Čednosti dobrega nčitelja. 1. Resnost, ,,Zgled bodl Temim v besedi in obnašanji, v ljubezni, v veri, v čislosti". Tim. 4, 18. Učitelj bodi resnoben! toje: obnašaj se pri mladini in pri odraščenih tako, da ne boš nikoli ne v djanji, ne v besedi onečasteval šole, učencev in samega sebe. 2. Molčečnost. ,,Ti pa govori, ktr se spodobi po zdravem uku". Tit, 1, t. Ucitelj, bodi molčeč! to je: molči, kedar ne snieš govoriti, in govori, kedar ne sraeš molčati. Ta čednost ima tedaj v sebi umetnost, da o pravem času molčiš in o pravem času govoriš. 3. Pouižuost. ,;Za prevzetnim gre ponizanje ; kdor je ponizriega serca, bo čast zadobil'. Preg. 19, «3. Učitelj, bodi ponižen! to je : imej vedno pred očmi, da si pri vsem svojeni prizadevanji prav malo proti tenui, kar bi mogel bili. Ako si ponižen, boš gotovo tudi krotek in poterpežljiv takrat, kedar ti bo to težko stalo. 4. Raznmnost. ,,PridoMvaj »i razumnosti, ker ie drazja, kakor srebro". Preg. 16, 16. Učitelj, bodi ra/umen! to je : izbiraj in rabi naj boljše pomočke, in ogibaj se vsega, kar ti je trrba, da dosežeš svoj namen, da svoje učence pred vsera drugim podučujes in izrejaš v lepem soglasji po duhu in sercu. 5. Modrost. ,,Modrost je Ijudem nezmeren saklad; kieri si ga v prid obračajo, so deležni božje prijaznosti, iu se priporocajo z darovi krodtve". Modrost. bukv. 7, 14. Učilelj, bodi tuoder! lo je: pri vsaki reči išči njeni naj višji namen. Razumnost išče pri podučevanji le bolj bližnjih, bolj posvetnih namenov; modrost pa sledi/,a večnim namenom vseh djanj in nehanj. Učiteljeva modrost je tedaj naj več v teni, da vedno bolj spoznava važnost in dolžnost, ktero mu nalaga njegov imenitni stan. Kedar si pa tako srečen, da ti prisveti zlati žar prave modrosti, glej, da je ssopet z nevrednim ravnanjem ne zapraviš, sicer se ne poverne več k tebi. Modrost je svetla in nezvenljiva, in kteri jo Ijubijo, jo lahko vidijo, in kteri je iščejo, jo najdejo; kteri je žele, jim naproti pride, da se jitn perva pokaže". (Modrost. bukv. 6, 13.J 6. Poterpežljivost. ,,Poterpržljivost delo dopolni". Jak. 1, 4. Učitelj, bodi poterpežljiv! to je: pridobi si tisto moč, s ktero brez nevolje in s popolno vdanostjo prenasaš vse hudo tega življenja, posebno pa vse zopernosti, ki ti jih zavdaja izreja brezmišljene mladine. Poterpežljivost ni le potrebna, te- muc tudi koristna. Če učitelj ne zna poterpeti in butaro svojega istanu voljno prenašati, ni učitelj v lepem pomenu te besede, teniuč le najemuik in tlač&n na lepem domovinskem polji. 7. Zmernost. ,,Zagradi 8 ternjem svoja ušeaa; hudobnega jezika nikar ne poslušaj, in svojim ualam vrata in ključavBice napravi". Sir. !8, 19. Učitelj, bodi zmeren! to je: ne prestopaj meje ne v mislih, ne v besedah, pa tudi ne v djanji. Pri vsem svojem ravnanji pri mladini se vedi tako, da bodo učenci imeli vedno naj lepši zgled in spodbudo pred seboj. 8. Krotkost. ,,Sin, a krotVostjo dopolnuj svuja del«, in boš zrav*R eloveske casti tudi Ijubljen". Učitelj, bodi k rotek! to je: a) pametno sodi svoje zasluženje; b) ne bodi svojoglaven, kedar je treba kaj dobrega posnemati; c) ravnaj se po božjih zapovedih, kajti brez teh ne moreš nikjer, naj nianj pa pri vzrejevanji shajati; d) obnašaj se vedno tako, da te ne bo Ireba siliti, da bi še le kaj dobrega začel ali storil; imej sam oči prav odperte! e} nikoli ne zini razžalivne besedice, ktera bi žalila otroško čutilo ali še celo starše in druge odraščene ! Imej, kolikor je mogoče , pri vseh obravnavab z učenci krotko, mirno serce, in bodi, kolikor je le mogoče in ti pamet in vest dopušča, prizanesljiv. 9. Gerečnost. ,,Vašo gorečnost naj ošivlja )jubezen, naj jo razveseljuje rednost, naj jo vterjuje stftnovitnost; naj bo žareca, previdna ; naj ne bo mlačna, pa ne neskromna al) derzna, pa tudi ne bujazljiva". Sv. Bernnrd. Učitelj, bodi goreč in vnet za vse dobro! to je: spolnuj svoje dolžnosti, kar moreš, na tanko. Kaj ne stori človek in posebno dober učitelj vsega , če je za vse dobro vnet in pregret! Oo je pred vsen drugim pravi božji služabnik, ker skerbi za božjo večno slavo, ktero cepi in oživlja v mladih sercih; on je zvest sin svoje domovine, in ne stori nikoli nič, kar bi skrunilo ime pravega domovinca; on je dober srenj- čan in zvest deržavljan, ker vse te lepe laatnosti mora podpi- 11* rati ne le z niodrim vzrejevanjem, teimič naj več tudi s svojim lepim zgledom. 10. Pazljivost. ,,lmamo vehko hranilo, ktero . . je zaupano naši skerbi in ouj- noati : to »o otroci". 8v. Krizost. Učitelj, bodi pazljiv ali čuječ! to je: pazi na se, da nič ne storiš in ne opustiš, kar se ne združuje s tvojim imenitniin stanom ; pazi pa tudi na svoje učence, da se ti ne pokvarijo; bodi njih pravi svetni angel vafh! 11. Značajnost. . ,,Tvoje oci naj naravnotit gle- dajo, in tvoje ttepavnice naj hodijo pred tvojimi stopinjanti". Pres. 4, S5. Učitelj, bodi značajen! to je : glej, da spoznaš resnico, in potem, ne omaliuj sedaj na levo, sedaj na desno, terauč ostajaj stanovitno pri spoznani resnici. Pravi, stanovitni značaj ima svojo podlago sicer v prostosti, toda ta prostost naj izvira iz tvojega serca, iz lastnega prrpričanja. Značajen wmož beseda* vtiskuje pravi značaj tudi v serca svojih učencev, kakor tudi neznačajen odgojnik vzreja neznačajna, omahljiva serca, kakoršnih se svet ogiba. 12. Pobožnost. ,,8kerbno si prizadevaj, ee ska- : zali Bogu doskušnega delavca, " ¦ . kteremu se ni treba sramovati". Tim. t, 15. Učitelj, budi pobožen! to je: spolnuj svoje težavne dolždosti iz Ijubezni do Boga in zavoljo Boga iz ljubezni do bližnjega. Pobožnost pa more izvirati iz dna serca, ako ne, se rada preverže v hinavščino, ktere naj se učitelj čez vse varuje. Pobožni učitelj sadi to bogoljubno cvetico tudi v serca svojih gojencev. Pobožni učitelj tudi vse svoje težave in britkosti voljno prenaša, ker ve, da le voljno terpljenje je zaslužljivo in nam daje pravo večno plačilo,