-ilektoiiev. Dardanelske baterije so pričepe streljaii in so potopile 3 iskal-ce min, nakar se Je sovražnlk umak-nil, ne da bi kaj opravil
Pri neki akeru turskih pomorskih *i! je bil v noči dne 10. marca v blizini otoka Mitllene potopljen neki sovražni transportni pcmik.
Carigrad, !3. marca. (Kor. ur.) Za^topnik VVoIfiovega urada v Ca-nak-Kale brzojavija \z Dardanel: Po dvadnevnem miru se je vršil v noči oxl srede na čeirtek prvi večji po-nočni boj. Ob 11. so pricele ena an-gleška križarka in več torpedovk energično streljati. Reflektorji pri Dardanosu in havbične baterije so odgovarjale; ćelo obzorje je bilo ka-kor v plamenu zaviro in zemlja se je tresla. Prvi boi je traja! 1 uro. Ob 2. zjutraj pa je pričel znova. Angleži so poslali istočasno -skaice min, ki bi naj napravili prosto pot skozi vrste min. Med obojestranskim silnim ogniem se je angleška križarka, za-deta od havbičnega projektila iz bcj-ne crte umaknila. Trije iskalci min so se potopili,   ostali so naglo   zbežali,
^^c da bi bili kaj opravili. Na turski strani ni nobenih izgub. Reflektorji so intaktni. Ker se je angleški po-nočni napad popoinoma ponesrečil, je vladal v Četrtek navzlic lepemu vremenu mir. Utrdbe v srednjih Darda-ne!dh so nepoškodovane. Vsi sledovi velikega petkovega in sobotnega ob-streljevanja so izginili. Razpoloženje častnikov in moštva je izvrstno in zavestno.
I         '  -  '
I                        Značilea moik.
I              Amsterdam, 13. marca. (Kor. u.)
I       *Nieuwe van den Dag* piše: Okoli-f        Sčina, da dobivamo o boju v Darda-r.eiah le brzojavke VVolitovesa urada in da    angleška    admiraliteta v enem tednu ni imela ničesar več potočari o obstreljevanju utrdb v morski ožini, dokazuje dovolj, da se ope-f        racije ne vrše dobro.
Napad zaveznikov na Smirno.
Carigrad, 10. marca. (Kor. urad.) (Zakasneio.> A^ence ».MiH« poroča iz Smime: Danes so ^ovražne voine tadie zor>et bombardirale Vurlo. Neki sovražni iskalec min je zadel po-»oči na mino in se potoni!. Neko so-I vrazno letalo !e izvršilo poizvedo-valre polete nad Vurlo.
Vali v Smirn: ie dal oklic, v kaićem noudaiia, da bo armada fcra-»ffla Smirno do zadnie kaplje krvi. Se crdftetšf odpor, kakor sedai iz •jtrdb, se bo vršil v mestu, ki bo po-plavHeno s krvio. Vali je nasvetoval civsliiemu prebivaJstvu, posebno žen-skam in otrokom, nai se za slučai, će oostane Smfroa bojišče, umafcneio v r.ctraniost dežele, da se za varu}ejo pred točo puskinih in topovskih kro- * gat ki bodo padale na mesto, med- ! tem fco se bo vojaška ooeraciia raz-^i!a tamkai na način, ki bo dostojen
bistorični slavi Turćije.
•              «
Evakuacija Smirne.
Carigrad, 11. marca, CKor. urad.) Fz Smirne 5e poroda, da so vsled poziva valiia ženske, otrocl in invalidi zapustili mesto. Ostalo prebivalstvo }c popoinoma mirno. V soiinah Smlr-re so našli trupla posadke neke^a f-ovražnega iskalca min, li i so ga potopile turske baterije.
Zavezniki hočejo svojo dardanelsko akcijo prekiniti?
Iz A t e n poročajo. da bodo zavezniki svojo akcijo proti Dardanelam prerušili. Tamkajšni krogi 5*odi-jo, da bodo Angleži 111 Francozi mor- <
da svoj napad z orirom na trdovrat-ni turski odpor sploh opustili.  Dose-
danje iz&ube angleške mornarice znašajo 140 mrtvih in 310 ranjenih, Dve angleški torpedovki ste se potopili; uničena sta tuđi dva iskalca min. Stiri večje vojne ladje so vsled za-dobljenih poškodb nesposobne za na-daljni boj. Čete, ki so se izkrcale, so izgubile dosedaj 700 mož.
m
franeoski  ekspedicijski zbor za
Dardanele.
Pariz, \2. marca. (Kor. urad.) >Agence Mavas^ poroča: V severni Afnki nabrani ekspediciiski zbor obstoji deloma iz kolonijalnih čet, deloma iz čet, ki so prišle iz mater ne dežele. Ćete se nahajajo pod povelj-stvom generala d' Amudeia, ki je po svojih iikušnjah v ekspedicijah v daijne dežele posebno sposoben za to poveljstvo. Del ekbpedicijsJtega zbora je v trenotku že na potu v Ori-jent, kjer se pridruži že v akciji se nahajajoclm pomorskim silam in kontingentom, ki jih je poslal naš za-veznik iz Egipta.
Francoska   križarka   v   pristanišču Haifa.
Carigrad, 12. marca. (Kor. urad.) Neka traneoska križarka ie priplula predvčerajšnjim ^juiraj v pristanišče Haifa in je začela sondirati s pomočio parnega čoina. Odstranila pa se je, ko so be phbližali turski vojaki.
V Čmem moru zaprte trgovske ladte.
Lyon, \2. marca. (Kor. urad.) »Lyon Republicaine« javlja iz Pariza: »Francoski L!oyd« poroča, da je z vstopom Turčiie v vojno 11 angle-skih, 27 ruskih, 5 belgijskih, \2 gr-skih, 9 ita!i]ansk:h, 2 švedski, in ro-munskih. 2 danski. 1 holandska, I bolgarska in 5 fra?.coskih ladij zapr-tih v Crnem morju.
*            •
LLOYD GEORGE, POVZROCl-TELJ DARDANELSKE AKCIJE.
Angleško-irancoska akcija proti Dardanelam je presenetila strokov-niake vseh dežela. Najbolj kompetentni rnožje so bili vedno mnenja, da ie taka akcija združena vsaj z velikanskimi teža vam i in žrtvami, ako ni sploh nemogoča in takega mnenja so bili tuđi angleški admirali. Opozarjaii so, da je boj med lati jami in trdniavami preveč neenak, da bi bilo misliti na zmago ladij in artile-riiski strokovnjaki so že celo zasto-paii nazor, da je proti ladjam lahko braniti trdnjavo, ker stoje topovi na trdnih tleh, ker je lahko precizirati kako daleč stoji kaka ladja in jo vsled tega < koncentriranim streljanjem potopiti, še predno more kaj izdat-nega storiti. Prihod njost bo pokazala, će so se te tradicionalne teorije preživele ali če veljajo ^e danes; če je nezavzemljivost Dardanel resnič-na ali če je ^arro legenda. Značilno in zanimivo je vsekako. da je akcijo proti Dardanelam sprožil civilen člc-vek. ne kak admiral ali topncarski general. Sprožil jo je ang!esk: ::nanč-ni minister Llovd-George in nal je pridobiti za svojo mise! adrr 'ale in generale. Vojaški krogi stoje < i nek-daj na stališču. da je potreb: > koncentriranje vseh moči. in da oči in sredstva za vojno treba hraniti za boj na glavnem bojišču. LIoyd-Qeor-ge ie s svojo mislijo zmagal toliko lavlje — tako poročajo berolinski listi — ker je merodajn« može prepriča!, da boj za Dardanele ni sekun-darnega pomena. ampak da utegne biti odločilen za vso vojno. Poročajo, da je Lloyd-George na konferenci fi-^ančnih ministrov tripleentente v Parizu spozna! knnsekvence, ki bi jih imelo zavzetie Dardanel za ćelo svetovno vojno, ter potem zastavil ves svoj vpliv, da je zm3gal s svojo mislijo.
*
RUSIJA   !N   DARDANELE.
»Novoje Vremja-' piše o slabem razpo!oženju v Rusiji proti Angliji v dardanelskem vpra^aniu: ^Carigrad mora pripasti nam: pa ce tuđi na§i T^averniki stoie prvi pred zidovi tega velikega mesta. to pri ćeli stvari nič ne pomeni. Svetovna vojna se bojuje na podlagi skupnega tovarištva, — Vsakdo se bojuje proti splošnemu so-vražniku od one strani, kjer lažje priđe do niega, vsakdo napenja svoje moči do skrajnosti. O uspehih se bodo vršila skupna posvetovanja in pri-dobitve se bodo pravično razdelile. ftaj smo. ne da bi se upirali, poslali v Tihi ocean svojo križarko. ki je imela nalogo, čuvati nad angleško trgovino in smo molčalu ko se je križarka potopila. S ćelo vrsto ljutih bitk smo v Kavkazu zadržavali tursko armado in yo tako odvmili od Egiptn, kakor smo nemško armado odvrn^ \ s svojimi napadi od franeoske fronte.                           m                         i
*
ftakmakm *rjbry» fci tirtulh i uju
Carlgra4 13. mare«. (Kor. ur.) Kot odgovor na uvodnik »Tempsa«, v katerem se med drugim trdi, da bombardiranje v Dardanelah ni nikjer na svetu povzročilo opozicije, vprašuje otomanski informacijski urad v tozadevnem poročilu, ali *Temps* ne čuje viharja jeze, ki se dviga na Bolgarskera in ćelo na Gr-škem, ki se vendar nagiba k tripel-ententi. »Temps« bi mogel storiti Franciji boljšo uslugo in konstatirati, kako se je vznemir;cnje v balkanskih državah, ki jo je v prvih dneh povzročilo bombardiranje, danes spri-čo junaške obrambe od strani oto-manskih čet izpremenilo v zaupljivo veselje, če bi čakal do odstopa Veni-zelosa. ki je, čeprav personifikacija bojevitih politikov na Grškem, ven-darb izjavil, da, dokler bo eksistiral le eden Grk, trojni sporazum ne bo mogel ničesar izpremeniti na status quo v Dardanelah.
*
Kako   utcmcMujejjo Angleži    kršenje grške nevtralnosti.
Angleški poslanik v Atenah Elliot priznava v listu *Ethnos«. da rabijo Angleži in Francozi grški otok Lemnos kot svoje mornariško oporšiče, vendar pa zanika, da bi kršili s tem nevtralnost Grške. Grška in Turčija kakor znano se formalno glede posesti egejskih otokov še niste sporazumeli in Turčija torej tuđi glede otoka Lemnost še ni priznala grške suverenitete. Ta turski pri« držek so sedaj porabili Angleži za svoj izgovor glede uporabe grškega otoka.
Bolgirski socijalni demokrati in vojna.
SofHa, 13. marca. (Kor. urad.) V zvezi r obstreljevanjem Dardanel in krizo na GrŠkem so posamezni ruso-filski listi zahtevali, naj Bolgarska takoj prične z akcijo proti Turčiji, ker bi se sicer zamudila ugodna prilika. Nato reagira glasilo socijalno demokratične stranke „RabotniČenski Vjest-nik" sledeče: Ta nezmiselni alarm je očividno inspiciralo tukajsnje rusko poslaništvo. Rusofile naj z njihovimi prijatelji vred vzame vrag, če to hočejo, puste pa naj bolgarski narod v miru, ki so ga pred dvema letoma upropastili. Bolgarski narod je so-glasno povedal, da hoće živeti v miru. S studom se obraća od vojne. •                    ♦
Novi boji v Kavkazu.
Carigrad, 10. marca. (Kor. ur.) Agence >MiIli«. Zakasnelo. — Glavni stan poroča: Na kavkaski fronti so Rusi napadli enega naših v okolici Arnvina 5c nahajajocih oddelkov. Njihov napad pa je bil odbit. Mnogo smo jih vjeli ter uplenili eno strojno puško. 7. marca smo popoinoma odbili ruske napade proti višinam Balikli zahodno od Artwina ter za-sedli utrdbe. ki so jih imeli prej Rusi. Med tem bojem je imel sovražnik enejra mrtvega oficirja in 150 mrtvih voiakov.
Mir na kavkaski fronti.
Carigrad, 12. marca. 0(or. urad.) Glavni stan poroča: S kavkaske fronte ni poroćati ničesar.
Turski minister Djavid bej v Berolinu.
Berolin 14. marca. (Kor. urad.) Zunanje ministrstvo je danes priredilo na čast turškemu ministru Djavid beju v Esplanade-hotelu zajtrk, ki so se ga udeležili Hakki paša, državni tajnik Jagow in drugi gospodje zunanjega rninistrstva.
IZJAVE  MIN. PREDS. SALANDRE V ITALIJANSKI ZBORNICL
Olasovanie o zakonu glede  vojaške fn gospodarske obrambe.
Rim, 14. marca. (Kor. urad.) Zbornica razpravlja o zakonu glede gospodarske in vojaške obrambe. Justični minister Orlando je uteme-Ijeval predlogo s pravnega stališča ter izjavil: »Zakonska osnova ne vsebuje ničesar izvanrednega; podobne dostikrat še strožje odredbe imajo vse države. Predloga slasti ne omejuje svobodo tiska in besedc, tuđi ne ogroža osebne svobode: kajti vse te svobodščine ne vsebujejo pravice do Spijonaže. (Živahno odobravanje.) Svoboda se da privesti v sklad z močjo, ki K> mora tmeti država, da zmaga na mednarodnem poli« v strašnem boju za svojo eksisten-co. Toda če bi bit primoran izbtratt nad svobodo osebe m varnostjo države, potem bo on, minister, sicer tesnega srca toda brez obotavljanja žrtvoval svobodo osebe vunosti države. (Doigotrajno, živahno odobravanje in pritrjevanje. Mnogi poskmei fiestitajp ministm.)
Minfstrslcl predsednik !n notrm-nji minister Salandra izjavi ja: Ne smatram za potrebno, da odgovar-jam na vprašanja nekaterih govorni-kov glede mednarodnega položaja. Interesi države nalagajo vladi dolž-nost se držati rezervirano. Omehiiem •# na to, da še eokrat potrdlm svoje-časoe izjave, ne da bi ifb spremenil, me da bi ka] prfstavil aH pa jirn kaj odvzel.
J^in. predb. Salandra izjavlja končno, da kabinet ne potrebuje ni-kake nove zaupnice, ker mu jo je zbornica itak že opetovano izrekla ter priporoča sprejetje predloga* ki je za obrambo najvišjih interesov države potrebna. (Živahno odobravanje.)
Zbornica je nato sprejela v po-imenskem glasovanju s 334 proti 33 glasovom naslednji od pol. Carboni-ja predlagani dnevni red:
>>Prepričani, da odgovarja zakonska osnova o gospodarski in vojaški obrambi najvišjim interesom države, prehaja zbornica k specijalni debati.«
Rezultat glasovanja so pozdravili poslanci z odobravanjem.
•   .   •«
Aprovizacija italijanske armade.
Italijanski listi javi ja jo: Z žitom, ki so ga pripeljali parniki zadnji te-den je sedaj krita potrebščina arma-de, katere zaloge znašajo lVz mili-jona q.
Prihodnje dni prispe tuđi 30.000 q bombaževine.
* Posebni srbskf odposlanlk v Rimu.
-Frankfurter Ztg.« javlja: Srb-ska vlada je poslala poslanika Risti-ća s posebno misijo v Rim. Kakor domnevajo angleški krogi se hoče Srbija pogajati z Italijo glede svojega dohoda k morju preko severne Albanije.
POLOŽAJ  NA  GRŠKEM. Novo grško ministrstvo.
Dunajski listi poročajo iz Aten: Programatična izjava novega kabineta je napravila po deželi dober vtis. M. p. Gunaris dobiva mnogo pri-znalnih telegramov. Nekateri list; poudarjajo. da odgovarja njegov program volji in razpoloženiu veči-ne grškega naroda.
Pred razpustom grškega parlamenta.
Atene, 13. marca. (Kor. urad-) *"Agence d'Athenes* poroča: Uradni list objavi zvečer kraljev odlok, vsled katerega se zbornica odgodi na 30 dni. Domneva se, da bo kralj po preteku tega roka zbornico razpustil in odredil nove volitve.
Angleska mornarička misija v Atenah
o kateri smo javili, da je zaprosila za odpoklic. ostane na Grškem. Angle-ška vlada ie obvestila admirala Keara, da nima povoda ga odpokli-cati.
*
Grška uoče dovolki izkrcanja angleško - franeoskib čet za Srbijo.
Kakor poroča ^Kolnische Ztg.«, pišejo ^Baseler Nachrichten« povo-doma sestave nm'ega grškega mini-strstva. da faneoska armada, ki jo zHrajo v severni Afriku ni bila na-menjena le proti Turčiji, raarveč tuđi im vpad na Ogrsko. 200.000 mož angleško - franeoskih čet naj bi se izkrcalo v Solunu, da ojačijo srbsko armado v toliko, da bi mogla ista pri-četi z ofenzivo proti južni Ogrski. Za ta nacrta pa nišo mogli pridobiti kralja Konstantina. Ni hotel pomagati akciji, ki je bila direktno naperjena proti Avstro - Ogrski in Nemčiii. in je prepovedal svobodni prehod za-vezniških Čet skozi grško ozemlje. •            •
Botgarija zaprla svoje meie proti Srbili.
Sofija, 14. marca. (Kor. urad.) »Agence telegr. Bulgare« javlja: Z ozirom na vedno bolj se razširjajoče epidemije v Srbiji je vlada zaprla meio za vse neposredno iz Srbije ali iz Grške preko Srbije prihajajoče potnike. Ta odredba je provizorična ter velja le tako dolgo, dokler ne bodo na obmejnih postajah postavljene posebne barake za karanteno.
Zimdilt romanske zbornice zakOačeoa
BAirvit, 12. marca. (Kor. urad.) Zasedanie zbornice je bilo včera) za-kf)ii^|no.
FMfv roflUMikl nt sa spOfftflM flMn
Iz Đukarešte poročmjo: Tn je priSel ishaM 90¥ dnevnik »Molda*-'
va«, ld se zavzema za sporazum med Romunijo in Avstrijo ter Nem-Sjo. Ustanovil ga ]e znani prijatelj Avstrije, bivši min. predsednik Peter Carp.
•     •     •
JAPONSKA  IN  KITAJSKA.
London, 13. marca. (Kor. urad.) 5>Times<-- poročajo iz Pekinga z dne 10. marca: Vedno večji pritisk Ja-ponske na Kitajsko, vzbuja v krogih tujcev vznemirjenje. Kitajci se boje, da bi, ako vztraja Japonska pri vseh svojih zahtevah, nastala kriza, ki bi imela za sedanji režim resne posle-diče. Zunanje države, vštevši Japon-sko, so vedno podpirale Juanšikaja. Nesreća bi bila za vse, ako bi trpela avtoriteta. katero si je pridobil. Naj-hujše ie, da so japonske zahteve tako nejasne. Kitajci bi bili mor da volj-nejši, ako bi Japonska svoje zahteve bolj precizirala. Inozemstvu je pred-vsem na tem, da izve. da ostane ne-dotaiknjena suverena pravica Kitaj-ske in enakopravnost držav.
Grof Hitte umri.
Petrogradska brzojavna agentura javlja, da je grof Witte umri.
Ime tega ruskega državnika se je bas v zadnjem času pogosto imenovalo; grof Witte je stal, kakor se je porocalo, na čelu skupine, ki je propagirala idejo miru in opetovano smo čitali, da se ie mudil v Berlinu, kjer da je scrndiral razpoloženje nem-ških merodajnih krogov. Gotovega se ni izvedelo ničesar in Wittejeva miro\Tia misija je ostala zavita v plaše skrivnostne tajnosti. Tuđi o brošuri, ki 30 je baje napisal proti udeležbi Rusije na svetovni vojni, se ne da ničesar dognati.
Z grofom \Vittejem ie legel v grob eden najodličnejših državnikov, katerega ime je nerazdružljivo zve-zano s politično zgodovino moderne Rusije. Največje zasluge ima pokoju L za u^editev ruskih drža\Tiih financ. Kot finančni minister je uvedel leta 1899. zlato veljavo ter organizira! žganjarski monopol, ki je postal za Rusijo \ir ogromnih dohodkov. V njegovi dobi se je pričela silna industrijalizacija Rusije, sibirska in mari-džurska železnica sta spojeni z njegovim imenom. — V nesrečni vojni L 1904 05. je sklepal Witte kot glavni pooblaščenec mir z Japonci in dose-gel je, da ni plaćala Rusija nikakc cidškodnine.
Witte je bil tuđi poklican, ko je bilo po odstopu liberalnega ministr-skega predsednfka kneza Svatopol-ka - Mirskega treba umiriti vihar ruske revolucije in akora\no so v>ri-povedke v^ Iiberalnem značaju po-kojnega drža\Tiika znatno pretirane, bo njegovo ime vedno spominjalo na največji degodek v moderni ruski zgodovini. na glasoviti i>Usta\*ni manifest«, ki ga je izdal car za časa Wit-tejevega ministrskega predsedni-Štva. KoTištitucijonalnc organizacijo ie seveda izve-del sele Stolvpin.
Skoro 10 let je živel grof Witte ^procul negotiistf — toda njegova izrazita osebnost je ostala vplivna in posebnost njegovih političnih nazi-ranj, ki so bila politiki trojnega sporazuma nasprotna. je vzbujala v Rusiji vedno pozornost in tuđi oster odpor. Zato ni Čudno. Če sa se povodom njegove smrti pojavile vesti, da grof Witte ni šel prostovoljno na oni svet.
Grof Sergej Jflljevič Witte je bil sin višjega uradnika pri kavkaski na-mestniji. Rojen leta 1849. v Tiflisu, je studiral na univerzi v Odesi ter je vstopil že z 22. letom v rusko državno službo. Svojo karijero je napravi! pri železnici: mali uradnik na progi, načelnik postaje, predstojnik železni-škega okraja. šef uprave in končno ravnatelj državnega železniškega departementa. Leta 1889. je postal Witte državni svetnik, 1. 1892. finančni minister. Leta 1903. je Witte resigniraU car pa ga je imenoval za predsednika ministrskega komiteja. Leta 1905. ga je poslal car kot glav-nega delegata na mirovno konferen-co v Portsmouth ter ga odlikoval po uspešno izvršeni misiji s povjganleai
Stran 4.                       _______                       .......                            .SLOVENSKI NAROD*, đa* 1S. »area 131S._______________________________                                 60. štev.
v grofovski stan. 2c oktobra meseca
je postal ministrski predsednik, par
dni pred publikacijo oktobrskega ustavnega manifesta (20. oktobra 1905), v katerem je obljubil car Ru-šiji konstitucijo. Leta 1906. je Witte demisijoniral. Pozneie je igra! še večkrat posebno vlogo kot carjev zaupnik za nemško - niske zadeve. Grof \Vitte je bil zastopnik ideje nemško - ruskega prijateljstva, da, zavezništva. ter je opetovano prav oštro nastopil proti »opasni ideji panslavizma, katero bi morala zamenjati Ideja splošne humanitete.« — Grof Witte se je mudil pogosto tuđi v naših krajih — prihajal je često v Opatijo.
Dnevne vesti.
—- Nad /o vode — poročniki. Ce-
sar je imenovah nadvojvodo Leona Karla za poročnika v ulanskem polku št. 3; nadvojvodo Viljema Franca Jo-žefa za poročnika v ulanskem polku *!. 23; nadvojvodo Franca Karla Sal-vatorja za poročnika pri pijonirskem bataljonu št. 2; praproščaka v ulanskem polku št. 1. nadvojvodo Maksa Evgena Ludovika za poročnika; pra-porŠČaka dragonskega polka Št. 4, nadvojvodo Huberta Salvatorja, za poročnika pri Istem polku.
— Novo hrabrostno odlikovanje. Cesar je ustanovil bronasto hrabrostno
* svetinjo za moštvo. Ta svetinja nai se kuje iz brona rujave barve v isti obliki kot srebrna hrabrostna svetinja 2. reda in nosi naj se na enakem traku. Pravico podeljevanja iniajo korni povelj-r.iki, za neposredno armadi pripadajoče pa armadni poveljniki. Onemu moštvu, ki je bilo že pohvaljeno od armadnega ali crmadnega vrhovncga poveljništva, naj se naknadno podeli bronasta hrabrostna svetinja. S podelitvijo te hra-brostne svetinje ni v zvezi nikaka de-r.arna doklada. Bronasta hrabrostna svetinja se lahko podeli tuđi moštvu zavezniških armad.
—  Odiikovan; Slovenci.   Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega   zaslužne^a   križca   je  dobil višji zdravnik v rezervi pešpolka št. 4. dr.   Hubert   Mihelčič.    Zlati    zaslužni križec   s   krono   na   traku   hrabrostne svetinte je dobil  vojaški višji računski oficijal   Oskar  Ravnaher.   Red   železne krone 3. razreda  z vojno  dekoracijo je dobi!   polkovrik   havbičnega polka št. 4.  Dominik  Žagar,  sedaj   zapovednik 17. poljske topničarske   brigade.   Zlati zaslužni   križec   na   traku   hrabrostne svetinje je  dobil   praporsčak v rezervi Josip Samec, železniškega polka. N=m-Ški  zaslužni   križ  2.   razreda   je dobil t^pničar  Andrej   Sitar,  težke havbične divizije   majorja Ramboršeka.   Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil  nadporočnik   Anton Juvančič  domobranskega pešpolka št. 37.   Srebrni   zaslužni   križec   s   krono na  traku  hrabrostne  svetinje je dobil žendamerijski stražmojster Gustav Bra-dač,   dež.  žendamerijskega   poveljstva št. 1.
—  Dežeini šel za Bosno in Hercegovino.    Cesar    je    imenoval    na predleg skupne^a    finančnega ministra generala   ininnteri;e Štefana pl. Sarkotića, kateremu so bile poverje-ne funkcije šefa   deželne   vlade   za Bosno in Hercegovino in ki je pove-liujočl general teh dežel, za deželne-ga šefa za Bosno in Hercegovino.
—  Izoremembe pri bosanski vladi. Zagrebškc »Novosti« javljajo, da odstopi sedanji namestnik bosanske-ga deželnega    poglavarja    generala Sarkotića,   dr. Nikola M a n d i ć   in bo imenovan   za   guvernerja bosansko - hercegovinske banke.   Na njegovo mesto   priđe dosedanji guverner te banke baron P i t n e r.   Sek-cijski načelnik   dr. Tošo Z u r u n i ć je določen za sekcijskega načelnika v skupnem   finančnem   ministrstvu, na njegovo mesto pa priđe dosedanji sarajevski okrožni načelnik Ibrahim btz Deftedarović.   Za   sekcij-skega načelnika v oddelku   za nauk in    bogočastje      bo    imenovan    dr. O r a s s 1. Deftedarović bo prvi mo-hzmedanec,    ki    bo   član bosanske vlade.
—      Gospod   Milan   Skrbinšek. igralec in režiser slov. gledališča. ki se je vrni! novembra preteklega leta ranjen iz severnega bojišča v Ljub-!jano.   se zdravi   sedaj v Badnu pri Dunaju. in je bi! s 1. t. m. imenovan rezervnim    praporščakom    87. pe§-polka.
—  Pogreba se že od 7. oktobra 1914   Ivan   Kostanjevcc  pri  7. Jovskem bataljonu, 2. stot.; bil Je čr-novojnik. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči nejgovemu očetu    Ivanu Kostanjevcu, v Mrmi peči 24
—  Iz ruskega vjetnlStva    se   Ie oglasil posestnik m izvošček v Kra-r.ju, Mihacl M a r k i č.    Ko Je Icžal bolan v Novem miastu.   so ga Rusi vjeli. Sedaj se nahaja v Omsku v Si-biriji.
—  Iz ru&ega vjetnlštva so se glasili Milan Vrezcc, učitelj - vo-4.'eJj v Škrljevcm na Oori&ein; Aa-
ton Koršič iz Stfaka na Kms, tn Leopold Vodopivcc iz Prvačine. Ta piše, da so Rusi dobri z vjetniki, da jim prinesejo kmetje v vojašnico vsak dan kruha, toliko, da ga pre-ostaja, kolačev in tobaka. Kmetje pnhajajo zvečer v vojainico in osta-jajo do polnoči. Vjetniki so prosti in so z njimi samo štirje orožniki.
—  Iz oblegane   trdnjave   Prze-mysl je sedlar Valentin Tomelj iz Zagorja pisal svoji nevesti. V Prze-myslu srne le vsak ih pet mož pisati eno dopisnico — pač da pošta, ki jo nosi letalec, ni pretežka. Pisec poro-ča, da so v trdnja\ i vsi zdravi in veseli in da pozdravljajo vse znance.
—  Pregledovanje trnov oinikov, ki so rojeni leta 1896,   prično   se za mesto Ljubijano   v   sredo,   dne 17. marca t. 1. ob S. zjutraj   v Mestnem domu. Dne 17. marca pridejo k pre-gledovanju domači, t. j. v Ljubijano pristojni črnovojniki in dne 18. marca tuji, to so oni črnovojniki, ki nišo v Ljubijano   pristojni,    pa    so   se v Mestnem domu zglasili za pregledo-vanje.
—  Subvencija    trža£ke£a Lloy-da.   Proiret tržaškega »Lloyda«c    je seveda ustavljen. »Lloyd« dobiva od države    letno subvencijo.    Za prvo polovico lanskega leta je polno subvencijo že prejel. za drugo polovico pa mu je država ni hotela   izplačati, ker   je bil   ves   promet   ustavljen. »Llovti«   pa   se je postavil na stali-šče, da mu gre tuđi za tišti čas, ko ni opra vi jal prometa, polovica običajne subvencije in je grozil,   da zmanjša plače svojih uradnikov in uslužben-cev.   Korčno   se je doseglo   spora-zumljenje in bo država dala »Lioy-duu pol niilijona kron,   to   je toliko, kolikcr je treba,   da   ostanelo plaće uradnikcv in   uslužbencev    neskraj-šane.
—    Za ranjene   nastavljene© tr-govinskega    ministrstva   in   poštne uprave.    Mnogo na bojišču se naha-jajočih    uslui-bencev      trgovinskega ministrstva in pošte so tekom vojnih dogodkov,    ozirema pri izvr^evaniu vcjnopo5ine in  vojnobrzojavne službe telko ranjeni ali pa dobili dolgo-trajno bolezen. Na odredbo trgovin-skega ministrstva so torej uvedli akcijo v prespeh vojnoinvalidnih usluž-bencev   v    trg. ministrstvu ter v* to svrho    ustanovili    po<eben fond.    Iz sredstev    tega fonda se  brdo pred-vsem skup'!:,    vzdrževali  in  obnavljali umetni   udi (prothese) za ranjene uslužbence trg. ministrstva in njegovih  podrelenih- uradov. vadili  ra-njenci v uporabi teh protez ter orto-pedično fizikalično zdravili. V dru^i vrsti se bodo uporabljala sredstva za podpiranje rekonvalescentu ih   uslužbencev, da se tem omogoči morda §e potrebno zdravljenje, obisk kopališč, sar.atorijev in drugo. Pos'e tega fonda bo vodi! po?cben   upravni odbor.
—     Prostovoline      avtcmobllne
sanitetne kolone. Od privatne strani se je sprcžila misel, da naj bi se pro-stovclino sestavili. oziroma nabavili primerni avtorr.obili. ki bi vozili ra-njence od bojne crte do železniških postaj. Na tozadevno vprašarjje je c. kr. vojno ministrstvo odgo\ orilo, da bi ne imelo ničesar proti ?_ikim prizadevam, vendar pa moraj > biti taka podjetja Ie uspesna, če 5 < za-dostno denarno fundirana, kajt vojna uprava ni v stanu, ugoditi V kim naknadnim zah*evam za odško lino. Najvišje arrr.adno poveljstvo ie tuđi zagotovtlo, da se bo po možnosti ozi-ra'o na to. da se take prostovoljno naklonjene sanitetne kolone uporab-Ijajo baš za domači kor. Na vsak način pa ie treba, da stopijo osebe, ki hočejo sprožiti to akcijo, prej v dogovor z vojnim ministrstvom. da more le-to vplivati na izbero v ome-njene svrhe   izku^rnih  ovfomohilov.
—  Rezervni bofnišnicf v fT. državni    gimnazlj;   v   Strossntayerjevi ulici št. 1 so došla naslednja darila: Ga. deželne^a j^lavarja dr. SusterSi-ča: 3 ducate brisalk; ga. dr. Paichel: pol ducata nogavic, pol ducata   fla-nelastih nožnih krp, 200 cigaret. ko-nj?k, čokolado;    ra. dr. Dermastia: .300 cigaret: %n. Uza K6nig: 600 cigaret; ga. Hermina Del Cott: 2 ducata srajc, 3 ducate noga vic; ga. Marna Skale: 1 damko odejo; gospdč. Blanca Ncmetz: 3 pare domaćih čev-ljevt 3 igre piquetkart,   ducat zobnih krtačic, 8 vžigai; sirotiSnica Lichten-tum: 4 pare nogavic, 2 para zapest* nic, 2 zavoja    čaja.    gdč. učiteljica 2erjav: S00 cigaret; damsko oskrbo-valno dru§tvo po ge, Ani pl. Torna-go: ducat nofavic. 130 porcij punča; damski komite  »Rdečega    križa*  v SenožeČah: 40 steklenic vina, 10 kokoši, 2 kartona peciva in već škateli eigar in eigaret; fdč. Miifi Del Cott: njen za^lužek kot strežniea v zavoda 121 K 50 vin. — Vsem tem đobrotni-korn bodi v imenu boJnfkov ierečena najtopleiša zahvala.                    ♦
—  Voi&k ta zdravaik.   Najvišje sodiiče Ie izdalo načelno   razsodbo. da vojak ne more   toiiti   voiaiken zdraviiika   zaradi   škode,   ki mm t* nastala vstođ napifnega admir»W|p
n ravrnan Ja. Ta rasaodbt Jt hila ii-dana na podla?! naitodBjega slučaja: Neki 21 let ni domobranski vojak je obolel in je bil ođdan v vojaSko bolnico. Tam je bH operiraj) in ker mu je zdravnik z napačno operacijo na-pravil telesno škodo, za ie tožil na odškodntno. Najviije sodišče je pa tožbo odbilo, češ, da državnih uradnikov za njihova uradna dela ni mo* goče tožiti pred civilnim sodiščem, kajti zdravnik je posloval pri operaciji kot organ javne sanitetne službe in torej med zdravnikom in operiranim vojakom ni civilnopravnega raz-merja.
—  Rdeči križ.   Cesarski komi-sar in predsednik Rdečega križa go-spod Rudolf gro! Abensperg in Traun je izrekel   povodom   pregledovanja ljubljanskih   pisarn,   zavodov in na-prav Rdečega križa   svoje   popolno pripnznanje in zadovoljnost.
—  Prisilne pomožne bolničarke« Zagrehški ^Obzor« javlja:  »Poroča-li smo, da je mestno poglavarstvo v Zagrebu izbralo (f>0 žen mobiliziranih vojakov za pomožne    bolničarke za bolnico v BrdiŠanu pri Vukovaru. V petek je izbralo mestno poglavarstvo se 20 žen v isto svrho. 1> ženske so dobile do   nedelie    rok   za ureditev svojih privatnih stvari, a v ponede-Ijek ali torek bodo morale odpotovati v Vukovar -
—  Nakaznice za kruh.    Mestna občina Opava v Sleziji    je vpeljala nakaznice za kruh in moko.    Vsaka oseba dobi iz mestnih zalog po dolo-čenih cenah za tri teđne 66 kg moke ali peciva, na dan 240 gramov moke. Rženo moko dobe samo peki, druga rnoku je mesečna in je polovica pšenične moke, polovica pa iečmenove i,: koruzne.
—  V tnjovinskem ^ltnrst^st^aJ se vrše posvetovanja,    da    bi se sploh prepovedalo izdelovanje malejra peciva (žemelj itd.) in da bi smeli peki le peči vojni kruh,
—  Legitimacije za kruh Jn moko bodo uvedene dre *2&. marca. Istočasno bo   določen   dnevni   konzum   z 200 g moke za osebo terej kakor v Ncmčiji. Karte bodo ednotne.   4/7 bedo veTjale za kruh, 3/7 za moko.
—  Iz učiteHskih kromov  se   nam pi5e:    V slovenskih    dnevnikih sem čita!, da je dežeini odbor dovolil de-želniin uslužbencem izvzemši prima-rijev  enkratno     draginjsko   podporo po 30—S0% mesečne plače. Ko sva s tovarišem to čitala sva bila kar iz sebe cd veselja, ćeš tuđi mi dobimo, srn smo ludi   de.'elni   uslu-7benci.    A takoj pad'a je v kupo veselja, kaplja grenkosti ko sva dalje čitala,    da bi znaša-a ta podpora 20.000 K.    Začela sva računati    ter    prišla   slednjič do zaključka,    da    najbrže    učitelji riso med te uslužbence Šteti. Ohračam se toraj s prav poniznim vprašanjem do <;lav. dež. odbora, da ram blagovoli pojasniti, ali se ie med dež. uslužbence štelo tuđi učite!jstvo? Ako ne, naj vendar tuđi nas ne pozabi,    ter tuđi nnm e^iako podporo nakloniti bl.njro-voli. Sa] je tuđi nas in morda najbolj občutno zadela drn^inja. Plače ved-no cnake. živila pa vsa več ko še en-krat dražja!   Kateri učitelj v tem ča-rn s «;vojo plačo živi. ne da bi stra-dal ali se zadolžil (če   sploh na upa-nie kdj dobi op. dis.)
—  Vojna poroka.   Poročil se Je dne    14. marca    gospod    cand. ing. Franc Hinterlechner. rezervni praporščak 23. domobranskega pešpolka v Šibeniku, z gospodično An-tonijo H y b 1 e r. ženina ie zastopal pri poroki    gosp. Leopold    Markelj, c. kr. po^tni asistent. Čestitamo!
—  Poročll se ie danes, v pone-deljek v Bankweilu na Tirolskem g. Ljudevit K e 11 e. c. fn kr. stotnik pri 27. periku v Ljubljani,    z gospico Leoniio S u n d e r h a u f, hčerko 1e-karnarja v Ra^azu v ?vici.
—  Poštni   In brzojavni promet z inozemstvom.    Promet    s    postnimi nakaznicami z Nemčijo in z Ttalijo je z današnjim dnem ostavljen. Poštne nakaznice na vojne vietnike, interni-rance in konfinirance je z današnjim dnem omejei    na    erarične    poštne urade.    Kdor torej    hoče v Nemčijo poslati denar.    si    mora    preskrbeti nemške   marke in kdor hoče poslati denar v Italije,   si   mora preskrbeti franke.
—  Namesto ▼#aca na krsto svojega omrlega strica Evgena Vilharja je gospa Pepina Dolenc, graičakinja v Orehku pri Postojni darovala ine-sek 20 kron vojnopomožnemu oradu.
—  Nabava   ćrtotedc   h šrkm. Firme, ki se zanimajo za nabavo čokolade iz Sviće,   dobe   v ptsarni tr-ffovske in obrtniike zbornice v Ljubljani informacijo o tem predmetu.
se mora v prvi vrsti praktjcpo reie-
vati. Ena stran tega praktićnega re-
Sevania — in sicer *ek> valna stran
— Je dosiedno podpiranje nalih do-
; mačih podjctiL ki j* ie vedno pre-
j maJo vpoitevMBO, 4asi zastnžijo na-
1 ie popotoo prtaMMfk — IUd   wb
naflenit domaća podjetja le brez-dvomno Iteti Kolinsko tovmrno kav-nih primesi v Ljubljani. Izdelek te tovarne, znana Kolinska kavna pri-mes, je glede kakovosti gotovo naj-boljši kavni pridatek in je priznana kot taka v vsaki slovenski družini. Naša dolžnost je, da našo Kolinsko tovarno podpiramo s tem, da kupujemo izvrstno Kolinsko kavno primes in jo vpeljemo tuđi v tistih hišah, kjer je doslej morda še ne rabijo, ali ne poznajo. Vsaka zavedna naša gospodin ja naj rabi samo izborno domačo Kolinsko kavno primes!
Iz Idrije nam pišejo: Naše mesto je ostavil g. Pran T a v z e s, notar-ski kandidat, ter se je preseli! v Liti-jo, kjer je prevzel substitucijo tam-kajšnjega notariata. Temeljit, vesten in natančen v svoji službi, je tuđi sicer razvija! najživahnejšo in uspeš-no delavnost v društvenem življenju in v javnosti, kamorkoli ga je klicalo zaupanje prijateljev in somišljenikov. V -devetih letih svojega službovanja v Idriji je izvršil g. Tavzes nebrojno podrobnega dela, ki je bilo v korist tako posameznikem kakor skupnosti.
0  tem bi vedel   marsikdo   povedati pohvalno   besedo —   ali Tavzesova levica ni vedela, kar je storila desnica. —   Naši   stranki je služil z zve-stobo,    nesebičnostjo in požrtvoval-nostjo, ki ji ni kmalu dobiti enake. — Vrhutega ]e bil živahen    in zabaven družabnik, ki ga je bila vesela vsaka družba.   Pač težko ga borno  pogre-ša!i, zlasti v teh težkih časih, ko imamo vsak dan manj delavcev za javni blagor. — Želimo mu na novem služ-benem mestu vsega   dobrejra,  Litiii pa čestitamo, da je dobila tako vrle-£a moža!
Matura na idrijski realki se je vršila ćne 11. t. m. pod predsed-stvom g. dež. sol. nadzornika dr. Bezjaka. Maturo so napravili vsi trije prirlašem kandidati, in sicer: Vladimir Toi.-išič iz Ilirske Bistrice, Janko Turk iz Idrije in Karei Zalokar iz Strug.
Iz orožniške službe na Štajer-f-kem. Komandant akrainega orožni-škega poveljstva v Brežic?.h na Savi, okrajni  stražmni^ter  Mihael Fi-
1 i i P : Č,    je    preme^čen  v  Miirzzu-schlag na Zgornjem Staierskem.   na njegovo mesto pa priđe stražmojster Ivan Bernhnrd \r Vclenja.
Napad v Tlšlerjevi crostiini. V soboto ponoći okrop: pol 12. ie šel go-stilničar »pri Starem tislerju* na dvorišče in opaz:! tamkaj nekega moža. Ker je gostilničar de Schiava pozrtal moža. ki je že prejšnii večer prenočeval pri njem. se mu je zdelo čudno, da bi se mož v hiši ne sr>o-?nal in ie moža na^rnal spat. Mož je res od^el. a ko je nato čez kakih pet minut odšla gostilničarjeva žena, Fani de Schiava, na dvorišče, je bil mož že zopet na dvorisču. Ko ga je tuđi ona nagnala spat, potegnil je iz žepa velik nož in jo nrez povoda dvnkrat zabodel. Na kričanje žene je prihitel gostilničar z domačimi na dvorišce. Prenesli so io nato v go-stilno, kjer so opazili, da je močno krvavela iz levega stegna in na levi strani prsi. Ktorilec se ie med tem časom skril in ga je pozneie priiela policija. V knjigo se je vpisal kot An-dre5 Podobnik. 75 let star, posestnik iz Skofje Loke. Oostilničarko so nrepeljali z realnim vozom v deželno boirtiSnico. Kakor smo se informirali, so rane sicer precej bude. vendar ni nevarnosti za življenje. Kak povod je ime! stari napadalec, se še danes ni moglo dognati.
Razne stvari.
•  Sin  ^>fvšega turškega sultana umorjen.   Sina  bivšega  turškega sultana  Abdula  Hamida,   ki  ga   je  o?e najraje  imel,   so našli v njegovi  sobi umorjenega.
*   zsel evanje iz Rusije. V wNo-voje Vremji. protestira Menšikov proti agitaciji rusko-ameriške družbe, ki pod-pira   izseljcvanje   ruskih   podanikov v Ameriko v velikem obsegu.
* Atentat ali železnfika nesreća? »Ruskoje Slovo« piSe o neki železniSki nesreči, pri kateri je vlak skočil s tira in kjer se je pokazalo, da železnice ne morejo več astrezati se-danjim zahtevam. Pri tej nesreči bi se bil skoraj smrtno ponesrečil mtnister notranjih zadev, Maklakov, zaradi česar se govori tuđi o atentatu.
#  Koze   v   PctroffT'du«    .Rjtt* poroča od 7. t. m. iz Petrograda,   da se je   epidemija   koz v Petrogradu v zadnjem  tednu rmanjlali.  Zaradi te epidemije je bilo mesto razdeljeno v posamezne  sanitarne  okraje, kjer so nato prebivalstvo prisilna  cepili proti kozara. Vzrok zmanjianja te epidemije je pripisovati tej odredbi«
m Vi«tn0U tr flus |i. .Kurjer U-tevslri* porota is Vologde v Vzhodnji Rusiji, da se je za tamkaj nastanjene vietnike pobrigalo katoliško pomožno ćrmHro; v Vjafki r Ufalu se te tuđi ustanovilo pomožno dndttvo, ki bočc vjetnikott otajiaH njihovo osodo. V Oratafga n aibtnki »eji je atanje
vjetnikov zelo žalostno. Mraza je tam okrog 35° G.
*  Mlekarstvo na Kranjskem. Po
izvestju poljedelskega ministrstva o stanju mlekarstva posnemamo: Na Krajskem je obstojalo leta 1912. 60 mlekarskih zadrug in 27 planinskih mlekarn ter okoli 15 večjih zasebnih mlekarn, skupaj nad 100 mlekarskih obratov. Zadružne mlekarne so v tem letu pridelale nad 11 milijonov litrov mleka, t. j. za en milijon več, nego v prejšnjem letu; planinske mlekanie so predelale okoli četrti-no milijona in zasebne mlekarne okoli 2 milijona litrov mleka. Mora se domnevati, da se je v vseh teh obratih pridelalo okoli 14 milijonov litrov mleka v letu 1912. V tem letu se je razdružilo nekaj malih mlekar-skih zadrug, poglavitno zaradi tega, ker so bile živinske cene zelo visoke in je kmetom bol] ugajalo živino rediti, kakor pa baviti se z mlekar-stvom. Velike težave povzroča Še vedno mlekarsko osobie, kateremu manjka deloma smisel za snažnost in red, deloma so mu mlekarska dela pretežavna. Pri mnogih mlekarnah je tuđi težko dobiti sposobnih ljudi za vodstvo takega pedjetja. Na No-tranjskem in deloma tuđi na Gorenj-skem se mleko »in natura« prodaja v jadranska obrežna mesta. Več nego polovica vsega mleka se na ta način spravi v denar. Zaradi velike vročine poleti, morajo biti mlekarne posebno dobro preskrbljcne z ledom ali hladilnimi napravami. Z maiimi izjemami se morejo te naprave na Kranjskem imenovati vzorne. Mlekarne imajo večinoma hladilne stroje za hlaienje z ogljeno kislino, manjše pa si pcmagajo z naravnim ledom in pasteriziranjem. Vedno bolj pa opu-ščajo hlajenje z ledom in se opri]ern-Ijejo hlajenja z ogljeno kislino, ker ledu dostikrat ni dobiti. Izdelovanje masla zavzema drugo mesto v uporabi mleka. Posneto mleko se porab-Ija potem za prašiče. Smetana se večinoma pasterizira in okisa s čistimi kulturami. Na zadnjem mestu stoji izdelovanje sira, ki je razširjeno Ie v goratih krajih in planinaru Sir se dela v hlebih po 10 do 40 kg in se večinoma porablja doma v deželi. Na nanoškem hribovju se izdeluje pose-ben ovčji sir, ki je zlasti priljubljen v Trstu. Sirovo masb se po dobrih cenah lahko prodaja v južne pokrajine in kopališča ob jadranskern morjiL Mleko se plačuje še večinoma po teži; le v nekaterih mlekarnah ga plačujejo po tolšči. V mlekarnah, kjer se mleko sveže prodaja, so ga članom plačevali po 14 in 16 vin. za kilogram, v nekaterih še več. Če se izdeluje surovo maslo, dobivajo čla-ni 12 do 14 vin., ali za tolščobni od-stotek 3*3 vin.; pri siru 13 do 14 vin. Mlekarne morejo svoje izdelke pro-dajati po dokaj ugodnih cenah. Na licu mesta v mlekarni se prodaja mleko po 18 do 20 vin., sirovo maslo po 3 K 20 vin. do 3 K 40 vin., tolsti sir po 1 K 70 vin. do 2 K, napol tolsti po 1 K 20 vin. do 1 K 30 vin. V jeseni tega leta se je sirovo maslo težje prodajalo.
*   Kako Je na ruskem Poljskera.
Vojni poročevalec »Pester Lloyda«, Ludovik Biro, pripoveduje v svojem listu, kako naše vojaštvo v onem delu ruske Poljske, ki je v naših ro-kah, upravlja občinske zadeve. V mestih in večjih krajih, kjer se nahaja urejena občinska uprava, prepu-šča naše vojaštvo občinske stvari na najliberalnejši način samoupravi ob-činskega zastopstva in občinskega poglavarstva in si pridržuje samo vrhovno nadzorstvo. Drugje, posebno po vaseh, kjer ni sposobnih in zanes-Ijivih občinskih organov, pa poverja vojaška uprava občine vojaškim osebam, ki se ravno nahajajo tam-kaj. Tako sta v neki vaši, kjer sta bila pcleg nekaj pešcev tuđi dva čast-nika brzojavnoga polka, ker je bila tamkaj brzojavna postaja, ta dva predstavljala vojaško oblast. Kjer pa naše vojaštvo ni nastanjeno, a vendar ni za občinsko upravo sposobne-ga človeka, se pa ti posli poverjajo kakemu nodčastniku. Tako je na pri-mer v neki vaši nameŠčen za obČin-skega upravitelja neki Češki narednik, ki se je tamkaj v najkrajšem času izpremeni! v imenitnega občin-skega načelnika. V nekaterih krajih se vodi občinska uprava v popolno-ma patrijarhaličnem smislu. Tako so v neki majhni vaši, nekje med Varto in Pilico, kjer je glavni stan naše divizije, vsi občinski posli v rokah našega podmaršala barona Lfitgen-dorffa in je zelo prijazno videti, kako žc na vse zgodaj ćela gruča poljskih kmetiCcv, prosilce\\ obkroža podmaršala, ko stopi na cesto. Ljud-je prihajajo k njemu z velikim zaupa-njem, ker jim res tud! izpolnjuje vsa-ko željo, če jo le more. VeČina ljudi prosi za dcio. Te pošilja pod mar šal na stavbo čest. Namesto plače dobi vajo drva, ki jih ali sami potrebujejr ali pa prodajajo po dobrih cenah Srečni so, če dobe ta drva, a mi lil lemUemo is carskih gradov. Sev#6i
m- stev:_______________________           __________________________    .SI OVENSKJ NAROD' One 15. marca 1915.                                                                                                       Stran 5.
pa Je med prosila tuđi takih, kl ne isčejo dela, temveč druge stvari: kako koncesijo ali podporo, ali tuđi kraha, da ne poginefo lakote. Kjer se ^atno more, se usliši vsaka prošnja.
IPodmarša! baron Liitgcndorf le tuđi odredil, da morajo naši vojaški rdravniki od časa do časa obiskova-ri vse hiše v vaši in da se da]o bolni-kom zdravila zastonj. Prihajajo pa tuđi takt prosilci, ki iščejo   pravice.
IKar se tiče sodstva, je treba pripomeni, da izpočetka odnošaji med naviru vojaki in prebivalstvom nišo bili ravno prijateljski. Potem so se pa poeasi spriiazniH in so se začeti razumevati. Tuđi naši vojaki in poljska dekieta so se začeli razumevatL Prve dni nekako pa se ie dogodilo. Ja se je neki polhki kmet zelo ogor-
Icen ogiasil pri podmaršalu.    Tiščalo ^a ie dvoje: prvič so mu proti   vsej pravici vzeli konja, drugic pa mu je ;ieki vojak . . . posilil hčer. Podmar-šal je pretehta! obe pritožbi   in  obe ^e bili zelo resni. Posebno pritožba štev. 2 se Se tikala zelo težkega pre-sropka. ki se v naši armad?   kaznuje zdo strogo. Pa se Je   začela   sodna razprava. Stvar glede konja je bila ' urejena kmalu.    Kmet je imel   prav. j Podmaršn! mu je rekel. da zopei do- , bi svo]e kljuse. Ko je pog'edal kme- j fič sozi ono. ie mogef videti,   da so ; mu v resniei žc gnaii konja v njegov | :t!ev. Kmetičev obraz se je razjasnil j n srečen smesek mu ie    zaigra!   po I njem. Tedaj pa ie podmarsal   prese! j na drugo tožbo, da tuđi o nje] izreče wojo sodbo. Ta slučaj je bil težji ne-co oni s konjem.    Roka pravice    bi morala prijeti obtoženea. ki pa fc bil cmgače dober \oiak.    Ča kal a ga je te/ka kazen.    ObtoŽenec ie bil   na-vzec.   *corpus>   delictU    in  obenem glavna priča tuđi. Pripelial jo je s se- ■ hej oče. — Pridi semkaj, dete mo]e! v-ko se ie tore] dogodila ta   stvar? r'ekie je stopilo bližje. povešenih oči, i ie pripovedovalo: Da, tako je bilo, vojak jo je po sili . . . po sili poljubiL j — Po sili? Hm, hm!    Tore] res   po , -ili? Jezno in strogo karajoče ie po- : ^ ima! podmaršal z glavo. Dekle pa je ekoliko dvignilo oči in odgovorilo: i
Da. po sili. ali... — Kaj. ali? De-!e je zardelo in nadaljevalo: — A!i irugić je bilo že iz Ijubezni!    Strogo generalovo lice se je nasmehnilo, de- ; <le je povesilo oči. a srečni oče, k; je ; komaj cakal. da bi zopet videl svojega konjica, je uvide!, da je   čas   za i u maknitev tozbe štev. 2. Tožbo je tu- x •i v resniei umaknil in vsi so bili za- i ^voljni.
Brzc!auna poratila.
Defo nemškega podmorskega čolna
V 29*.                         j
London« 14 marca. (Kor. urad.) Po poročiln   admiralkete   je nemški ; podmorski    čoln    »U 29* torpedira! . iadje -Heatlant-. *Anda!usiaiK, *In-:ian i^ittv   in »Adcmum«. V poroci- \ In stoji,   da |e kapitan podmorskega \ colna »U >9* izjavil,   da   je   v sep- i tembru potopi! angleški oklopni kri- j žarki -sHo^ue« in >Abot)kirc.
Beroiin, 14. marca. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« piše; Kot dostavek ?■- londonski brzojavki bi bilo omeni-i:. da je kapitan podmorskega čolna *(,' 29s oni kapitanlajmant Weddin- • šen.   ki   je   kot vodja *U 29* posta! \ Angležem že preje   neljub.   21. septembra je bilo, ko je -U 29   pod vodstvom    te^a   kapitar.a v Severnem : merju tekom ene ure potopil s tremi ; loruedi    angeške    oklopne kri žarke -Aboukir*-,     -rlouge-,    in  vCressv.r. j Kmalu   na   to je potopil 18. oktobra i sti podmorski čoln >U 29<  anglesko i kri žarko »Havke«.
Zopet nemški podmorski colu,
Pariz,    14. marca,    (Kor. urad.) ; >A£ence   Havas«     javlja   iz   Bor-deauxa: Neki nemški podmorski ćnln te v četrtek potopil 28 mi!j južno od Statpointa parnik »Auguste ConseiK | V.oštvo   parnika   je  dospelo v Fa!- i niouth. Po nekem poročilu iz Havra je ušel parnik »Campinas« 12. marca Dređ Cherbourgom    s spretnim manevriranjem nekemu nemškemu pod-morskernu čolnu.                                 {
Poškodovane   angleške   ladie   pred Dardanelami.
Frankobrod o- M„ 14. marca. (Kor. urad.) *FrkL Ztg.* poroča rt Aten: Tukajšnji list »Athenes« izve ;z Mitilen, da se poškodbe angleških vojnih lađi] strogo zakrivaio. Več-krat so Turki zvabili Angleže v past ] in ko je v ponedeliek -Quzen Elisa-beth* na čelu brodovja priplula v Dardanele, je dobila toco krogelj \'i štirih baterij, ki so ziadele v blizini prostora za stroje, tako da se Je morala ustaviti in močno poškodovana vrniti. Odpeljala se je v Lemnos, ka-mor so odplule tuđi ostale angleške ?ad]e z močnimi poškodbam!.
Obstrefjevanje Dardanel.           |
Carigrad, 14. marca.   (Kor. ur.) Glavni stan poroča:   Danes ie bom-
\ bardirala neka sorražiia oklopnica v | velikih pretlertih brezuspeino Se-| dilbah ta K««kale. VčeraJ ponoči se ; |e poskasil sovražnfk z laliko fJorflo | zopet približati vrsti min, ogenj na-I Sih baterij pa ga je prisilil, da 6e }e j amaknil. Naš ogenj }e havariral neka} j sovražnih ladij.
PoiOffi]en\ švedski  paratk   »HaMMKr.
Kodanj, 14. marca, (Kor. urad.) »Politiken- poroča iz Stockhohna: Posestnik švedskega parnika   »Han-
j na« je mnenja, da napad nemškega podmorskega čolna ni bil oamenjen
. njegovemu parniku. Kapitan ladje je imel nalogotz ladjojci je včeraj odplu-
| !a \z Tyneia na Kanarske otoke, pluti
■  severno okrog    Škotske.    Ker    leži . Scarborough južno od Tyneja,se lad-
ja najbrže ni držala danega Ji ukaza.
Nevtralne in angleške ladje.
Rotterdam, 14. marca. (Kor. ur.) Rotterdamsche Courant« je dobi! od nekega potnika parnika vKonigin Emma* parobrodne družbe Needer-land, ki te odplul iz Amsterdama dne 27. februarja in ie dospel dne 9. marca v Oenovo, dopis, v katerem pravi,
•  ria so imeli vsi parniki nevtralnih dr-J žav, katere so srečali, vidne narodne i barve, veliko zastavo in z velikimi, | razločnimi črkami označena    imena, j ki so bila ponoći razsvetljena.    Na-} sprotno so imele angleže ladie na-j pisana svoja imena skoro z isto bar-1 vo, s katero so bile pobarvane. tako i da je bilo njih imena le težko brati,
medtem ko ie ime domaćega prista-ni§ča sploh izginila                            |
Delegat franco«ke vlade v Havru
umri.
Parir,  14. marca.    (Kor.  tirad.) •Agence Havas? poroča: Bivši poli-I cijski prefekt Heunion, ki ie bil delegat francoke vlade pri belgijski vladi v Havru, je umri.
Romanski firančn! mnn*ster.
Bukarešta, 14. marca. (Kor. ur.) I Finančm minister Costinescu, ki je j pred par dnevi vsled nekega nespo-
■  raztirnfjenia   dmisijoniral,   ?e   danes ' preklical svojo demisija
PREMOG ZA ITALIJO. FRANCIJO IN ANGLESKO.
Rotterdam, 13. marca. (Kor. urad.) 5 „CouTant*   poroča po nekem poročilu
•  v Newcastlu irhajajočega .Dai1y Jour- j 1 nala" z dne 11. t. m.,  da dobiva Ita- i
lija   rano^o   amenkanskega   premoga, j zaradi  česar  ni mno^o povpraŠevanja
I po angleškem   premoen.    Istotako stt baje angieška   in   traneoska vlada nakupili  velike  množine  amerikanskega : premoga  po nizki   cerri za pomlad in i poletje.   Za prevažan:e premoga bodo najbrže rekvirirali parnike.                     i
I         London.  14. marca.   (Kor. urad.)
j »Times11 ptšejo: V premogarski indil-
: stnji    vlada    splošna    nezadovoljnost.
\ Delavd zahtevajo večjo dnevnino. V stedo   se   bo  vršila konferenca zveze
' rudarjev, da sklepa o enotnem posto* panju.    Eksekativni komite  zveze ru-
i darjev v C2rdiffu je soglasno odkronil
■   iCr/n rvisanje rnezd kot netadostno.     i
•          London, 14. marca.   (Kor. urad.) i \ Cena   premoga   >e   je   tu   zvišala za \
1—2 šilinga pri 10 inetrskih   stotih,     j
Iz Mehik«.                        !
London, 14. marca. (Kon urad.) -Times-  p^rocaio    iz Washmgf'na: - Ker dgovor Carranze na prvo ~ito \ Zedinjenih držav ni bil zadovoli     in jasen, mu je poslala ameriŠka \ ida drugo neto. Kakor se sliši. 5e v nie-; stu Mehiki ubila sodrga pri pl*   rvi j stanevani štiri Španlce in eneeta >ve->: da. V Tampicu je izbrubn'Ha err-^emi-i ja koz. Ar«gleski premoerokoni iužno j od E>ou?rlasa so močno trpeli. (         Madrid. 14. marca. OCor. orad.) i Poročilo %Agence Havas-: ŠDanjska i vlada je izjavila, da je dogodek gle- j de izgnanfa španj^kega poslanika iz . Mehike. poravnan.                                 l
Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Riečcga križa".
D^n^nii Us> obstna 6 stratf.
Izdaiateli in odkovonii mdrik: ValMtto KtpHar.
Lastnina in ttsk »NirodMjAmiK
Kuverti s Jirmo
termalna banja
u hip—H kvMs A iiw<ih **r*
Hfl  UH! IfiMVH mm UMI  »m  9 '#PS
Tnmki Mt
2d l<t eter, vojašan« prost, uinostoina mo£ v specerijski, Železninsld in manutak-tumi široki, teli tvojo »lulbd tfnwe*it» v kako TeCjo trgovino.                              691
Pofmđbe ie poslati na   oortvn. s>Stov Narobi« pod Šifro ,TlrtilH/MK
Postrežnlco
•• lite «i tak oj ob dobri plači Samo ranrsijtve, zauone in strofo snažne o^rSe naf fia^tove svo^ naslov pod „SuataMt M9M   na   upravn.   »Slov.
Naroda«.                           '                  695
Učenca
ma trgovi** i amL Uagoai to A#t«lalal prUMM Sfro^M
trgovec   v   Metliki.
Tri bike
plemeniakc murbodenske pmame, pfteai^ne barve po 21'*, 2 in IV2 leto stare, pr da \WMM Bop^vip volopoMstaik w St. Jaata aa ! Boitalik—■                            sag
1——------------------------
B9" V taavstrip iote s« tako| tprttfme
M11 đelavit.
Pooudbe na   unravn   »S?o*.  Naroda« pod „li 578S T.lllu.     $82
?•€ Mtoo ohraaleaih     ^
vinskih sodov
; |y   lm nm prodaj   "^|
! od 300 litrov do 40 hl naprej. Več se izve na  Smalskl   «»atl   itov.   •»
2 nitna ponudba!
Trgov»ki   pomoćnik,   ptijetne  xu-nan osti.   vojaSčinc   prost, se   želi   ee-rnanti s   samostojno   gospodično,   ki ima   trgovino,   v   avrbo   takoi^nje   ali po'.nejŠe   poročitre.   Mada   vdova    ni tckV učena.    —    Samo   resne   ponuđbe 9 sitko nai s« pošiteio na »pravni'tro i »S'"v.   Naroda«   pod   šifro   „TliflftV I HHUIM._________________mo
Tlii^aitndia
meSaoe stroke, vojaščine proste^a, ter
tinta 1 toteiistiiia
! Oton Homan v Radovljld.
OfeHo  aai w priMe taprieefak i* ttvrdej* ahteve                       tt3
Kiiiiils Uitan
m 1 naMU tali n I OM rittta Hl b mnsffl
lwan Bohlpcv
^^   ^»»vrttVtiaST^^^^^StolS?              pn izobtaženi fa ftilmfi dami.
-         m       .__    .      . «_    .   _^__           Dopisi naj se naslovijo v nero^kem
PT 1 stoklMdM * hrraL "«■   jeziku pod šitro „T«s«i/Wa" n« upr.v.
^n                                                f\    .Slovenskega Naroda".                   «M
^^a^aiaMa^^aaaaiaiaBaniaMa^Maaaam^a^a^aiaa^a—j 1**^^^^^^^        *^^^^^^^^—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^~^^g—^u
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^a^aaB^B^aMBHBBBB^B^Baa^BBBiaMaia^B^B^B^a^a^a^B^BaBB
I       Specialiteta
I najfineffik, najme dcrnej&h damskih kostumov. originalni modeli.
I            /rajuečja  ijbera damsfa   otroft* in mešfe konfekctj9
I 00 primano najnižih cenak.
I O.   Bernatovič,   Ljubljana,   Mestni   trg  5—6.
I Ljubljansko preje Angleško skladišče oblek.
Orehovihlodl
U  ca i prtaitra  ia aio^najil, prva  kakOYOstty tadl ftv*i#
posekaaap kapi w Tsakl mnotfnl Iz vagona na «»!*it*alif p#-
sta)l proti tako|ia|l gotovini. — Poaadbo m proslfo v amattaai
)«xika pod aaveUo coao %m kabitol metar la maoilao
J. Friedrichs. Holzhandlung, Oldenburg i. Gr.
Ca kr, avstrifske   $£ drtavne železnlce.
VOZNI RED
— ..      t —n—       larvlečefc m w«ljaw«ostjo od 1« »aptentbra 1914*             ■     i      ■
X vol|avBOstlo o€ 1« se?to«l»ra IStft ^d> vo, ni do praklita ▼ otraia
ry^ai2nega ra»natel;st«a   s  ciai   navedeni viski  po od  i. maia  1914  veljavnem poletocm ?oiQem   redu.   Teh   vlakov   se TahVo   ooslurujejo   vsi   ciTilni potniki
bres iiHsiive^a la^itimiraala«
OIvDai potaiki, hl se pel'e'o  ▼ Pal!v morato Smeti lefHiaia«i]o od ci.hr, BOTellstva TOfne inka ▼ Pnl u.
OOaoa ti Wabli9na glrmi feolcđroT;
aa»# aaaamf vlakl i a-OO *i«tra>j v Kranj {TtZ\l\ Jesenice> v
Trbi*. O-OS d«p«ldne   v   Grosuolie   'Koče\ie),
Trebfrje (St. Jan*>,  Novo mci?to, (Straža-
Tnp'ice), Bubrrarci.
tt-3O tf«p«ltffto v KrarJ, Jesenice. Tibii 1S-51   popolđit«   v   Grosuplje,    Trebnle,
Nnvn   mffsto  (Straža-Toplice),  Bubnjard O*fS sv*ćar v Kranj, Trž'č. Jesenice, Cc-
K)vec Čez Salcburg na Dunaj. a*2S **•*••" v GrosuoUe (Koče\'je), Treb-
mc. Novo mesto, Bubniarci. Vaiaos v UnUtno glani kolodvar,
otetal Tl^kl:
7«SS dopoidn« iz Jesenic, Kranja (Tržiča). a-5a d^poidn*  \z  Novpga rresta,  Treb-
Bfeca (St Jan£a>, Grosuplia fKočcva).
11-ta dopoldit« iz Trbižat Jesen i c, Kranja 2-S5 popold na    iz    Bubnjarcev,   Nove ga
mesta (Straf«-Toplic\ Trebnje^a, Grosuplja 8-22 ponori  t2  Trbiža, Jesenic,  Kranja,
Hrpica). 9*22 poroci   tz   Novega  mesta.   Straže*
Topi'.c), Trebniega (St. Janža), Gr os ^pl ja,
(Kočcvja).
Kamniška leleznioa.
09809 s drtamega ko^od ?ora ▼ Baamlk s mesajtimi Tlaki
i  7*4O dopoldne,  2*30  popoidno in ob 7-J8 zrećer.
PKIBOD iz Kaaralka ▼ LtmbMaaa ab 8-42 sfotraj.   ft«OO   dopoldn«   in   ob
Ckr. driavno-ielemiiko ravnateljstvo v Trstu.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski lepostovni mesečnik
lUHZIH
katari izUala te 34. leta.
I fnkifmif bf «tnanfl  **•!• med «^o|tai Mtraiaiu
s   posatko la krlttko;
„Uiilillonski zvon nutr«rs^ssr j ^ „Untllmishl wonM t£ šz-Vz^"
^ssssssssEsssssssssssssssssssssssi   iaai slowtw otfltao aioata^
Naroča sei
Gen; Cdolctno K 9J0, poUetno K 460, četrtletno K m
Stran 6,____________________________________________                    .SLOVENSKI NAROD*  dne 15, nurca 1315,                                                                                               6a štev.
Gospodična
absolventinja nižje gimnazije, ter tefara xa stenogTafijo in strojeoiaie, veSča sloven§£ine tn nemš^ine, telt vstopltl v luk« »išarao kot prmkttkaattai« ali pa TSf otStolfta*.
Cenjene ponudbe ni i se poSliejo pod Jifro:   „TraktlkSBtlafa  ali  *Yg«|lt#ljical
•ST* na upravn. »Slov. Narodac            637
Jtcri tenori!
fria^ti  cjrski,   rimski,   *rerin'C~~Šlci>   M
kapijo po najviših cenah.       68*
Po^oHnp ponudbr pon „Stari tfonarft/68S" na upravnižtvo »Siov. Naroda«.
T    J^    J^               Prtporoča: najvedto  tzbiro   slamnikov  za dame tn  deldice                 ^Y^ ~^T ^1
y| 4f-^.       ^^^= Modni scuon ^^^=      ^ćL   >
l           Sfachly - Maschfa            \
I                                        Ljubljana                                          \
11                    Jšidovska ulica št 3   Dvorski irg t.                     %
\     \   So'idno b'ago.        SCŠT"   Isoosoj&vanjs ialnih ktobul^ov.  "3£2SE        ^rtjnano ni}J(e cene.    I     I
ML w                      ______________wJm
|^ J^ JX            W^*    Arafcor ludi bogato zato<jo iahuh khlmkov     ~"HHI              jT^   Xt   J
Kupujem
posušene gobe, česplje, presno mssto, sir v hlebib. Ponudbe pod „GcbO •7311   na    upra?n.    »S!ot.   Narodi«.
Dobre, svete čedka      ^02
knr ave in ieterne Kloliase
se đoblvafo vsak toreb in petek. Peconka od raladih preš čkcv, Ifoo pre^afeno meso, okusne hrenovke in salfafeđe se doblvajo pri
1 Chalunnik, Stari trn 19.
f. K. »I
I      puškar     I i LJUBLJANA
htMmnltaiul
p „7o7; r;;„«rs;:rH pusK, samokresov, iovskih potreoscu
kakor   tuđi   umetalni  ogenf   po nainli]lli  cenah
Popravila pušk, lamokre o? točno la solite*.
Cenovnik zastor,i in r^tr.'ne prosto.                          Cenovmk za^tont »n co5'mne prosto
^^^3C^^    Odlikovan na ra ista vi v TUđo*li*ci L ft 04  jd$^fi%}%.
I^BRINJEVEC^I
najfinejše vrste, posebno priporočlji? proti kaznim boleraim, se dobi pri
I          GABHiJELU ERŽENU
"1 Zapuže,   pošta   Begunje   pri   Lescah,   Kranisko.
Za pristnost sa jamči.               a,-.3                Gena smarna.
Milio
- perje
puh
t   veiiki  izbirl  in   po   iako   niskih   ednah   priporoca   tvrika : LJUBLJANA, Mestni trg štev. 10.          " |
nalioH zaoimlv in naisol u slov. uastrovau tauu to:
TcUBNSKP
L     * i_ -       ' *w^   ^^nnh^^^H^nnnnnnnia^^^nnki^^a^^^^nnnnn^^nnnnnn^aBnB^^^^^^^nnnn^^^^nnnnnv^^^^a^^^nnnnnnnnnn^Hian^^nHnnnnannnnnMaMb^   ^vbml    ^nnnnMH^n^^^^nBuH^^^nnnnnnnBnnnn^hMiaBnnnnnB^Bi^^piK  _^^
kt criobčujcjo v^ak teden mnogo zaaimfvUt slik x liollftć in o drugih va^n'h aktualnih doma*iVi in tunh dojrodkth, ter on.is zan:rr.:vcza čt va: pesmi, navesti, tako %mm\W&*% 1«9 detektivski romac, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcsiovia. tehnike m sn oh Vren -trok roljudnera ffianstva                                                             55
»TEDENSKE SLIKE* so nepoht^čen iu nestrankarski ilustrovan teđnik, ki je posvećen le zabavi ir. touku
»TEDEN5KE SLIKE« b' na? im^'a narnčena vsaka rodbinsi vsaka gostilna. kavama, brivnica. vsako društvo itd Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivaite naročnikov,
»TEDENSKE SLIKE* stane;o četrt leta K ? 50, Vo\ !cta K 5— in ćelo leto K 10;-. NaroCniki dore kot sagrade velik ilustiovan koiedar, sl:kc Pre^erna, Jurčiča, Grcgorčiča in A§kerca ter tud* leptr zanimive knfige. NaroČtte si »TEDENSKE SLIKE« tako)! Novi naročnik« dobe še vsc !eto?nie števitke.
Pošljite nam svoi naslov in pošljcmo Vam I številko »TEDENSKE SLIKE« brex-piačno in poštnine prosto na ogled.
aiH                                                           Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE*
Llaibllama, Framćljk—ka «Uc#i 10 X
E SANATORR M - EMONAji
r                         PORC>nMiG^CA
i] LJUBLJANA  KOMENEKE-GA ULICA ^ Ti
I/ SEF-TDR^tg FFfrwu DR FR DERGANC \j
-g W « a « ® » B9__
I Jfarodna | I knjigama |
v £jnbljani
prdemora nBca Kn. 7.
y            ^U    priporo^a   '              -i m
w    kancelijski, konceplni«   Doku*    f
'    metihti, ministrski, pisemski,     _
I      oritni m banrani papir          -
I                                                  I
: Kasete: plsemskln urolrlen. »
jj              &9onke knfltrc                ?
jj t vseh velikosth, crtane 2 eno ali . 2 z đrema kolonama, vezane v papir, ' >                platno ali polusir'e.
I Oiiemalne knjižice *° ££?* \ j   I Zalagasolskihzvezkavinrisank.  I
*    ZafltkcainJevv^hFciikostiii.
«                                                %
%     ------telite izl>«r -—      i
^ T*#h pfvamttklh pofrsbMte, -I   rMIrk.     ha«M«<koT,    tabllc     I
»         BafTC  M šo!e in nmetnike.         "_
*                                        ?
(      —— Razglednice ——      i
'    CM)kr»Hnske.   humoristične,   mnet -   nlike Tich vrit, od nalnreprostejHh   £ .                    do naiftoefiih                     ff
f.    £lbi«i za slike i« dopisnice,    i
''             vezane ▼ pHS in ▼ vsnje.             *
5                                               1
f —— foezijjke knjige. ——  t
•-                                               \
I         ftMicc za otrtke         r
\ CescRi drrirOd za razglebke. \
\         - -        I
I Ksaba Icskt, MkttniH, palete, I ;
*      risataa raviila, hse, čopUe.    5 I            K«ttti tat Hntnfld.             ;
1                   prlporoča sleđe6e knpge:
I Ama    K O1»Atiiil«l   Koman. Ruski spi-
1 Ana ivareuioa, sa! Uv grof foi-
bto^. Cera broš 6 K 40 vin.; vez. 8 K 40 vin., s po5to 30 v več.
Bela krizaatema. a.ćs:
broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošlo 20 vin   več
Poli    tiflialH   Povesti. Spfsal E. Gang UZU    I UJa&I. Cena broš. 2 K 50 vin.
vez   3 K, s pošto 20 vin. več 1>An    17«ii»   Poman iz Kristuscvin časov. DCil   Hltr. Spisal    L    VVallace.   Cena
v?z  4 K 50 v, $ pošto 30 v več.
Đvajset let pozneje. (Nfadna!ie
Treh mub'etirjev.) Cena broš, 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več.
RflQTta     Tnflif     s^isal Ivan Cankar IIUSP^    UUUll.    Cena broš. 2 K, vez
3  K 20 v, s pošto 20 v več.
Grof Monte Christo. %°£%-
A Dumas. Cena broš. 8 K. ver. 12 K *• pošto 20 v vet.
Hiša Marije Pomoćnice.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več.
HlfDec Jernej in njegova
nitiviAi Spisal Ivan Cankar. Cena pravlUa. broš. I K 40 v,vez. 2 K, s pošto 20 v več.
Kako pišeio ženske. F"k,"
srisai M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 10 vin. več
Knjiga  za lahkomiselne
linfli Spisa! Ivan Cankar Cena broš lJU'Jl. 2 K 50 vin. vez. 3 K 50 vin. s pošto 20 v več.
Mali  linrltP  spisa1   Milan  Pu^tV^
111911   1]UU|B. Cena  broš.  3 K, vez.
4  K, s rošto 20 v več.
Miti   Rornan. Ruski spisa) Maksim Gorki. JUdll. Cena broš  4 |^ vez. 5 K, s pošto
2"> vin. več.
Mnhflhnrri   5pi*sa»Fr.Mi1činski.Cena AlUllODurCl. broš. 2 K 50 v, vez. 3 K
50 vin , 5 pošto 20 v več.
IJfiS^    vAfi    Spisal A. Novačan.  Cena lldOd    Vfl9. broš  3 K. ver.  4 K.50 v, s pošto 20 v več.
1ffifl9    Spisal   Ivan   Cankar    Cena  broš. llllla* 2   K,   vez.   3 K   50  vin,   s   pošto 20 vin. več.
i\\%    mt%ml    Spisal    Ivan    Cankar.   Cena UD   ZCn   3 K, s pošto 20 v več.
nilVOI*    Tunel AngleSki spisal Char-UUVcr    1W1DI. ies    Dickens.   Cena broS 5 K, vez 6K20v,s pošto 30 v več.
Pol litra ▼ipa¥ca.FseiScDe„a
broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v,   s pošto
20 v več.
fnlfim    Zgodovinski   roman iz nem^ko-rulUlU   franeoske vojne. Spisal E. Zola
Cena troš. 5 K 60 v,  vez.  6 K 80 vin.,
5  pošto 30 vin več
Poniženi in razžaljeni
Roman. Ruski sf'sal F. M. Dostojevski. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 v več.
Đfltnn    Zgodovinski   roman   H   Sienkie-rUIU|l. wiC2:a. Cena broš. 6 K 40 v, vez. 8 K 40 v, s rošto 20 v več
Povesi đr I? Tavčarja.
Pet kniig Cena broš. 13 K r0 vin., vez. 16 K .0 vin., s pošto 20 v več.
Poliudna pravna knjižnica:
I.  zvezele:  Zakon  0   dovoljc\acjn  ooti  za silo
K -'40-
II.   in Ml. rvezek: Predpist 0 zeiemiskih in ruđ-
aiškib knjigaJi K —-FO. iV. in V.   zvezek:    Pristojbinske   olajšave   ob
konverziji v knližaih terjatcv K —80. VI. — X. zvezek   Predpisi   0 razredbi  in   uredbi
ter  o zložbi zeraliišč K 2*— XI. in XII. zvezekr Predpisi roper okvaro polj-
ščine za  Kranjsko.   Koroško,  Ooriško,  Istro,
Trst in Štajersko K     .80. XIH. in XIV. zvezek: Pređpisi 0 notarskih pri
stojbinah   in   zapoved&alh   notarskih    spisih
K -.80.
XV.  zvezek; 2npanst?oni  izročena  opravila so-
mi k - -40
XVI.  zvezek: Pristojbine 0 zapeščinab K —-80
Prešernov albnm.&Ao£S
2 K 40 v. s pošto 2 K &.:■ vin.
fhm    IFaHfC? 2j?odovinski  roman   H yilU    VdUid I   Sienk-iev/icza.Cena vez •5 K 50 vin,. « rošto 30 v več.
Rodbina Polaneškib. zvg°t;
roman H. SienkJewicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, 5 pošto 20 v več.
Slike in revolncife. J**,1
M. Arcibaščv. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več.
Slovensko gledališče ss^
A   Trstenjak. Cena 2K,s pošto 20 v več
Socijalizem. ?£^X^ Trije mnšketirji. ^adrš£al
A. Dunas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v. 5 pošto 20 v več.
TT^rtTTino    Povest iz 18 stoletja. Spisa: UUUVlbđ. 1. p   Tomić. Cena 1 K (60 v s pošto 20 v več.
Vin? at a   Spisa! ivan Cankar. Cena brc< VlU;l/iC. 3K60 v.vez. 4K60 v, 5 pošto 20 vin. več.
Vnlia    in    mnP   Spisallvan Cankar Vllljd    Ili    UlUb. Cena broš. 2K5ver. 3K, s pošto 20 v več
7*    tricom    Spisa! lv. Cankar  Cer.^ na    ILlićiZili. broS   3 K vtz 4 K 50 v
s rošto 20 v več.
T^inVllinJl«*    Povest  Hrvatski spisal F. ZiaOUlIUUa. Becić. Cena broš 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več.
Zbirka citatov in aforiz-
tnfiTT Uredil Slavko Klepec. Cena brc' U1U V« 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto
20 v več.
Z 0 a nj em in meceni ;g^
roman H. Sienkiewicza Cena 4 K 50 v. s pošto 30 v več.
Zbrani spisi Jauka Kers-
nilro Pet knJ'^- Cena br°š- 25 K, UlJkCt.   vcc. 30 K, s pošto 20 v več.
Zbrpni spisi Frana Lev-
ctib-O p-* kmip. Cena broš. 21 K, OllA.đ. vez   27 K,  s pošto 20 v več.
Zgodbe iz doline šentflor-
lansira Spisal Ivan Cankar. Cena JdllO&C. broš. 2 K, vez. 3K,s pošto 20 v v^č.
Zločin in kazen. SSSrK
Do?tojevski. Cena bro^, 10 K 60 v. vez. BK, s pošto 20 v več.
naroana Knjigama ima v zaiogi tuai vse aruge slovenske knjige ter poSlje nm zahtevo najnovejši ==^==    cenik ćele zaloge.    ^===:
Centrala v Trstv, fofrvinice na Smujn, v Dubronlku, Ibtora, JCelkovićn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.         «,
s UvaluM st«u s AmmIIm. a                      Delniika glavnica K 8y000 OOO                       HakaiOa t Amorlko bi ikreditliL
Sprejema nove vloge s katerlml se zamore vodno razpolagatl,     M II    0 brez ozira na določbo moratorija ter Jlh obrostujo po distih   t"  '2     0
i^^^p^B^^p^^HHMBMiHaa^HiHMHMH^^^H^H^p^^aB^BalalHBVBBa^BHBav^Bap^BaF^Bap^B^P^^^P^Bap^BaF^Bavaaav^Bav^Bav                                                                                                                                                                                                                                                                                                                    ^aa^^^aa^r ^aa^r^aaa^^BBlr^Baa^^^Ba^^^aaV^^Baa^^aaa^^^JBB^^aaa^^ ^■•^^■■■^^^■■^^^■■1