Naročnina za Avstro-Ogrsko; '/4 leta K 5; V2 leta K 10; za celo leto K 20. — Posamezna številka 40 v. — Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19.
Štev. 14.
V Ljubljani, v sredo 3. aprila 1918.
Leto V.
Odločilna bitka na Francoskem.
Nemci so prodrli angleške postojanke in vsak dan napredujejo.
E. G. Brat.
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Amerikanca.
35. nadaljevanje.
Pravkar sta svetnik Bellitsch in Po!ly povečerjala, ko je pozvonilo ter je prinesel sluga brzojavko. Naslovljena je bila na ime
Polly Beiiovo. Marta je pospravljala posodje z mize, ko je Polly odprla brzojavko in vzkliknila: „0!"
Vzklik je bil poln radosti, lahna rdečica je podplula njeno bledikasto lice, v očeh pa se ji je posvetil nenavaden žar.
„Tu, striček, čitaj!" je dejala in razburjena odhitela v sosednjo sobo.
„Hm . . . hm!' je' odgovoril svetnik in se zagledal v brzojavko. Videl je dve vrsti številk. „No, da . . . vse v redu!" je zagodrnjal in potisni! papir z navidezno malomarnostjo v žep.
Marta je odšla s posodo v kuhinjo. „Neprevidna si!" je karal stric. „Tvoj ,,0!" ni bil umesten. Marta zdaj umira od radovednosti!"
„Ah, naj pogine!' se je otresla Polly. „Jutri zjutraj itak odpotujeii!."
„Jutriže?" se je čudil svetnik, v njegovem glasu pa je odmevala poleg obžalovanja tudi ljubosumnost. „Saj še niti ne veš, kaj ti brzojavlja!"
„Vem, vem!" e triumfirala Polly. „Mo-žiček me kliče k sebi! Hrepeni po meni. — kakor jaz po njem, striček! Oh, striček, kako sem srečna!"
„0, vi blazni zaljubljenci!" se je jezil striček smehljaje. „Mož in žena sta . . . na, na, — pa se vedeš kakor bi bila nestrpna nevesta.-'
„Saj ti tega ne razumeš, striček!" je dejala Polly. „V srečnem zakonu narašča ljubezen vsak dan . . . pomlaja se kakor gospa Luna vsak mesec . . . žari vedno enako toplo kakor solnce!"
„Na, na, na . . . tudi tvoje primere šepajo," se je rogal stric, ..vesele me pa vendarle! Bog daj, da bi vajina ljubezen nikoli ne mrknila —"
„Nemogoče!   Nikdar!" je ugovarjala. „— in da bi vajino solnce sreče in harmonije stalo vedno na poletnem zenitu!"
In nato se je zatopil v brzojavko:
„Zdajle se pokaže, če si slutila prav ali napak"! — Miruj  in  molči! — Torej:
„Hr-hr-hre-hrepe- hrepeneče . . ."
„Vidiš?!!" je zaplesala. „Hrepeneče me pričakuje! O, Jack — !"
„Ali ne boš precej tiho, ti nesrečnica! Pomisli: Marta — policija!" se je razrepen-či! svetnik sikajoč in šepetajoč je zlogoval:
„,Hrepeneče te pri- pričakuje vsako minuto hotel Imperial, Berolin. Sobe 100-140.
Lehmann.'" ,.Zdaj, vidiš: vse sem uganila!" „Res, čudovito," je priznal svetnik.
„Oči ljubezni vidijo skozi betonske stene in jeklene oklepe."
Oba sta bila vesela in srečna. Sklenila sta, da vstaneta naslednjega jutra uro preje in da naročita zajtrk že za polosmih. Kmalu po osmih naj pride izvošček po Polly in prtljago.
Nato je svetnik brzojavko raztrgal na
drobne kosce ter jih vrgel med papir v koš. Polly se je lotila takoj svoje obleke in perila ter je vse zlagala v kovčga. Tekom vožnje se ji je nabralo mnogo robe, a vse nepotrebno je pustila stricu, ki naj bi ž njim razpolagal.
Pozno sta šla počivat, a še dolgo nista mogla zaspati. Tistih par ur pa sta usnuia tako, da je bilo Marti lahko priti po koš s papirji. Že nekaj časa ga je izpraz-njevala in preiskovala vsak dan. To pot ni našla v njem nič drugega nego nebroj koščkov raztrganega in zmečkanega telegrama. A prav teh se je razveselila. Gotovo najde prijazni gospod Dodd v teh koščkih zopet kaj sila važnega! Morda zve iz njih, zakaj in kam odpotuje zoprna Amerikanka. In potem ji že zagode!
Vsako jutro je zahajala Marta k maši v cerkev sv. Petra in Pavla ter se je vračala domov dovolj zgodaj, da je skuhala pravočasno zajtrk. Tistega jutra je torej Marta prišla pol ure preje v sprejemnico po koš ter je takoj nato tekla v hotel Zlatega jelena.
Dodd je še spal. Toda ko so mu povedali, da želi govoriti ž njim služkinja, je bil hitro oblečen in jo je pustil v sobo.
„Naša Amerikanka odpotuje že danes zjutraj," je povedala Marta.
„Kar naenkrat?" se je začudil detektiv. „Potem grem za njo."
„Sinoči je dobila tole brzojavko." In položila je v papir zavite koščke na mizo.
„0, izvrstno!" se je razveselil Dodd. „Vi ste zlata vredna ženska, gospodična! Takoj se lotim razrešitve teh številk. Tu — vzemite! Če se mi posreči kar želim, vam pošljem po pošti še sijajno nagrado. Vi pa recite, da vam je umrl stric v Ameriki!"
Marta je presrečna odšla v cerkev, kjer je molila goreče, da bi ljubi Bog obvaroval vsakršne nezgode predobrega gospoda Dodda in da bi se mu vse posrečilo.
Dodd pa je med tem že odgonetil Jackovo brzojavko. Sicer sta mu manjkala
dva koščka, vendar je čital: ,,Imperial, Berolin. 100 —"
To mu je zadoščalo. Opravil se je, zajtrkoval, poravnal svoj račun, razdal ka-valirske napitnine ter oddal svoj kovčeg. Nato se je umaknil v svojo sobo ter se ob osmih s posebnim izvoščkom odpeljal na kolodvor.
stran 150.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 14.
HI
Benečanski Tluograd; Naši \iiiičarji pri pomladanskem delu.
Iz Lkrajiijc; Tiaiu piu^' urjo piuduu zemljo.
Vratar hotela pri ^.Zlatem jelenu" se je zelo začudil, ko je videl lezti na voz starega gospoda sivih las in brk ter z velikim nanosnikom, čegar svilena vrvica se je vila okoli njegovega ušesa ter mu padala na prsi.
„Aha, detektiv!" si je mislil ter šel v svojo ložo, kjer je stal že ves zbor razburjenih hotelskih duhov; plačilni natakar, sobarica, snažilec obleke in čevljev in nosač
prtljage:
„Ali ste ga videli ? Mladi gospod se je v par minutah izpremenil v simpatičnega starčka! — Kolosalno! — Ampak kavalirja se je pokazal! — Amerikanski detektiv. Naša policija je pač za nič. Vsak čas jim kdo uide iz ječe. Zato mora zaspani Prusiji pomagati pač bistra Amerika!"
Dodd si je kupil vozni listek do Be-rolinater je odšel na peron. Ni čakal dolgo, ko sta dospela tja tudi svetnik in Polly. Njene oči so gorele od nestrpnosti in veselo se je smejala. Vsak hip se je ozrla na peronsko uro ter je iztegnila vrat, ne prihaja li že brzovlak.
,,0j te ženske!" se je ljutil Dodd. „Kako je zaljubljena! In v takega lopova!"
Hrupno je pridrvel brzovlak, izpušča! velike oblake dima in pare ter stal jedva minuto. Polly se je objela s stricem in skočila v vagon. In še ko je vlak dirjal s kolodvora, sta vihrala po zraku dva robca — Pollyn in stričkov.
Vso pot ni videl Dodd lepe sopotnice. Niti v jedilni voz ni prišla. ,,Kakopak! Zaljubljenci niti lakote ne občutijo! Oj ti blazni svet!"^se je jezil detektiv.
Šele v Berolinu, na Friderikovem kolodvoru na Friderikov! cesti, jo je zagledal. Dala si je prenesti svoja kovčga na hotelski avtomobil ter se je odpeljala.
Doddu se nikamor ni mudilo. Izročil je postrežčku svoj prtljažni listek ter mu naročil, naj pelje njegov kovčeg v hotel „Imperial," kamor pojde peš.
Nato se je odpeljal s tram\ajem na policijsko ravnateljstvo, kjer se je legitimiral in prosil uradne pomoči. Pol ure nato je prišel v družbi detektiva v civilu v hotel „Imperial."
Polly je med tem že dobila sobo št. 117. Šla se je preobleč in umit.
Franc Ks. Seeliger, recte Jack Bell, je ni videl, ko je dospela.   Bil je pravkar z
liftom v III. nadstropju. Ko pa se je vrnil, je zagledal njena kovčga. Spoznal ju je, saj
e bil na vsakem tudi listek z imenom Strenovo.
Razburjen je znosil kopo kovčgov in košar na lift, raznosil vse po sobah, nato pa končno zgrabil njena dva ter se zaletel na št. 117. Baš je prišel iz sobe natakar s policijsko popisnico. Jack je počakal samo še toliko, da je natakar izginil v nasproti ležečo sobo, potem je vdrl, ne da bi potr-
kal, v Pollyno stanovanje.
Pravkar je sedla pred zrcalo ter si razpustila svoje bujne rdečkastozlate K-ise, da se počeše.
..Ali, ali!" je vzkliknila ogorčena. „Kaj
ne morete potrkati?"
„Ne!" se je zarezal Fr. Ks. Seeliger, ne da bi vzel čepico z glave ter je postavil kovčga na stojalci. Potem je skočil k durim in porinil zapah. „Pri nas delamo to takole — !'
Že je hotela zaklicali na pomoč, ko ga je spoznala.
„Jack!" je zavzdihnila, mu padla v objem in se iiui pustila poljubljati.
Dolgo je irajalD, predno je skočil Jack zopet k durim, odtegnil zapah ter se — s čepico v desnici, durino kljuko v levici — poklonil:
.., Drugega za sedaj ne želite, milostiva ?"
„Torej za hlapca si šel semkaj?"
,,Samo zato, da te spet vidim, dušica sladkana!" je šepetal Jack. A na glas je dejal: „Fr. Ks. Seeliger je moje ime, doma iz Feldvvochinga na Bavarskem, prosim lepo!" In zopet je pošepetal: „In če bo hotela biti milostiva gospa spet tako prijazna, pridem nocoj še enkrat. Ampak previdno, prosim!"
In položil je prst na usta ter je odhitel.
Polly pa je omahnila na divan ter zrla kakor napol bdeča, napol sanjajoča v duri. Potem pa se je ozrla in se zagledala v zrcalu.
vO, Jack, Jack!" je zavzdihnila in se smehljaje zgrozila sama nad seboj. „Ti si strašen človek. Kako zmršeni so zdaj moji lasje! In — o sramota! — kakšna je zdaj moja toaleta!"
Morala se je nanovo preobleči in temeljito počesati. Dolgo je trajalo. Potem je odšla iz hotela v slaščičarno na šokolado in pecivo ...
Fr. Ks. Seeligerja pa je vratar tega dne prvič osorno nahrulil, kod se je vendar tako dolgo potepal, ker ga čaka že cela grmada Icovčgov, zavojev in košar. Na vsak icomad je vratar medtem s kredo že napisal številko gostove sobe.
Jack je prtljago urno vlačil na lift, ostal pa je še mal kovčeg brez napisa.
„In kam tegale?" je vprašal Jack.
„To še ni določeno," je dejal vratar in odšel v svojo ložo.
Toda Jack je na kovčgu že zagledal listek z imenom Strenovo. ..Oho! Ali tale kovčeg niPollyn? — Ha, potem je gotovo Doddov!"
In že je pograbil kovčeg ter ga odnesel na lift. Takoj je pritisnil na gumb, in lift se je počasi dvigal. Spotoma pa si je Jack kovčeg ogledal od vseh strani. Na zaklopu je bilo vtisnjeno ime velike tvrdke za kovčge v Chicagu. Zdaj ni dvomil več: Doddov kovčeg! Hitro je raznesel kovčge po sobah, nato pa je stekel z detektivovim v svojo
stev. 14.
TEDENSKE SLIKE
Stran 151.
Iz tirolskih iiaJTišjih vojaških postojank med .Vlpaini, pokritimi / večuim snegom.
Vhod v predor skozi ledenik v tirolskih Dolomitih s kritji in skladišči.
temno kamrico na koncu — hodnika. Kakor bi mignil, je kovčeg odprl in ga preiskal. Nič posebnega ni našel v njem: same toaletne priprave, ščetke, milo, škarje, nekaj svežih robcev in nogavic.
Kovčeg je zopet zaprl, se peljal z liftom navzdol ter ga posadil zopet v veži na prejšnji prostor. A kje je Dodd?
V pisarni hotelskega ravnatelja je sedel v družbi berolinskega detektiva in razlagal svojo nalogo. (Dalje prih.)
Največja bitka sedanje vojne.
Sklep miru na vzhodu je imel za posledico, da sta vrgli Nemčija, Avstro-OgrSka in morda še ostale zvezne države na zahodno, angleško-francosko fronto velikanske arma-
de ter topov „kot listja in trave." Nemška poročila pravijo, da so imeli Nemci oziroma Avstrijci topove postavljene na 10—15 korakov razdalje. Vrhu tega so dobili Nemci še nekaj novih topov, ki streljajo iz daljave 120 km prav v Pariz, ter so se poslužili zadušljivih plinov zopet, kakor na laški-goriški fronti. Pripravljali so se na to bitko tri mesece.
Bitka se je začela^ 20. marca na vsej črti od Flandrnske do Švice, zlasti pa od Arrasa do St. Quentina. Zabučalo je okoli 60.000 nemških topov. In nato sovražnikovi. Pred Verdunom in v Champagni severno mesta Reimsa so . divjali nad vse grozni boji. Angleži so bili tu presenečeni, ker so
pričakovali glavni naskok v smeri Calaisa. A Nemci so navalili ravno na ozemlje, kjer se dotikata angleška in francoska fronta. Razbiti to zvezo in vdreti v tu nastalo odprtino, je bil baje namen Nemcev. Dva dni je trajal dež nemških granat, šrapnelov in drugih morilnih iznajdb; nato pa so vdrli pešci z ročnimi granatami, puškami in bajoneti. Boji za Soissons, Arras, Cambrai in St. Ouentin so bili najstrašnejši vse zgodovine človeštva. Dne 22. marca so Nemci prodrli preko reke Oise, se bližali Sommi, zasedli celo vrsto porušenih mest, topov in vasi, Angleži pa so se premagani umaknili na Peronne-Ham-Chaumy. Dne 23. marca so zavzeli Nemci Peronne in Ham, 24. marca že Bapaume in Combles, nato Nesle, Cource-lette, prekoračili so reko Ancro in zavzeli 26. marca mesto Albert, Chaulnes, Lihons ter Roye in Noyon. Tako so danes Nemci
zopet tam, odkoder so se morali lani ali 1. 1916 umakniti; vsi uspehi na tej fronti zadnjih dveh let so za Angleže in Francoze izgubljeni. Že do 29. marca so ujeli Nemci okoli 45.000 sovražnikov, zaplenili nad 900 topov in neštevilo orožja i. dr.
Nemci žele vojno končati, predno bo ameriška vojska dovolj pripravljena in predno dospe v Evropo. Nemci nameravajo že preje zavzeti Pariz in Ca-lais ter nato naskočiti Anglijo. Boj za Amiens, boji ob Ancri, Scarpi in Sommi in naskok na Verdun se še nadalje ugodno razvijajo za Nemce in njih zaveznike. Priznati pa treba, da se tudi Angleži in Francozi hrabro bore, na raznih točkah dobro odbijajo in potiskajo nasprotnike nazaj ter sploh okrepljujejo svoje postojanke. Borba je strašno krvava, težka za obe strani in bogata na izgubah. Angleži in Francozi so do
29. marca izgubili že 70.000 mož in 1100 topov. Te dni je borba opešala, vsaj na nekaterih točkah je mir. Kaj prineso prihodnji dnevi, sporočimo prihodnjič.
Orjak top.
Kruppova tovarna v Essenu na Ruhri je izumila novo morilno orodje: top, ki strelja na daljavo 120 km. Ta top je pravi simbol današnje grozovite svetovne vojne ter strašne mednarodne vojne blaznosti. Kaj takega še ni doživelo človeštvo: vojne Perzov, Hunov, Tartarov, Galcev, starih Germanov in Turkov so bile resnično zabavne igrače proti današnji vojni.
Nemci imajo baje 6 takih orjaških topov. Vsako četrt ure pade strel, ki zabuči.
da se sliši več ur daleč čisto razločno. V Pariz je padlo do 29. marca že preko 300 strelov. Vse beži; vlaki so nabito polni, ljudje romajo v trumah na jug, reveži pa se skrivajo po kleteh in kanalih. Pariz se prazni. Tudi vlada bo morala bežati; muzeji in vse galerije že pošiljajo svoje dragocene zbirke proč. Saj proti takim topom ni rešitve. Spočetka so mislili Parižani, da padajo bombe iz letal. A izkazalo se je, da padajo topovske granate, ki so polne novih granat. Kakšen je ta top, ne ve še nihče; eni trdijo, da je 700 m dolg, drugi, da je normalen 240 milimeterski top in tehta okoli 83.000 kg, tretji pravijo, da se iz krogle po letu približno 36 km izloči nov projektil, ki leti dalje, a iz tega se loči še tretji projektil, ki končno pade na tla ter se razpoči v razne šrapnele. Vsekakor je ta top še tehniška tajnost, ki je čudovit izum.
stran 152.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 14.
Novi stnišni boji iia Fraucosliem: Nemške čete prodirajo kljub vsem zaprekam.
V Essenu na Rhuri je tovarna topov Krupp prejela od nemškega cesarja Viljema sledečo brzojavko: Vaš novi top je z obstreljevanjem Pariza na več kot 100 km razdalje sijajno prestal svojo preizkušnjo. Z izgotovitvijo tega topa ste vpletli v zgodovino hiše Krupp nov list slave. Zato sporočam Vam in vsem sodelovalcem svojo cesarsko zahvalo za ta izdelek nemške znanosti in nemškega dela.
Kako daleč strelja nemški orjaški top? Če bi postavili najnovejši nemški orjaški top, ki obstreljuje Pariz na razdaljo 120 km, na ljubljanski grad, bi lahko streljal v Zagreb, čez Karlovec v Skakovac in Utinjo, v okolico Senja, na otok in mesto Krk; obstreljevali bi lahko Kanfanar in Poreč. Reka in Trst bi bila pod ognjem ljubljanskega topa. Krogle bi nesle v Benečiji do Tilmenta; Videm bi lahko obstreljevali. Na
Koroškem bi padale krogle čez Šmohor v Celovec in v Beljak bi igraje streljali ž njim. Obstreljevali bi lahko goro Reifiing pri Ju-denburgu na Zgornjem Štajerskem, krogle bi padale v Št. Ilj, Celje in Maribor. In pri tem bi računali učenjaki in strokovnjaki v 30tu svojega obraza ter trdili še vedno, ka-cor trdijo navzlic vsem komunikejem na skrivnem tudi danes: Nemogoče!
Nemški plin na zapadni fronti.
Laški listi poročajo po angleških časopisih, da so izumili nemški kemiki nov plinov strup, kateremu se imajo Nemci zahvaliti za mnoge uspehe proti Angležem in Francozom. Plin se imenuje „Arsina" in je
baje še mnogo hujši nego je bil oni na goriški fronti proti Lahom. Glavna sestavina plinova je arsenov vodik. Učinkuje polagoma, a tem bolj gotovo; neviden je in diši kakor cerkveno kadilo. Smrt je neizogibna, mukepolna in strašna. Plin mečejo tudi nemški letalci v steklenih bombah. Prvič so uporabili Nemci ta novi plin pri zračnem naskoku na mesto Armentieres, kjer je baje zaradi tega morilnega plina poginilo nad 4000 oseb v enem samem dnevu! Angleški topničarji so obležali mrtvi na svojih topovih in povsod so ležali v zadnji bitki tropi zadušenih angleških, francoskih in amerikanskih vojakov, ki niso imeli pravočasno mask na obrazih. Bežati ni mogoče. Novi plin deluje baje več ur, in zato je treba nositi maske neprestano. Tega pa ne vzdrži nihče. , Laški listi poživljajo zaveznike, naj tudi oni brezobzirno začno uporabljati stru-
pene pline, češ proti morilcem je kavalirska borba samomor. Svetujejo Angležem in Francozom, naj pošljejo svoje letalce s plinovimi bombami nad Berolin in Dunaj, češ: ..Zdaj je napočila ura brezvestne osvete!"
Mi pa pravimo: Kako daleč je dospel današnji svet vzlic svoji visoki kulturi in vzlic Kristusovim naukom! Kam plovemo? — Kakšen bo konec tej svet uničujoči borbi? Ali ga bo na ta način sploh še kak človek dočakal?
Se 2 —3 leta?!
Bivši predsednik Zjedinjenih držav severne Amerike, Taft, je imel v Pittsburgu javno govor, v katerem je rekel: -Ako želimo ustvariti idejo zveze narodov, potem
moramo predvsem storiti vse, da se sklene pravičen mir. Predpogoj takega miru je, da antanta na zapadnem (francosko-angleško-laškem) bojišču premaga nemški militarizem. Narod mora zastaviti vse svoje sile v službo tega namena. Amerika računa z možnostjo, da bo trajala vojna še 2 — 3 leta. Zedi-njene države postavijo na evropskem bojišču 5 milijonov vojakov, ki se pripeljejo tja, kakor hitro bo dovolj ladij na razpolago. Samo na ta način moremo dobiti zmago proti Nemčiji. Ako bomo zmagali, bodo vsi narodi z Nemčijo vred pripravljeni skleniti zvezo narodov, ki prepreči v bodoče vojne. Nima smisla, da nadaljujemo mirovna pogajanja z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ker se miru s tem ne približamo. Edino geslo nam mora biti na korist miru: Vojna, vojna in zopet vojna!"
Torej še 2 — 3 leta naj traja obupno
svetovno klanje, umiranje človeštva v bedi, grozi in pomanjkanju vsega. „Nadaljujmo vojno do zmage!" govore vsi prvi državniki antante. Hoteli so nas izstradati, a niso nas, dasi smo bili obkoljeni od vseh strani, blokirani ter odrezani od vsega sveta. Zdaj so premagane že Srbija, Črna gora, Rumu-nija in Rusija. Kako naj nas izstrada in premaga antanta poslej? Vsč nemške, naše in druge vojske se obrnejo zdaj na zapad: kaj zmore proti njim ameriška neizurjena vojska 5 milijonov? Položaj za antanto je obupen, stališče antantinih državnikov skoraj že izgubljeno. Le priznati nočejo tega.
Zato pa naj trpi človešivo še dalje. Strašna je zaslepljenost! Toda upanje imamo, da se zave vendar še pravočasno resnice, ki jo vidi že ves svet: nesložnost in nesposobnost ne moreta zmagati vzlic vsem
Stev. 14.
EDENSKE SLIKE
Stran 153.
Novi strašni boji na aiigleško-neniški fronti: Prodiranje nemške infanterije z jeklenimi čeladami.
Iz vojnih suknaren: Moški in ženske delajo iz starih cnuj zopet novo snkno za uniforme.
milijardam. Antanta je svoj čas že zamudila; zamujeno pa se ne da popraviti več. Niti hujskanje k revoluciji ji ne pomaga; zmešnjav in uporov v centralnih armadah ne more izzvati. Vedno in povsod odločujejo dejanja, energična podjetnost, organizacija; antanta se pa odlikuje le z velikimi besedami in grožnjami.
Ministri slovenskega rodu, a nemškega mišljenja.
Nekdo, ki ima v današnjih težkih časih očividno preveč časa, popravlja v naših dnevnikih članek, ki so ga prinesle ..Tedenske Slike" o slovenskem' ministru vitezu Žolgerju. Mi smo trdili, kar so trdili vsi naši Jisti in kar trdimo se danes, da je vitez Žolger prvi Slovenec, ki je postal minister in ostal tudi kot minister dober Slovenec. Iz našega naroda se je narodilo že več ministrov, učenjakov, visokih častnikov, velikih umetnikov itd., ki pa so jim bili že
starši ali celo prastarši renegati ali pa so postali renegati sami ter niso imeli za svoj rod ne srca ne duha.
Kobenclovi pradedje so bili Kraševci, starši pa že Nemci; zato pa je bil kancler Kobencl tudi trd Nemec, ki ni za Slovence nikdar ničesar storil in jih ni niti poznal. Bismarkov naslednik, kancler Caprivi je izhajal iz slovenskega rodu Koprivarjev iz Koprivnika, a že njegovi pradedje so se čutili Nemce, ki niso imeli niti pojma več o slovenščini ter niso, kakor kancler Caprivi, za Slovence nikdar čutili ali česarkoli storili. Bivši ogrski naučni minister Vlasič izhaja iz slovenske ali hrvaške krvi, a je postal re-negat ter je kot tak vedno zatiral vse narodnosti, razen madžarske. Niti Kobencl, niti Caprivi, niti Vlasič niso bili nikdar Slovenci niti po delu, niti po mišljenju, niti po čustvovanju, nasprotno, bili so odločni sovražniki Slovanov. Nobenega vzroka ni torej, da bi se ž njimi ponašali in jih nazivali slovenske ministre.
Vitez Žolger pa je zaveden Slovenec in deluje na korist Slovencev, kolikor more, vzgaja svoje otroke v slovenskem duhu ter zahaja vedno rad med Slovence. Njegovi starši so slovenski, spodnještajerski rojaki.
iz vojnih delareii: iz delov starili čepic izgotav-Ijajo ženske nove vojaške čepice.
Tako je vitez Žolger res naš prvi slovenski minister.
Naši možje.
(Dalje.)
Za jugoslovansko deklaracijo z dne 80. uiajiiika 1917 so se izjavili:
Stranje, Struga, Studenec-Ig, Studenec pri Krškem, Suhadole, Sušje pri Ribnici, Sv. Andraž, Sv. Gregor, Sv. Jurij pod Do-načko goro, Sv. Križ, (Goriško), Sv. Lovrenc (Štaj.), Sv. Martin,na Paki (Štaj.), Sv. Mohor pri Rogaški slatini, Sv. Peter na Medvedovem Selu, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Sv. Viri nad Valdekom (Štaj.), Sv. Vrh pri Mokronogu — občani. Sv. Ana (Makolska župnija). Sv. Katarina oki-. Ptuj, Šalovci, Šenčur, Duhovščina škofije Sibenik, Škocijan pri Mokronogu, Šmarje pri Jelšah in okolica, Šmarje na Goriškem, Šmartin okr. Kamnik, Šmartno pri Litiji, Šmiklavž pri Mariboru, Šoštanj (okolica), ŠpitaHč okr. Kamnik, Štanjel okr. Sežana, Št. Ilj pod Turjakom, Št. Ilj pri Velenju, Štjak Goriš-
Stran 154.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 14.
Iz vojnih delaren : Vojaški čevljarji popravljajo vojaštvu čevlje.
Xaša vojska v Ukrajini: Marš skozi ukrajinsko vas 1)0 močvirnati cesti.
ko. Št. Jariž (Dol.). St. Jernej okr. Konjice, St Jošt pri Kranju, Št. Jurij ob Taboru, Št. Jurij ob Taboru kat. pol. društvo, Št. Lovrenc na Dravskem polju, Št. Pavel pri Preboldu, Št. Peter pod Sv. Gorami, Št. Peter pri Novem mestu, Št. Vid nad Cerknico, Šturije, Talci vrh, Tančagora, Topišica pri Slovenjem gradu. Toplice, Trebeljevo, Tre-beljno, Trebnje, Trbovlje : Orel, Bralno društvo, Jugoslovan, strokovna zveza. Trnovo, Trojane (K. o.), Trška občina v župniji Studenice, Trzin. Tržič, Tržišče (Dol.), Tun-jice (Kamn. ok.), Turjak, Varaždin, voHlci, \'araždin, vseučiliščniki, Velenje (slovensko delavstvo). Velika dolina. Velika Loka (Dol.), Velika vas, (Kamn. okr.) Vehki Gaber, Vel. Lašče, Vel. Poljane, Vič, Videm v Dobrem-polju, Vinivrh, Višnja gora. Vodice, Voglje na Gor., Vodranci Štaj., Volčji potok (K. okr.), Vransko na Štajerskem, okrajni odbor, Vremski Britof (Notr.), Vrhe pri Slovenjem gradcu, Vrhole (okr. Konjice), Vrhpolje pri Prihovi. (Štaj.), Vuzenica (duhovšč. obm. de-kanije.) (Štaj.), Zagorje na Kranjskem (ob %vi), Zagorje na Krasu, Zagorje ob Savi, Zalog (Kam. okr.). Zasip Gorenjsko, Zlato
polje, (Kam. okr.) Zminec pri Škofji Loki, Zveza jugoslovanskih železničarjev., Žalec, (Štaj.) Žalina., Železniki, (Gor.), Želimlje., Žerovinci (Štaj.), Žetale, Žiri: občina, gosp. zadruga, avtomobilna družba, gasilno društvo., Županje njive, (Kam. okr.), Žuženberk.
(Dalje prihodnjič.)
Ne ubijaj!
Nemškemu državnemu zboru sta bila te dni predložena dva važna zakonska načrta : 1. proti razširjanju spol-il i h bolezni; zakon določa med drugim težko ječo za tiste, ki ne žive zdržno, dasi morajo-vedeti, da so spolno bolni. Vse osebe, ki se preživljajo s sramotnim obrtom, bodo morale biti stalno pod zdravniškim nadzorstvom, če ne prostovoljno, pa prisilno Tudi dojilje bodo morale imeti poslej zdravniško izpričevalo, da so spolno popolnoma zdrave. — 2. zakonski načrt proti preprečevanju rojstev; tudi ta zakon je precej radikalen in prepoveduje izdelovanje, zalaganje in prodajanje, kakor tudi Oglašanje in drugačno priporočanje vseh sredstev, ki stremijo za gori označenim smotrom. Te-
Premirje z Rnmuuijo v Bufteji: 1. generalni maršal pl. Mackensen, 2. naš zunanji minister ^of Cernin s pobočnikom na sprehodu v Bufteji.
žke kazni so določene posebno za uporabo ali ponujanje operativnih sredstev ali izvrševanje takih dejanj.
Podobnega zakonitega varstva za ljudsko zdravje in naravno naraščanje prebivalstva je nujno treba tudi v Avstriji. Glede prvega zakona niti ne izgubljamo besed, a prav tako potreben je tudi drugi. Saj je žalostno dejstvo, da je nemška kulturna ra-flniranost prodrla tudi k nam, tudi med Slovence. — Za nas znači to v narodnem oziru naravnost samoumor. Matere, ki nad seboj in svojim zarodom zločinsko kršijo zapoved »Ne ubijaj !« — so naravni nestvori. Seveda ni vsa krivda vse na njihovi strani, marveč bo mnogokje glavni krivec mož; njegovi očitki, njegova nevolja ali pa njegova zaprapljivost in lahkomiselnost tirajo ženo do obupnih korakov. V takih slučajih je žena obžalovanja vredna žrtev, a mož zločinec. Pa naj bo krivda tod ali tam, toliko je gotovo, da je v vsakem slučaju še en sokrivec: država, ki dopušča, da se uboj-na sredstva in praktike priporočajo, ponujajo in prodajajo v vsej javnosti. Ce smo iz Nemčije sprejeli zlo, pa sprejmimo sedaj še boj proti njemu!
Siev. 14.
TEDENSKE SLIKE
Stran 155.
Mohamidai ski Kurdistauci molijo na dvorišču mošeje v Tahrisu, ki šteje 200.000 prebivalcev in pripade haje zopet Perziji. Mohamedaiici molijo bosi.
Jugoslavija.
Ustanovitev Narodnega sveta. V
navzočnosti načelnika Jugoslovanskega kluba poslanca dr. Antona Korošca se je vršilo v nedeljo, dne 24. marca 1918 prvo posvetovanje zastopnikov Slovenske ljudske stranke iu Narodno-uapredne stranke o ustanovitvi Narodnega sveta. Dosežen je bil v tem oziru popoten sporazum v
vseh načelnih vprašanjih.
Dalmacija za Jugoslavijo. Izjavo za majniško deklaracijo je podpisalo v Splitu 2642 moških in 3917 žen.
I. zborovanje Jugoslovanske demokratske stranke. Ustanovni shod jugoslovanske demokratske stranke se vrši v Ljubljani šele 27. in 28. aprila in ne na belo nedeljo, kakor je bilo prvotno nameravano. V soboto, dne 27. aprila bodo zborovaH odseki, v nedeljo, dne 28. aprila dopoldne odseki in zbor zaupnikov. Isti dan popoldne se vrši velik manifestacijski ljudski shod.
Gospodinjstvo.
Posušena zelenjava. Posušena zelenjava, zelje, ohrovt, koleraba, korenje, repni olupki, solata je prav dobra in redilna. Ako je skrbno prirejena, se skoraj ne razločuje od sveže. Na 4 osebe se računa pribHžno 10 dkg posušene zelenjave. Pred kuhanjem jo preberi, popari, odcedi krop in jo kuhaj nato v slani vodi. Nekatere gospodinje jo tudi namakajo par ur prej ali čez noč. V ostalem pa pripravi posušeno zelenjavo prav kakor svežo. Začini jo s poprom ali papriko, s sekljanim peteršiljem in česnom, s kim-Ijem ali z muškatovim orehom, ki ga pa sedaj že ni več dobiti. Dobra je juha iz take zelenjave; prideni jej na kocke zreza-nega krompirja.
Morski mah. Pomlad prihaja, čas solate, ali olja ni. Solato in zelenjavo pa moramo uživati, ker ju potrebuje naše telo. Nekako nadomestilo za olje je morski mah, ki se ga lahko posluži vsak brez skrbi. Ta morski mah raste v severnih morjih in v atlanskem oceanu. Morje ga vrže na kopno, ljudje ga nabere]© in posuše. Ako kuhamo ta mah, postane voda nekako oljnata, po-
dobna žolči; lepo prozorna je in nima pravega okusa. Na Primorskem in na Nemškem uporabljajo kuhani morski mah kot zdravilo proti kašlju, hripavosti, griži, da celo proti jetlki. Na Irskem pa je morski mah živilo. Kuhajo ga dalje časa na vodi ali mleku, odstranijo potem mah, da ostane samo gosta tekočina; ta tekočina se strdi. Treba jo je seveda začiniti z raznimi pridevki: sladkorjem, limono, janežem, poprom, da je
užitna. Za olje kuhaj žličico mahu v i/g litra vode pol ure, precedi nato, prideni malo soli, prav malo sladkorja, par zrn janeža, nekoliko limonovega olupka in malo paradižnikovega soka; prevri iznova.   Najbolje
je olje, ako se skuha sproti, ker ne čaka dolgo. Razume se, da je tako olje samo nadomestilo sedaj v vojnem času. Kdor more, naj primeša vsaki solati poleg tega nadomestila vsaj par kapljic pravega olja ali razbeljene masti.
S«\janje solnčnic. Soinčnica daje okus-
no olje. Zato je priporočljivo, da bi jo sejali. Po naših krajih soinčnica dobro uspeva in daje bogat pridelek. Potrebuje pa dobro pognojeno zemljo. Ker je soinčnica občutljiva za mraz se seje šele koncem aprila ali v začetku maja. Rastlino treba dobro oko-pati in naposled zasuti kakor krompir. Zrno solnčnice je tudi dobra hrana kokošim, ki potem rade nesejo.
Da ohranijo črne nogavice svojo prvotno barvo, jih vtakni, ko jih opereš prvikrat, v mlačno vodo, v kateri si raztopila dosti soli.
Razne vesti.
t Profesor Basariček. 23. t. m. je
umrl v Zagrebu znamenit hrvatski pedagog profesor Štefan Basariček. Pokojnik je napisal in prevel več pedagoških del, sestavil in priredil več šolskih knjig in v raznih listih priobčil več študij in razprav.
„Zmagoslavna" laška trobojnica. Na
tržaški vojni razstavi je razstavljena svilena zastava na zlatem drogu, kojo je podaril laški kralj svojim »zmagovitim« četam. Naši so to trobojnico zaplenili na goriškem gradu. Lahi so tako hitro bežali iz Gorice, da so v naghci pozabih to dragocenost.
Najdaljši roman je brez dvoma japonski »Kiong te bakin«. Obsega stošestde-set debelih zvezkov. Pisatelj ga je pisal deset let.
Sežiganje mrličev v Avstriji. Zdravstveni odsek državnega zbora je v svoji seji 14. marca t. 1. odobril predlog, da naj bode sežiganje mrličev v Avstriji v bodoče dovoljeno. Avstrija je doslej edina kulturna država v kateri je sežiganje mrličev prepovedano.
Carica-beračiea. Bivša ruska carica prosi ljudske komisarje pomoči, ker nima več od čes;i živeti. Tako mine posvetna slava.
Draga vola. V Budimpešti je bil obsojen neki kmet na ISdnevni zapor in na 200 kron, ker je zahteval za dva vola — 20 tisoč kron.
Za oprostitev od ernovojniške službe se sme vložiti samo ena prošnja. Šele, če ta ni ugodno rešena, se sme vložiti nova prošnja.
Stran 156.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 14.
Iz vojnih peliaien: Skladišče z belo moko, ki se uporablja za suhor (cvibak).
lž vojnih pekaren: Izdelovanje snhorja (cvibaka): Testo s stroji valjajo in ga s stroji razrezujejo
na majhne čveterokotnike.
Za podaljšanje oprostitve se mora vložiti prošnja že deset tednov pred potekom roka.
Majsevernejši časopis. Daleč gori v Severnem morju leži otočje Spitzbergi. Pusti so in neobljudeni, pokriva jih večen led in sneg. Ker so pa zasledili na njih premog, so se takoj ustanovile družbe, ki so ga začele izkoriščati. Sedaj ostanejo delavci tudi po zimi tam. Zima je pa dolga tri me-
sece. Da jim ni preveč dolgčas, izhaja sedaj v glavnem kraju Green Harbour trikrat na teden časopis, ki dobiva poročila iz Danske, in sicer po brezžičnem brzojavu.
Najboljša pšenica na svetu raste pri mestu Santiago v državi Čile v Južni Ameriki, za njo^ pride avstralska, potem pa francoska. V Čile je približno štiri petine obdelanega sveta posejanega s pšenico.
Država s 55 prebivalci. Marsikdo je slišal o otoku Asinara pri Sardiniji, kjer imajo Italijani Avstrijce zaprte. Blizu tam je pa čisto majhen otoček z imenom Favolara, 10 km dolg, 2 pa širok. Leta 1910. je bilo na otoku „ljudsko štetje" — štejejo pa seveda lahko na dan do petdesetkrat — in našteh so 55 prebivalcev. Leta 1836. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem otoka samosto nost. Volili so si kralja in izvolili nekega Barteleonija, ki je vladal kot kralj Pavel I. do 1. 1862. Po njegovi smrti pa niso volili nobenega kralja več, bodisi ker njegovo kraljevanje podanikom ni do-padlo ali ker mu niso mogli dobiti vrednega naslednika. Sedaj volijo predsednika za čas deset let. Pečajo se pa z rejo ovac.
Nekdaj in sedaj. Leta 1603 je moral plačati vojvoda Jan Arnost pl. Eisenach, kakor pričajo zapiski v starih arhivih, za par visokih čevljev 1 goldinar 15 krajcarjev a sto let pozneje so že stali trikrat toliko. Koliko bi stali današnji dan visoki čevlji? Par čevljev, ki jih je takrat Jan Arnost kupil na Dunaju, je stalo 24 krajcarjev : od raztrganih čevljev se je plačalo popravila 6 krajcarjev. In naposled navajamo tu dobeseden račun za gospo vojvodinjo iz leta 1591 : »Par podplatov za čevlje naši milosti-vi kneginji 12 krajcarjev.« To se bere v današnjih dneh, ko smo začeli nositi obutev z lesenimi podplati, kakor otroška pravljica.
Kupčije galiških Židov. Židje, begunci iz Galicije so kupili na Moravskem veliko
posestvo za pol milijona kron. Gozdove so posekali in les prodali za drag denar vojaštvu, potem pa še golo posestvo prodali za pol drug milijon kron.
Grrobovi. Na rusko-poljskem ozemlju je 1800 vojaških pokopališč z 980.000 grobovi.
Žena, ki je vstala od mrtvih. V Clevelandu v Ameriki je prošli mesec Juriju Simku izginila žena. Vse iskanje je bilo zaman. Ko je izvedel, da so našH na pokopa-
lišču mrtvo žensko truplo in poleg nje steklenico strupa, je takoj odšel na khniko, kamor je bilo truplo prepeljano.
Simko, prepričan, da je to truplo njegove žene, jo je dal pripeljati domov, priredil je
lep pogreb in plačal 400 dolarjev. Drugi dan po pogrebu pa se je žena vrnila živa in zdrava. Bila je pri sorodnikih, kjer se je dobro zabavala. Simko je bil priredil pogreb tuji ženski, misleč, da je njegova. Sedaj bo pa imel še enkrat pogrebne stroške, kadar mu bo žena umrla.
Štlrl solnca na nebu so videli pred nekaj dnevi v Rotterdamu. Na vsaki strani pravega solnca je bilo še po eno, nad njim pa še eno soince. Vsa štiri solnca so bila enako velika. Pač redek optičen pojav.
Za kratek čas.
Dopust za poroko. V nekem polku so bili ustavljeni dopusti. Molan, sluga kom-panijskega poveljnika je vendar z neprestanimi prošnjami dosegel pri svojem gospodu, da je napravil izjemo in mu dovoHl dopust za — poroko. Po poteku dopusta se je točno vrnil in javil pri svojem stotniku.
»No, moj sin,« ga je vprašal stotnik, »je sedaj vse v redu?«
»Na povelje, ne, gospod stotnik. Nisem se poročil.« ;
»Kaj, Molan? Kaj naenkrat nisi več maral svoje neveste?«
»Sem, gospod stotnik, jaz bi jo bil že hotel, toda ko sem jo vprašal, pa mi je rekla: ne!«
»Ja, fant, v tem slučaju bi se bil moral pa takoj vrniti z dopusta, če ni bilo nič iz poroke, ne pa še ostati 14 dni doma. Kaj se ne sramuješ?«
»Na povelje, gospod stotnik, jaz sem jo vendar še 14 dni nagovarjal!«
Kurji lovec. Lovec, ki ni ničesar ustrelil, vidi pred neko kmečko hišo kokoši. Kmet kadi pipo in gleda kokoši.
»No, oče,« pravi lovec, »50 kron vam dam, pa bom ustrelil med kokoši; kar pade je, moje.«
»Nimam nič proti temu,« pravi kmet in spravi 50 kron.
Lovec ustreH in pet kokoši pade.
»Sedaj pa glejte, da izginete,« pravi kmet, »kajti kure so sosedove.«
Z bojišča. V neko barako, kjer so prebivali vojaki, je skozi okno priletela granata, predrla nasprotno steno ter eksplodirala na prostem.
Tone, ki je ležal na postelji in ki ga je motil tak ropot, reče Janezu, kateri je pisal pismo pri mizi:
»Janez, zapri vendar okno, sicer prileti še!ena v barako!«
Stotnik v civilu. Črnovojnik obleče svojo civilno obleko in gre s svojo ženo v
stev. 14.
TEDENSKE SLIKE
Stran 157.
Iz vojiiih pekaren: Pred pečjo vzhajano testo dva moška razrezujeta z dolgim nožem, ženski mažeta testo z maslom, dve pa odnašata testo, ki se dene v peč.
Iz vojnih pekaren: Skladišče prepečenca ali suhorja (suhorja, cvibaka), ki ga dobe vojaki. Cvibak je trd kakor kost, a se dolgo ohrani nžiten ter je prav dober.
gostilno. Pri sosednji mizi sedi nek gospod, tudi v civilu, ki se zdi našemu črnovojniku znan. Ko se nekaj časa gledata, stopi črno-vojnik k tujemu gospodu in reče : »Saj midva se že menda poznava?«
»Seveda«, odgovori gospod, »saj sem vendar vaš stotnik !«
Iz vojašnice. Topničar Vidic, sicer prav priden, a malo omejen vojak, se je vrnil z dopusta. Ne da bi potrkal, stopi v pisarno nadporočnika in javi: »Nadporočnik, Vidic se je vrnil z dopusta.«
Nadporočnik ga pogleda ter mu reče, da mora potikati ter mu reči »gospod«, Kakor je predpisano. Ukaže mu, da se še enkrat javi. Vidic stopi iz pisarne, potrka boječe in se javi z besedami: »Nadporočnik, gospod Vidic se je vrnil z dopusta.«
Rusi in židje. Svoječasno so Rusi Zidom odkazovali mesta, kjer se smejo naseliti, sedaj so pa ruski židje (Trockij, Lje-nin) začrtali v Litovskem Brestu meje ruskemu narodu.
Prehitel ga je. Živinozdravnik da slugi neki prašek in cevko z naročilom: »Stresi prašek v cevko, daj cevko bolnemu konju v gobec in mu pihni prašek v grlo.« Čez nekaj časa pride sluga iz hleva z strašno nakremženim obrazom. »Kaj pa se ti je zgodilo?« vpraša živinozdravnik, zvijaje se mu odgovori sluga:   »Konj je pihnil prvi!«
stran 158.
TEDENSKE SLIKE
Ste v. 14.
Zajamčeo ij.5;peh!
Tisoče   zahvalnih   pisem  • za vpogled na razpolago!
I Bujno lepo oprsje!
dobite če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo
] jamčeno neškodljiTO. Za vsako starost hiter, I zanesljiv uspeh. — Znnanja raha. Pušica za poskuSnjo K 5—, velika pnšica, ki zadostuje za uspeh K 10—. Kosin. Dr. A. Kix preparati, Dunaj IX., Lakierergasse 6/0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfu-merija A. Kane in drogerija .,Adrija'' ; v Mariboru; Schutzengel Apoth.; Apoth., Mariahilj ^=^=      und Parf. Wolfram.      -
Sijajno lepo lice
in mladostno svežo, rožnato polt do pozne starosti ohranijo žene in deltleta, če vporabljajo moj tisočkrat preizkušeni in od zdravnikov-strokovnjakov dobro priporočeni recept (po dr. Idelsonu). Tisoči zahvalnih pisem. Mozoli, pege, ogrci, lišaji, gube, rdečica obraza, garantirano sigurno izginejo. Pošljem prepis recepta vsakomur zastonj. Pišite takoj na
Fr. Menschik, Dunaj 62., predal 1. oddelek 8.
Želi se znamke za odgovor.
Za županstva in trgovce
imamo v zalogi
zataeležne knjige
in
karte za petrolej
izgotovljene po najnovejših predpisih.
Zfezna tiskarna y Ljubljani, Stari trg šte«. 19.
Zamaške ""^^^
kupi vsako množino, Ljubljanska   industrija   probkovih   zamaSkov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Iz zakopoT: Krotta .sova in lisica, zvesta tovariša iiašili vojakov.
#^ BKRITE
Priporočamo sledeče knjige:
Dr. Ivan l.ah: „Dore". Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne.....Cena vez. 2'50 K
Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Novele.   Vez 350 K
Cvetko Golar: ,,Kmečke povesti". Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja.   Vez. 350 K
Fran Govekar: ,,Deseti brat". Ljudska igra v petih dejanjih..........Broš. 2 — K
Jakob Dolinar: „Iz devete dežele". Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu. Broš.—-60 K
Mrs. Hungersdorf:,,Snaha". Roman irske deklice iz najvišjih krogov anglež. aristokracije   Broš. 3-— K
A. W : „Špijonova usoda". Detektivski in špijo-nažni roman, katerega dejanje se vrši v Benetkah, na Dunaju in v slovenskem Primorju. Broš. 3'— K
Anton Pesek: „Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih   ....   Broš. 2 — K
Srečko Magolič:  ,,Lepa naša domovina". 1. zv.
Kranjskav podobah. Album. Broš. 2 — K
R. Svoboda: ,,Humoreske, groteske in satire". Ruski spisala VI. Azov in Teffi. Broš. K 3 vez. 4-50
A. Sirowy in A. F. Herd:  „Nauk o serviranju".
Pomožna knjiga Zti praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti tu za samouke    .....Vez. o — K
,,Zbirka domačih zdravil" kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Cena broš..........2— K
Pošiljamo te knjige našim naročnikom poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 72 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej.
Naročite vojakom knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Pošljite denar in naznanite naslov, komu in katere knjige naj pošljemo.
Za dolge zimske ečere je najboljša zabava dobra knjiga. Naročite torej kmalu !
Upravništvo »Tedenskih Slik" v Ljubljani, Stari trg 19.
Stev. 14.
TEDENSKE SLIKE
Stran 159.
\7i'7ifb-o elegantne in poceni natisne VlZllKC ^zveza tiskarna« v Ljubljani, Stari trg št. 19.
3
Nad 1,000.000
mojih  ročnih
: šivalnih šil :
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Važno za vojake. — Razprodajalcem popust. Cena kompl. šilu K 5-—, povzetni stroški posebe]. Izvoz žrebljev, varoval-cev podplatov iz vojnih podplatov. P. E. Lach-mann,  Dunaj  IX., Mosergasse 3. oddelek 183.
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! - Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrsko) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič.
Gorica f ^ BATJEL ^"^'J^"^ Stolna ulica št. 2-4.  Stari trg št. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne ? žepne svetilke. O Najboljše baterije. — Posebno nizke cene so za preprodajalce. —
T7rQm\7Hr>l sredstvo za pomlajenje r ramya01 i^g ^ r^eče, sretle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 2-70.
Rydyol ila^S«!
vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica 8 poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. — Naslov za naročila:
1
Jan Grolich, i'
drogerija  pri angelju v BRNU št. 645, Moravsko---
:-: Žveplene trakove za sode :-:
kos po 17 vinarjev razpošilja po povzetju
:: Mr. Ph. Ivan Med, Vipava, Notranjsko. ::
Najlepše darilo mladini
je zelo zanimiva povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
DORB
ki jo je spisal dr. Ivan Lah, lepo ilustriral Maksim Gaspari, izdala in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. — Cena vezani knjigi je 2-50 K, dobi se po knjigarnah in v upravi ..Tedenskih Slik."
Gostilničarjem in hotelirjem
naznanjamo, da imamo v zalogi
knjige za tujce
po najnovejših predpisih izgotovljene.
Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19.
Knjiga ruskih humoresk.
Kdor iioče spoznati in razumeti Euse, njih mišljenje iu življenje, mora citati dela ruskih pisateljev, [z spisov Gogoljevih, Gon-čarovih, Tnrgenjevih, Dostojevskega, Tolstega, Saltykova, Garšina in Danilevskega moreš najlepše odkriti rusko dušo, polno pristno krščanskih vrlin, a tudi polno privzgojenih nravnih hib, predvsem lenobe, gnilobe in nevednosti. Ruski narod je produkt svoje zgodovine. Takega, kakršen je danes, so napravili tatarsko robstvo, nevoljništvo, carski absolutizem in ruska pravoslavna cerkev.
Kakšen je Rus danes, izprevidiš najlažje iz del ruskih humoristov. Citati Čehovljeve humoreske je dandanes poseben užitek. Smejal se boš, a obenem te navdaja težka žalost, bridkost in gnev.
Prav posebno so zanimive humoreske, groteske in satire izpod peresa najnovejših ruskih avtorjev, ki se rogajo in sibajo ruske javne in zasebne razmere iz dobe neposredne pred izbruhom svetovne vojne.
Prav zabavne, vesele, še bolj pa poučne so te humoreske, ki so podobne lepim šopkom s skritimi trni. Vse kažejo, kako so se borili pogumni ruski pisatelji proti sistemu carskega absolutizma, proti nasilnostim, korupciji in reakcionarstvu ruskega pohcajstva, proti smešnostim in uravnim hibam v ruski družbi.
Y založbi „Zvezne tiskarne" v Ljubljani je izšla elegantna knjiga 19 izvrstnih humoresk in satir dveh ruskih pisateljev Vladimira Azova in Tefti, ki sta oba zelo ugledna ruska pisatelja.
Ruske homatije tudi Slovence danes zelo zanimajo, in ruske knjige se čitajo danes več kakor kdajkoli. Zato pa je ta nova knjiga prav posebno dobrodošla, in kar nič ne dvomimo, da najde čim največ prijateljev. Elegantna knjiga obsega 184 strani in stane za naročnike „Tedenskih Slik" broš. K 3"—, vez. K 4'50 s poštnino vred. Knjigo pošljemo le, če se denar v naprej pošlje aji po povzetju. Povzetje podraži knjigo za 72 v. Za nenaroč-nike in po knjigarnah stane knjiga broširana 3-60 K, vezana pa 5-20 K.
=    kakor: časopise, knjige,
Tiskovine vseh vrst '^p^''^-
_==^=^====_ letake, vabila vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd.
natisne lično in ceno ^ZVEZNA  TISKARNA^
V Ljubljani, Stari trg št. 19.
Stran 160.
TEDENSKE SLIKE
Štev. 14.
SANATORIUM^-EMONA
IZA-MOTRANJEIN
r -POROCiNlSNDCA.
|7LtX)BLt_IA]NIA-KOr-IENSKEGA-ULICA-^ tw
|/ SEF-zDRAvmiFRmRijPt^FREJERGANC 1
ICNE-BOLEZNI./i
SUTTNER
Dobro
,lKO'
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju.
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto
Neugajajoče zamenjam!
po K   22-— 26-—
Kovinaste ure . . 32-_ 40-- 60
Srebrne ure . . . 60-— 70-— 90
Kovinaste verižice 4—   6—10
. po K 48-— 54-— - 100-—
Vse ure so natančno preizkušene.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
po K    2-—   3-—
1.60  2-80 Lastna znamka  „IKO"  svetovnoznana.
Usnjate verižice ....   po K 4-80
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner 'T Ljubljani štev. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Priporoča se
:: umetna knjigoveznica ::
IVAN  JAKOPIČ
¦ LJUBLJANA. ¦
i?.!iti..xt4E..iiL..>t&.5itdf..^t«.A!L..it«..at«..it,«..it«..;^}i..iI^^
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Kolodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje. Izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se jamči. — Zadostuje steklenica.   —   Spričevala  na razpolago.
14.
Kislo vodo, vino :: in sadjevec ::
razpošilja
A. Oset, p. Gustanj, Koroško.
Kupim vse vrste zamaške, =^ steklenice in sode. ^^^^^^
Josip Jug,
pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rimska cesta št. 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. ::
—   - Solidna in točna postrežba.     —
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Rezervni fond okroglo 1,500.000 kron.       STRITARJEVA ULICA ST. 2.       :: Delniška glavnica 10,000.000 kron. ;:
Podružnice v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici     Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun (t. č. v Ljubljani) in Celju. ter jih obrestuje najugodneje.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.     4% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tisk ..Zvezne tiskarne" v Ljubljani.