PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek Lnperek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Ra*un oil poštnem čekovnem zavociu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Štev. 61. Celje, petek 28. julija 1933. Leto XV. „Za naše nezaposlene delavce!" Naš list je pod gornjim naslovom priobčil razpravo g. narodnega po slanca Ivana Prekorška, ki je mod drugim grajal tudi prenizko določe- ne delavske mezde gradbenega pod- jetja »Obnove«. V javnosti se je s strani delavstva na naslov oblasti in na adreso podjetja iznašalo toliko kritiko in vznemirjajočih govoric, da je bilo v interesu stvari in resnice. da se zadeva javno razčisti. V zasle- dovanju istega cilja, kakor ga je imel g- poslanec, priobčujemo danes rade- volje izvajanja gradbene družbe »Ob- nove«. — Sodbo o zadostnih ali ne- zadostnih mezdah za trdo delo pa moramo prepuščati strokovni preso- ji drugih. Redakcija. Z največjim zanimanjem smo sle- dili izvajanjem uvodnega Clanka »Nove Dobe« z dne 17. julija t. ]., kjer se je imenovalo tudi naše podjetje. Vzpodbudnim mislim dopisnika so v polni meri pridružujemo in izra- žamo upanje, da bi ožje sodelovanje med pristojnimi mesti celjskimi in podjetjem doprineslo veliko k omi- ljenju brezposelnosti. Izjavljarao na tern mestu, da je podjetje pripravljeno po svojih mo- čeh pomagati1 kar največ in kjer le more, da M se v ten težkih Casih sta- nje napravilo znosnejše, Tako se je podjetje odloCilo opra- viti posel čim največ z ljudsko močjo in tako nuditi zaslužka čim števil- nejšim rodbinam. Vsa vrtalna dela za pridobivanje kamenja se vršijo na roko, aamesto mašinelno s kompre- sorji. Enako se pridobiva tudi gra- moz le z ročnimi silami. Za priprav- ljanje betona se ni volil hitrejši na- čin s strojnimi mešalci, temveč se beton meša na roko. Tako je družba tudi s to strani storila, kar ji jo mo- goče storiti v svojem delokrogu, in prožila nekolikim nezaposlenim de- lavcem možnost zaslužka. Samoobesbi umevno pa je, da je v takih prilikah mogoče iti samo do mej, ki jih dopuščajo skromne ceno ter gospodarska plat posla. Podjetje je pričelo z zemeljskimi deli in oddalo izkop kakor običajno v akord, ker za podjetjo vsak drug način obračunavanja del na razsež- nem stavbišču ne pride v poštev. Plača se najvišja kalkulirana cena in jo ta povsem primerna. Slednje potrjuje dejstvo, da se na nekem drugem stavbišču tega podjetja pla- ča za izkop temeljev na 3 m globoko in za odvažanje na večjo oddaljenost, kakor na stavbišču pod Pečovnikom. torej za težje delo kakor je enostaven odkop, enako akordna cena in dose- žejo delavci zadovoljiv vef-zaslužek preko urne mezde. Z ozirom na oddaljeno, v hribih nahajajoče se stavbišče je podjetje nastavilo urno mezdo s 25 do 30 pro- centnim poviškom težaških mezd, ki se po dobljenih insormacijah plaču- jejo za gradbena dela v Celju samein. Napačno bil bilo primerjati akord- ne cene podjetja z onimi zasilnih javnih del občine, ko je delavec pre- Jel na mezdi več nego je stavbni go- spodar za objekte v Celju v svojem io T,'!k Sploh Predvidel in na katere reduc?ran?h diU Š° Znaten popUst' V i« Ji ™* Je,nah Pa Se iskati krit- je za režije takse, davke itd. Gradbem družbi torej nikakor ni pnpisovati krivde zaradi nezadovolj- nosti nekatenh delavcev, pač pa je podjetje mnenja, da se jo doslej pri- javilo k poslu največ delavcev one kategorije, o katerih pravi pisec uvo- doma omenjenega^ članka popolno- ma Pravilno, da so se s prejemanjem brezposelne podpore navadili brez dola boljše živeti. Posamezni pa, ki pokažejo najboljšo voljo do dela, sa- mi ne morejo priti do uspeha, če vse roke partije pošteno no zgrahijo za posel, posebno še, čo takega načina dela niso vajeni. Prvi nepovoljni re- zultati pri nevajenem delu delavolj- nemu ne bi smeli takoj vzeti korajže. Podjetje jo vezano s pogodbo z dr- žavo in mora prevzeto delo v pred- pisanem terminu dovršiti', sicer za- pade občutni denarni globi. Vsled te okolnosti in ker je zaradi nedovolj- nega uspeha s krajevnimi delavci posel po delovnem programu že za- ostal, je podjetje prisiljeno za ta teden pri'tegniti iz drugih krajev ka- kih 20 izurjenih in takemu delu va- jenih delavcev. To je približno polo- vica moči, ki bodo za zemeljska dela potrebna. Podjetje prosi kompetent- j na mesta, da bi svoj upliv usmerila tako, da bi se vsaj druga polovica zemeljskih delavcev lahko sestavila iz domačih uporabnih moCi, ker bi sicer bilo primorano, da v interesu potrebnega napredka posla v 8 dneh odpokliče enako močno partijo dru- gih delavcev. Umljivo je, da podjetje ne more zanesljivo računati z na- predkom posla pri delavcih, ki po pol- ali enodnevnem delu orodje od- vržejo in stavbišče zapuste. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, da so se vozniki izjavili, da svoje- časno javljenih obljub in cen ne mo- rejo držati. Podjetje je vsled tega primorano najtežji del tiansportov opraviti mašinelno in bo vkljub naj- boljši volji primorano tudi še nada- 1 je skrbeti sa.mo za prevoze z last- nimi prevoznimi sredstvi, ako voz- niki svojiiasno dariili obljub ne bi držali. Tako je bilo podjetje tudi pri- morano nadomestiti dovoz peska in gramoza s tem, da si ta materijal nabavlja z lastnim pridobivanjem. Podjetje ponovno izjvlja, da je drage volje in z vsemi svojimi moč- mi pripravljeno v interesu splošnosti nuditi (lomaöinom čim več zasluzl'a, na vsak način pa mora vztrajati na zahtevi, da se mu za plačilo nudi pošteno delo. Podjetje ni prevzelo nikakega javnega posla za brezpo- selne in mu je pri teh prevzemnih cenah povsem nemogoce, da bi za- poslovalo in plačevalo delavce, ki ne bi hoteli delati ali pa, ki predmetne- mu delu no bi bili' kos. Upoštevati je treba, da mora podjetje prevzete ob- veznosti napram državi na. vsak na- čin in v polni meri izpolniti. Ljubljana, 25. julija 1933. »Obnova« gradbena družba z o. z. Ljubljana. DR AGO ŽABKAR: Naše obrtništvo in vzroki šušmarstva Pod tem naslovom je objavila »No- va Doba« v štev. 58. z dne 17. julija ponatis članka v mariborskem »Ve- černiku«. Iz vsebino članka jo raz- vidno, da pisec očividno ne pripada obrtniškemu stanu, nima pa tudi za- dostnega vpogleda v obrtniške raz- mere. Clanek je pisan s stališča de- lavskih organizacij. Nepravilno je, ako so hoče vsa krivda glede naraščanja šušmarstva prevaliti na obrtnike, kajti glavno vzroke je iskati v popolnoma drugi smeri. Neresnicria je trditev, da bi obrtniki vsled tega, da bi omilili kri- zo, začeli odpuščati svojo delavce in jim zniževali place. Odpust in znrža- nje place sta bila le posledica po- manjkanja dela. Kako naj majhen obrtnik plačuje delavca, ako nima dela in seveda tudi ne zaslužka? Že iz te trditve se vidi, da gleda člankar ' navadnega obrtnika z istega stališCa ! kakor velikega industrijca — kapita- Zjutraj vesela^ ko trenira sport '" ^Večer ZoSo ~J VaJena . ZoPet r t::je ce y*> 9 d° kn Ro- stov- ti. °ncev ELIDA Creme de chaquc heure lista. Le naj gre člankar med obrt- nike, pa bo kmalu videl in dognal, da se večini obrtnikov godi mnogo slabše nego najslabšemu delavcu. Res je, da se je fabriciralo mnogo vajencčv, pa to ni bila krivda obrt- nikov. Vsak oče ali mati skrbi', da nudi svojemu otroku Elm večjo iz- obj;azbo in če ne more druge, vsaj strokovno. Kam pa naj gredo starši z otroki? Sole so prenapolnjene in Co jili tudi otrok dovrši, ni kruha. Ali mar naj pustijo, da bodo otroci vagabundirali okrog? Ni morda bolj- še, da se izučijo koristnega strokov- nega dela? Da je toliko brezposelne- ga obrtniškega narašfaja, je krivda v tem, da so dandanes zaprta vsa pota, ki so prej ta naiužčaj odvajala v dr- žavne in javne službe. Ne sprejema ne železnica, ne poštai ne druge usta- nove. Poleg tega pa fabricirajo rav- no železniške in poštnotelefonske de- lavnico veliko število strokovno manj usposobljenih pomoönikov, ki jih sprejemajo v službo mesto pomočni'- kov, ki so se svoje stroke izučili te- meijito v cbrtniških delavni'cah. Tu- di pot v svet je danes zaprta za naSe ljudi, na drugi strani pa imamo na vseh boljšib. mestih polno tujcev, ki pod krinko posebne spocijalne iz- obrazbe odjedajo našim ljudem kruh. Mnogo krivde leži tudi v tem, da se je velik del prebivalstva nalezel bo- lezni, da daje delo namesto legitim- nim obrtnikom neupravičenim ose- bam. Ako hi vsak dal delo praverrm obrtniku, bi mogli biti zaposleni sko- ro vsi pomočniki. Število brezposel- nih in s tem tudi šušmarjev še po- večuje konkurenca industrije, zlasti i'nozemske. Gonja za cenenimi pred- meti je tako velika, da danes nihce več ne vpraša, kakšen je predmet po svoji kvaliteti, samo da malo stane. Kako daleö sega šušmarstvo, naj služi za primer, da imamo v Celju in širši okolici samo dva tesarska mojstra, napram njma pa stoji ni'C manj kakor 47 šušmarjev. Teh šuš- marjev se poslužujejo nele tnali 1 jud- je, ampak celo odlično osebnosti. V okolišu celjskega okrožnega odbora smo našteli dosedaj že 1438 Sušmar- jer. Ti luidje na eni strani odjedajo kruh obrtniku, na drugi strani pa ne plačujejo ne državnih davkov, ne ba- novinskih in občinskih doklad. Ker je prostor majhen, je treba končati. Povdarim pa, da se da SuS» marstvo zatreti samo, ako bi se ob- lastva lotila zadeve energičho in ako bi bil kaznovan tudi oni, ki daje delo neupravičenemu obrtniku. Daj- te dela obrtnikom in vsi pomočniki bodo imeli dovolj dela. DrŽavni za- vodi in ustanove naj sprejemajo v svoje službe obrtniški naraščaj in vi- doli bomo, da bo tega še primanjko- valo. Rdeči križ — na pomoč gladujoči rudarski deci Beda, kričeča beda se pojavlja v družinah nezaposlenega delavstva v trboveljskem promogokopnem revir- ju vsak dan v občutnejši obliki. V siromašnih rodbinah primanjkuje najpotrebnejše vsakdanje hrane. Dru- žinski ocetje, ki jim je prenehal si- cer skromni redni tedenski zaslužek, zrö z bridko skrbjo v bližnjo bodoč- nost, kako naj preživljajo svojo ve5- jidel številno rodbino, bedne matere ne morejo svojim otrokom nuditi najskromnejše hrane, najhuje je pri- zadeta nedolžna deca, ki lačna za- man prosi kruha ter vidno hira in peša. Kakor druge ustanove, tako se ho- Ce tudi Rdeči križ kot eminentno do- brodelna organizacija zavzeti za to, da po svoj ill močeh olajša katastro- salno bedo, ki preti zlasti negodni mladini v naših premogovnih revir- jih. Res, da Rdeči križ ne more omi- liti brezposelno^tii in da v sinislu svojh pravi 1 ne more deliti podpor brezposelnim. Toda, da bi deca bed- nih l'udarskih družin ginila in umr- la od lalvote, tega spričo svoje člove- koljubne naloge ne more in no sme dopustiti. Glavni odbor Rdečega križa v Beo- gradu je nedavno že priskoöfil na pomoč, da bi vsaj v prvih tednih od- vrnil najhujšo usodo delavske dece — umiranje od gladu — ter je spo- ra/Aimno z ljubljanskim oblastnim odborom nakazal krajevnima odbo- ronia v Ti-bovijali in Zagorju prime- ren znesek za vzdrževanje mleCnih kuhinj, kjer bodo otroci dobivali mleko in kruh. kot najpotrebnejše zi- vil o. Toda kaj potem, ko bo ta znesek izčrpan — saj zadošča jedva za par tednov — ko bo deca pričela zopet prihajati v solo, ko bo nastopilo hladnejše vreme, ko pritisne zima? Po sedanjem brezupnem stanju ni pričakovati, da se bo beda tako kma- lu omilila. Zato se je Ijubljanski ob- lastni odbor Rdečega križa obrnil da vseh svojih krajevnih odborov z nuj- Stran 2. »Nova Doba« 28. VIL 1933. Stev. 61. nim pozivoin, da naj neutegoma priCno dobro zasnovano nabiralno akcijo, vsak v svojem okoliišu. Vsak društveni član, sploh vsak človek, ki mu ni zamrl v srcu cut usmiljenja — ali je sploh kaj takih med nami? — naj hi vsaj s skromnim doneskom podprl to dobrodelno akcijo v zave- sti, da s tern lajša deci najhujše gor- je ter ji rešuje zdravje in življenje. Marsikdo bo mogel v ta namen utr- peti le dinar, tudi če si ga odtrga od ust, imovitejši pa bodo rade volje prispevali desetake in stotake in trd- no se nadejamo, da takih dobrotni- kov ne bo malo med nami. Ko bo po- trkal nabiralec Rdečega križa na njih vrata, naj smatrajo njegovo proSnjo za poziv dobrodelnosti in naj ga od- pravijo z darom, ki bo v olajšanje njim samim, še v večjo uteho pa gla- dujoči deci. Vsi prispevki se uporabljajo iz- ključno le za prehrano bedne rudar- ske dece v mlečnih kuhinjah v Tr- bovljah, Hrastniku in Zagorju. Krajevni odbori bodo istočasno na- birati obnošeno obleko in perilo, pri- merno za otroke. To bo vsak odbor odposlal v imenovane kraje, da bo mladina, čim nastopi hladnejše vre~ me, vsaj skromno zavarovana pred mrazom in prehladom. Denarne prispevke zbira Ijubljan- ski oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 12 na ssvoj čekovni račun poštne hranilni- ce štev. 11.862. Obleko in perilo pa naj darovalci pošljejo krajevnemu odboru Rdefega križa v Trbovljah. Vsakemu, kdor čita ta naš javni poziv, naj velja naša riujna in iskre- na prošnja: »Odpri srcč, odpri roke, sirotam olajšuj gorjč!« Ljubljanski oblastni odbor ...- Rdečega križa. ¦ ii O.i. L I J ' ¦ i ' ii . i Sadna in vinska razstava od 8. do 15. oktobra v Celju Prirejanje razstav (sejmov) je z gospodarskega stališča največje važ- no^ti. Skoroyse države prirejajo leto za letom, velike mednarocine sejine, kjer je clana mo^nost ihdustriji, ka- kor iudi^ razstayiti svoje izclel- k'e; köiito je s "tem pomagano odje- malcem, ki jim rii treba po razlifenih trgovslcih zbornicah povpraäevati in oglaSati po časopisju, kje se dobi ta ati oni stroj! Treba si je samo ogle- d'ati tako prireditev in že najde na izbifo, kar kdo želi. !Niß manjšega ni za nas prirejanje sejmov, zlasti za blago, ki ga imamo v izobilju in moramo iskati zanj iz- voza. Pri nas pride v poštev sadje in vino. Res, kakor se je oglasil neki gospod, ne kaže letos dobra sadna letina, tudi ne vemo, kakšen bo vin- ski pridelek. To pa se ponavlja leto za letom. Nekateri kraji imajo do- volj sadja, drugi zopet niö, prihod- nje leto se pa to obrne nasprotno, tako da lahko naša banovina vsako leto odda nekaj sadja. Ravno letos, ko priCakujemo sred- nje dobro letino, kakor menda po vseh državah, moramo to izkoristiti. Pri splošnem pomanjkanju blaga ,'drugod bo tudi veCje povpraSevanje, vsled česar upamo doseči tudi koli- kor mogoče visoke cene. Te pa bomo dosegli samo z dobro organizacijo, to je s prirejanjem sej- mov, kjer se nudi kupcem izbira in imajo vpogled v množino, kakovost In vrste blaga, ki je na razpolago. ' Isto je tudi z vinom. Pri nas leži na tisoče hektolitrov dobrega, sorti- ranega vina, ki Čaka kupca. Letoä- nji vinski pridelek za razstavo ne pride v poStev, ker bo ob času raz- stave šele trgatev, pač pa je treba iskati kupca za stare letnike. Ker je Celje, kakor se je že ponov- no omenjalo, geografski center naSe banovine, poleg tega središče sadnih in vinorodnih okolišev, in ker so že pred vojno vsi kupci prihajali v Ce- lje po informacije, kje in v ka^erem Itraju se dobi to ali ono blago, je ta- ka prireditev najbolj na mestu rav- no v Celju in je pričakovati od nje tudi največ uspeha. Zaradi težkih časov, ko velja geslo »Cas je zlato« bolj nego kedaj prej, nam pač ne ka- že čakati kupcev za »boljše letine«. Od razstavljalcev je odvisno, kako in s1 kakim biagom bodo postregli kupce. Ako bodo kupce zadovoljili, bo ta sadni in vinski sejem lahko stalno vsako leto, s čimer si bomo pridobili stalne odjemalce, kar je cilj naše prireditve. Razstavljalni odbor. Komemoracija za prof. Vekoslava Spinčiča Celjska »Soča« je priredila v nede- ljo 23. t. m. lepo uspelo komemora- cijo za zaslužnim velikim Jugoslo- venom prof. Vjekoslavom Spinčičem. Malo dvorano Narodnega doma, ki je bila za to priliko primerno okra- äena, so napolnili predstavniki civil - nih in vojaških oblastev in uradov, zastopniki vseh narodnih organiza- cij v Celju in mnogo ostalega oböin- stva iz Celja in okolice. Predsednik »Soče« g. prof. Gorup je otvoril točno ob 11. proslavo ter pozdravil vse navzoče, ki so se prišli oddolžit spominu velikega pokojni- ka. 12-članski' moški zbor je lepo odpel pesem Matka Brajše »Vjekosla- vu Spinčiču«. Omeniti moramo, da je bil to prvi nastop društveneg? zbora, ki se je za to prireditev prav dobro pripravil Zasluga gro pevo- vodji g. J. Saveliju. r, Sledil 'je slavnostni goyor g, dr Mikuletiča. Govomik je orisal po- kojnikovo življenje v zasebnem 5n političem udejstvovanju. V glavnem je posvetil pokojni Spinčič" vse svoje ! življenje delu za istrski narod. Te- j mu narodu je ostal zvest do konca. j Zal, da mu ni bilo usojeno do^akati dneva svobode, ki mora priti. Bil je velik patrijot, Jugosloven in Sokol. Govornikovemu povabilu so se od- zvali vsi prisotni in stoje zaklicali »Slava«. Nato je g. Čebular deklamiral pe- sem Srečka Kosovela »Duma«, gosp. Ilribar pa je recitiral pesem Rihar- da Kataliniča »Posljednjemu od istar- skog trolista«. Ob tej priliki se je spomnil predsednik g. prof. Gorup nekulturnega čina italijanskih ob- lasti v Rihenbergu, ki so dale razbiti spominsko ploščo Simona Gregorči- ča in jo vreči na gnoj, ter je s pri- mernimi besedami ožigosal postopa- nje ljudi, ki se bahajo s svojo »viso- ko« 2000-1 etno kulturo. Ob tej priliki je g. Gaberšček recitiral GregorčiČe- vo pesem »Soči«. Na koncu lepe proslave so vsi ude- leženci stoje zapeli »Hej Slovani« in se nato mirno razšli. OOMACE VESTI d Nj. Vel. kralj na Bledu. V četrtek 27. t. m. zjutraj se je Nj. Vel. kralj odpeljal z avtomobilom s Plitvičkih jezer skozi Dolenjsko in Ljubljano na Bled. Prebivalstvo je prirejalo vla- darju povsod, koder se je vozil, vi- harne ovacije. Nj. Vel. kralj je pri- spel ob 15.30 na Bled, kjer bivä tudi kraljevska rodbina. d Narodna skupščina se je sebtala po daljšem presledku V; ponedeljek' 24. t. m. dopoldnel V ^önedeljek je sprejela zakon o likvidaciji agrarnih odnösajev v Bosni in Hercegovini, katerega izvedba zalitova 50 milijo-1 nov diriarjev izdatkov. V torek je Narodna skupščina sprejela zakon o; RdeCem 'križu kraljevine Jugoslavi- je, v sredo pa 11 mednarodnih kon-' vencij ter zakon o ver9keta« pouku na osnovnih, naeščanškihv' srednjih -so- lan in učiteljiščih. S tem je bilo za- sedarije zaključeno. K jesenskemu zasedanju bo Narodna skupšCina; sklicana pismeno. Tik pred sejo Na- rodne skupščine v sredo je skupščm-. ski odbor za proučitev novega inva- lidskega zakoria izvolil ožji odbor, ki naj zbere celokupno gradivo, naria- šajoče se na zakonski načrt, ga pro- uči in o njem poda svoje posebno po- ročilo. Ožji odbor bo moral upošte- vati tudi mnogo invalidskih proäenj, ki so bile poslane Narodni skupšCi- ni, ter črpati iz njih potrebne ele- mente za eventualno izpremembo predloženega zakonskega načrta. V ožji odbor sta bila izvoljena tudi na- rodna pöslanca gg. Ivan Prekoröek in dr. Stane Rape. d Senat je na seji v Cetrtek 27. t. m. izvolil odbore za proučevanje zako- nov, ki jih je že sprejela Narodna skupščina, Druga seja se je priČela v petek 28. t m. ob 17. d Svečana otroritev novega ljub- ljanskega aeiodroma bo v nedeljo 2. avgusta. Otvoritev bo združena z ve- liko letalsko prireditvijo. S prvim"» potniäkimi letali bodo prispeli Cast- ni gostje iz Solnograda, Celovca, Beo- grada, Zagreba in s Suäaka. Z avijo- ni iz Solnograda, ki pristanejo tudi v Celovcu, se pripeljejo zstopniki av- strijske vlade, župana mest Solno- grada in Celovca, zastopniki Avstrij- ske zraöne družbe za zračni promet itd., iz Beograda in Zagreba zastop- niki naäe vlade, senata in narodne „Š läge r" i , Celje, Dečkov trg 4a. ..i Izposojevalnica gramofonskih ploSč po 2 Din in gramofpnov po 10 Din Prodajamo plošče od 10 Din naprej skupščine, Aeroputa, aeroklubov, mest itd., s Sušaka pa tamošnji kra- jevni faktorji in zastopniki tujskega prometa s Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Po mitirigu na aerodro- mu bo velik banket v cast gostom, nato pa se bodo naši reprezentanti s tuji'mi gosti vkrcali v letala in se z njimi odpeljali pozdravit njih kraje. d Josip Širca na zadnji poti. V ne- deljo 23, t^V o^."1^7- se 3° razvil pred hi'so pok. g. Josipa Širce v Žalcu ve- ličasten žalni sprevod, ki je krenil z zemskimi ostanki zaslužnopa in nepozabnega pokojnika na žalsko po- kopališče. V sprevodu so bili m. dr. predsodnik sreske oirganizacije JNS g. dr. Ernest Kalan iz Celja, g. dr. Gvidon Sernec kot zastopnik Celjske pošbjilntč^e1%.'' d.,%. ravn. Černelč kot zasiiopni(fc: HränlliYice dravske bätlö- virie. predstavniki Jugošlovanske ga- silske zveze, izredno mnogo gasilcev iz raznih krajev, predstavniki doma- 5ih uradov, äol, korporacij in dru- ätev ter izredno mnogo občinstva iz Zalca in drugih krajev. Ob odprtem groba sta se poslovitä od pokojnika njegov prijatelj g. A. Petriček iz Zal- ca in podstarosta JGZ g. J. Vengust iz Celja. Slava spominu Josipa Öir- ce! Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veletrg. Ivan Ravnikar, Celje d Protl zlorabam novlnarskega na- tXva. Centraina uprava Jugosloven- »k'ega novinarskega udruženja in po- edine njene sekcije prejemajo zadnje Case od raznih strani dopise, da se izdajajo gotovi ljudje za novinarje ter da v poslovnem svetu in v drugih krogih zlorabliajo zaupanje, ki ga uživa novinarski stan. Zato central- nä uprava JNU obvešča javnost, da so vsi poklicni novinarji včlanjeni v Jugoslovenskem novinarskem udru- ženju in da imajo dvojne legitimaci- je: legitimacije svoje sekcije (novi- narji v Sloveniji teh legitimacij še nimajo) ter legitimacije prometnega ministrstva s fotografijami in odgo- varjajočimi potrdili. Če bi se kdo še po tem ppozorilu izdajaj z$ nQvinai*- ja, prosjjo Centraina uprava JNU in njene sekcije, naj jih dotiCni, ki j imajo opraviti s taJvimi samozvanci, , I takoj telefonično ali pismeno obve- ! ste. Veselite sei Čaka Vas prijetno presenecenje! d V »Kuharici« pišo tako: Vzemi na 1 liter vode 3 žlice Kathreiner Kneippove sladne kave in 1 žlico Pravega : Franckovega : dodatka v hladni vodi, 5 minut kuhati! d Dunajska vremenska napoved za soboto 29. julija; Severne Alpe. Iz- premenljivo zapadno vreme, dopol- dne ponekod še dež, hladneje, potem naglo izboljšanje. Južne Alpe in vz- hodni rob Alp: Po vpadu zapadnih vetrov bo oblačnost polagoma poje- mala, nagnjenje k n^ylh^am, hlad- neje. Celje in okolica c Predavanje 6rnc» inz. Kole Ajayia v Celju. Na svoji uspešni tur- neji po Jugoslaviji je prispcl črnec esperantist g. inž. Kola Aj|,yi tudi v Celje in priredil v torek 25.^?. m. zve- čer pod okriljem celjske^a^esperant- skega kluba predavanje v flabito pol- ni dvorani Narodnega doma. Preda- vatelj, ki je doma v vasi Jtegosu v Liberiji, je opisoval svojö'sbl^ric'no dö- movino Afriko, življenje in" običaje zamorskih piemen ter dojbre in zle posledice evropske civilizacije v teh predelih. Predavatelj je g'Cfforil jas- no in gladko ter prepletal 'svöja za- nimiva in poučna izvajartja^'s finim sarkazmom. Predavanje je pojasnje- valo 76 lefpih' škioptičnih slik. Preda- vatelj je žel burnö odöbrävähje, zla- sti je bil navduSen nežni spol, ki je bil prav številno zastopan. Po odmo- ru je g. inž.^ Ajay5!'' &&pel '§tiri Örigi- nalno afriško pesmi ob spremljeva- nju »bembem« bobnä.l -Občinstvo je^ sprejelo svojevrstne, sentimentalno nastrojene peismi z zivahninli aplav-; zi. Predavatlije je' g/B. Skaber-ne glad- ko prevajal iz esperanta v slovenšči- no. Predavateljvje obljufciU.ida bo v kratkem zopet obiskal Celie, 4cj«r bo ostal dva dni. <,> r. , ¦ c Povratek I. skupine otrok fcinkar- > niških delavcev s Svetja/V sredo 26 t. m. se je vrnila skupinä: 2Ää«ck6v; z letovanja na Svetju, katerim je pri- pomoglo ravnateljstvo CinHöEBe d. d. skupno s krajevno bratovsko[isklad- nico, da so preživeli tri tedue ob iz* > datni hrani y svežem gorsJfcem zra-,, ku. Slovo od S vet ja je bilo kaj težko. j Otroci ne morejo prehvalitU"> dobrot tamošnjega šolskega upravitelja g; Franca Mlekuža in njegove gospe so-, proge, ki skrbita že drugO/l^eto v po- čitnicah z veliko vnemo zaoubogo de- co. Tudi uspeh letovanjg.eje presenet- ljiv, saj so otroci pridobjli na teü v tem kratkem času od ^^jkg do 3. kg. Isti dan je odšla II. skvpii\a (dekli- ; ce) omenjenega podjetja n§ U^^deOr sko letovanje na Svetje.nx'.;^ ' ^ c Izlet zagrebškega »Merkuria« ˇ Celje. V nedeljo 6. avgusta bo^jjrire- dilo druätvo privatnih namež^ncev »Merkur« v Zagrebu izltft^i G«ftjj^. Ob tej priliki bo prispel v Ce^|o ^Udj za- grebški nogometni team, sestoječ it igralcev prvorazrednih * zagrebških klubov. Ti igralci so obßijem tudi Clani »Merkurja« in bodo ^b, 17. igra- li pri »Skalni kleti« nogop^etno tek- mo s celjskim teamom. Po tekmi bo veselica v restavraciji Stegu v Za- gradu. Dobiček prireditye je določen za dobrodelne namene. c Dobrodelni konceit preložen. Ker bo v nedeljo G. avgusta y. mestnem parku razstava psov, je za ta dan določeni dobrodelni koncert celjske železničarske godbe v prid; slepega celjskega skladatelja g. Edyarda In- terberger^a preložen na nedeljo 13. avgusta s pričetkom ob 11. dopoldne v mestnem parku. ,ri c Iz poštne službe. Poštni ui^adnik g. Anton Kroflic^jje pieoieäfe« äe Ce- lja na Pragersko. Štev. 61. »Nova Doba« 28. VII. 1933. Stran 3. Skrivnostno oko vodi usodp sedcmindvajsetih fran- coskih plemičev in politikov. Poga- nja j'ih v smrt in izsiljuje jim denar. Kdo bo uniCil Skrivnostno oko Mladeimj^ fantu grozi smrt pod sekiro. , *.. Kdo gä'Wresil Vse ta fto^te izvedeli v našem no- vem romanu, ki zaCne izhajati v za- četku ftvgusta. Ne zamudife-začetka, da Vam po- tem ne bo žal. Ce še niste naš naroč- nik, nar^Cite »Novo Dobo« t a k o j c Iz spdne službe. Gosp. Viktor Svetel, jszprasan sodnijski priprav- nik pri okrožnem sodišču v Celju, je dodeljen v, službovanje k okrajnemu socliiŠču, "v ^ažkem. c Sestanek glede sadne in vinske razstctve v Celju. V nedeljo 30. t. m, ob 9. doppldne bo v rdeCi sobi Na rodnega doma v Celju sestanek vseb povapljen,ü> gospodov na razgovor q prireditvi sadne in, vinske razstave v Celju od 8. do 15. oktobra v Celju. Dnevni red sestanka je: 1. Poročilo dosedanjega vodborovega delovanja in zahteve sadjarjev. 2. Razširjenje in konstruiranj^razstavnega odbora. 3. Denarna siedstva. 4. Razni nasve- ti. Vljudno prosimo,, da» bi se vsaJk povablj^naCi gotovov, ude\?j&il sestan- ka. r^ Ra^stavni odbor..v; i' .( c Tuj&ka gezona je v zadnjem Casu vendaitM oživela. V Celju in najbliž- ji okolici je sedaj okrog 100 letoviš- Čarjev.-Vflčino tvorijo Jugosloveni in Avstrijdi1. vMed dnigim so prispeli tudi l^to'ViSfearji iz Anglije in Nor- veške. , niha.L: c V ftogfersko doUno pohiti član- stvo celjskegu Sokola, da se bo mo- glo vsaj-en dan opajati nad krasota- nii tegap&tninskega raja. Mogoči bo- bo oMski> Okrešlja in Kamniškega sedla. * Otstiod v nedeljo 6. avgusta zjutraj^ povratek istega dne okoli polnoc"l;v. Ta tekma bo pod pokroviteljstyom MO v Celju. t SK Celje : Vojaški team 39. p. p. V nedeljo 30. t. m. ob 18. se bo price- la na Glaziji prijateljska nogornetna tekma med SK Celjem in vojaškim. teamom 39. p. p. Tekma obeta bit! zelo zanimiVa in lepa, saj smo videli prejšnjo nedeljo kvaliteto vojaSkega moštva. SK Celje bo moral napeti vse sile, Ce bo hotel odnesti lep in tasten rezultat. V predtekmi se bosta spO' prijeli rezervi SK Celja in vojaškega teama 39. p. p. t SK OUmp Celje - Gaberje bo pri- redil 3. septembra svoj V. sportni dan in bo praznoval obenem petletnico obstoja kluba. Zaradi tega prosimo vse ostale klube in vsa ostala dru- ätva, da to upoštevajo in da ta dan ne priredijo nobenih prireditev. Ker je SNP rezerviral ta dan za naä klub, prosimo, da naj vsi klubi in vsa dru- štva to upoštevajo. — Odbor. PIERRE BENOIT: 92 KONIGSMARK ZgodovinslU rqman PotlorcnU B. RlhteriU Posleifrfji'stavek je bil napi'san z rokopisom, ki je bil čislatinigačen kakor v prejänjem delu pisma. Eden je bil ;iin in nežen, di-ugi odločen in oglat. Oba sem žo videl v minuli noči. Eden je bil pisan z roko, ki Je pisala pisma velikega vojvode Rudolfa iz Ka- ^ieruna, drug-ega pa je pisala roka, ki je sestavila °Slltok Poti» katerega je dobil Vignerte v reviji »Vftm * JaSn°' straäno i^no- se razvSelilr< °,napos1^ zvedel,« sem si mislil in Oh nltl ^mislil nisem, da so tudi rijo umorili, kakor njenega prvega moža . . . ¦•-' * wwf^x ¦ »; i,^v »Ne, ne sme se zgoditi!« ^ein gepnll je s^fnlk:?BlPrüia;^« Je deJal naš poveljnik, ki 3e s praga svojega zavetišča opazoval obzorje. Res se je bližal. Zdaj se mora zgoditi nekaj, Cesar ni veC mogoče prep^r^Citi. Svital se je dan ins svojim rožnatim in sinjim sojem osvetljeval pokrajiho.-' Na golem grmu je pela ptica. ''.'"!" ¦'¦'¦ "' Doli v dolini sem tedaj žagledal Vignerta. PoCasi je korakal v hrib. Vi^el s^va njegovo vitko, prožno telo. Potem sem jel poCasi razloCevati njegovo rjavo- laso glavo. , v t<1 »Moj Bog!« sem:kriknii.' »Gospod,« se je zaCudil poveljnik, »all ste zblaz- rkeli?« Tedaj jo bil Vignerte komaj še sto metrov dales. Videl sem, kako pošpešuje korake, da bi prišel Cim prej Cez nezavarovano strmino, ki ga je Se loCila od poveljnikovega zavetja, Tedaj pa je udaril e dna žarečega obzorja stra- šen ropot, ki je postajal Cedalje glasnejši. Po biedern nobu se je bližala neka nevidna gmota in hrešCala kakor vlak, ki vozi na postajo. In ropot je postajal neznosnejši. Takoj smo vedeli, da je ta peklenska parabola namenjena nam. Kakor majhne žabe so se izgubili vojaki pö svojih jazbinah. » PreseneCen, sredi nezavarovane strmlne, je Vig- nerte obstal. Naprej ali nazaj? Cutili'smo njegovo usodepolno neodloCnost. Rohnelo je kakor grom. »Vignerte!« sem v grozi kriknil. »Vrzlte se na tla, moj Bog, vrzite se na tla!« Samo za trenutek sem ga äe videl. Ni se ganil. Stal je mirno in gledal v vihar, smehljal se je, sreCen je bil kakor bi bil strmel v zoro . . . | Potem je udarilo. Toča kamenja in jekla je padla na streho za- vetja, kamor me je bataljonski poveljnik hitro po- tegnil za sabo. Ko je strašni dež ponehal, sva pogle- dala iz kolibe in v riajinih oCeh je bila groza. Na strm'ihi je zijal ogromen, črn lijak. In na njegovem levem robu sva zagledala nekaj rdeCih in višnjevih ostankov. Tako jo lithrl 31; oktobra 1914. poroCnik Vignerte, ker je ljubil veliko vojvodko Auroro Lautenburško- Detmoldsko. '- K O N E C Stran 4. »Nova Doba« 28. VII. 1933. Stev. 61. Dopisi Laško Tujski promet. Laško privablja vsako leto mnogo letoviščarjev. Tudi letos je prišlo precej ljubitoljcv na- šega lepeg-a mesta in okolice. V tu kajšnjem dobro urejenem zdraviliš- ču se počutijo letoviščarji in rekon- valescenti jako udobno. Sedaj je v zdravilišču Radio-Therma okrog 80 zasebnikov in precoj članov OUZD, Sport. V nedeljo 30. t. m. ob 16.30 se bo pričcla v Laškem nogomctna tekma med SK Rudarjem iz Hrast- nika in domaCo enajstorico. Sokol. V nedeljo 23. t. m. se je udc- ležil naš Sokol prireditve procvita- jočega se sokolskega društva pri Sv. Jederti nad Laškim. Po prav lepo uspelem telovadnem nastopu se je razvila v znamenju sokolskega brat- stva zelo animirana zabava. Kozaki. V nedeljo ob 18. so prire- dili kubanski kozaki »Džigitovko«. Konjenica je izvajala vratolomne va- je na drvečih konjih, za kar jo je za- divljeno občinstvo nagradilo z živah- nim ploskanjem. Nato jo kozaški zbor zapel nekaj ognjevitin pesmi, ki so občinstvo jako navdušile. Zelo sta ugajala kozaški pies »Kazačok« in čerkeski pies »Lizginka«, ki so ga izvajali kozaki z noži v ustah ob spremljevanju nacionalno glasbe. Jetniški paznik: »Käj pa delate tu s pilo?« — Jetnik: »Manikiram se, gospod Inspektor.« „Krasna frizura!" Tako in slično se navdušujejo na- še dame, kadar vi'dijo v revijah, na reklamnih ovojih ali v albumih gle- daliških in filmskih igralk njih lepe frizure. V navedenih primerih ji'm moramo priznati okus. Toda v frizu- rah njih samih je ta okus zelo po- manjkljiv, ali pa v svoji skromnosti in štedljivosti vse to vede ali nevedc raiSe pogrcšajo. Zlasti o damah, ki imajo trajne kodre brez vodne ondulacije, lahko trditno, ne da bi jim s tern delali kri- vico, da učinkujejo njih frizure vprav neokusno. Izgleda, kakor da je poveznjen na glavo miniaturni vrti- ljak, namesto gondol na spodnjih koncih pa vise kodri. To bi bil pri- mer za trajne kodre brez vodne on- dulacije. Kje je eleganca in gracijoz- nost? Razni trajni kodri so tudi v veli- kem nasprotju z lepo dnevno alt plesno toaleto. Estetsko učinkuje fri- zura le tedaj, ako je tudi v skladu z obleko. Nepopolna frizura (sami trajni kodri) pa samo kvari in povz- roča neugoden kontrast med lepo obleko in nelepo frizuro. Ni naš namen, da bi obsojali ne- dostatke v okusu nekaterih dam, pač pa nam je prijetna dolžnost, da to po možnosti sami korigiramo. V mnogih primerih so tudi zapon- ke neobhodno potrebne, morajo pa se pravilno uporabljati. Nepotrebno jo pretirano vpreganje las v zapon- ko. Ni treba, da je tretjina vseh las v eni zaponki, kajti potein so kodri nategnjeni, in v tej legi morajo po navadi ostati ves dan. Jasno je, da to zasenči ves efekt, ki bi bil sicer vi- den. Naš namen je propričati naše da- me, kako kvarno za trajno kodre je nepravilno umivanje glave. Tudi ni vseeno, katera sredstva uporabljamo za to. Kakor so lasje različni', so raz- lična tudi sredstva za umivanje gla- ve. V mnogih primerih se uporablja- jo absolutno nepri'poroCljiva sred- stva; odtod tudi velika razočaranja. Najboljše je, da to prepustimo le strokovnjaku. Najslabše pri stvari pa je, da ostanejo pri slabem izpira- nju v laseh in na glavi alkalije, ki potem nadaljujejo svoje destruktiv- no delo in pokvarijo strukturo las, obenem pa seveda tudi trajne kodre. Končno pa se zvali vsa krivda eno- stavno na frizerja. Opozarjamo naže dame, naj ne prozro našega apela, ki je zgolj in- formativnega značaja, marveč naj to po možnosti uvažujejo. I. klnb damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju. Vinho HuhonBC, phi, honcesmestni tesarshi majstep na Lavi MMi rpljn izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za §111 ULlJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^ov?Ua7čun Odd a se stanovanje 2 sobi, kuhinja s pritiklinami za 1 do 3 osebe, mesečno 380 Din. — Celje, Jenkova ulica 9. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin oz. 1 sobe s kabinetom in pritiklinami i§če mlad zakonski par brez otrok v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upiavi lista. Izborna opoldanska hrana (dunajska kuhinja) Celje, Levstikova ulica 1, pritličje, Ievo. Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda pri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Proda se nova hiia (vila) 4 sobe, velik vrt, njiva četrt ure od Celja, za 93.000 Din. nova hišica, vrt, njiva pri Trnovljah za 25.000 Din. Breznik, Celje, Frankopanska 1. Paplr vsake vrste in pisarniške potreb§Čine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Vraitc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Ppodajalka starejSa moC, želi spremeniti službo kot blagajničarka. Ponudbe na upravo lista pod »Blagajničarka«. Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje Slomškov trg 4, nasproti župne cerkve. Ob bridki izgubi našega iskreno Ijubljenega brata, oziroma strica in svaka, gospoda Josipa Širee veleposestnlka ltd. smo prejeli toliko dokazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej primerno zahvaliti. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti du- hovščini za vodstvo sprevoda, g. dr. Zoranu Joštu za požrtvovalno pomoč, velespoStovanim zastopnikom Jugosl. gasilske zveze Ljubljana, zastopnikom gasilske župe žalske, Trbovlje in Soštanj, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Žalcu in Stevilnim zastopnikom prostov. gasilnih društev žalske gasilske župe, Sokolskeniu drustvu v Žalcu ter vsem p. n. krajevnim korporacijam za častno spremstvo, g. Äntonu Petričku iz Žalcu in g. Jerneju Vengustu iz Celja za nagrobna govora, domačemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Rajka Vrečerja za ganljive žalostinke, vsem darovalcem prelepih vencev in cvetja, vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli počastit dragega nam pokojnika na zadnji poti, vsem, ki so kakorkoli pokazali svojo pozornost in ljubezen do pokojnika, in vsem, ki so pismeno izrazili svoje sočutje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! 2ÄLEC, 25. julija 1933. Žalujoči ostali. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke jpadajoča dela in popravila —Cene zmcrne — Postreiba tožna in solldm Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, riotele, sole, bolnice i. t. d., __________________.—--------kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe LEO INKRET INSTALACIISKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Spreimem 2 dijakinji (dijaka) v polno oskrbo. — Higijensko stanovanje s kopalnico, glasovir, nemSka in francoska konverzacija. Celje, Miklošičeva ulica 5/1. Dve sobi popolnoma separirani, parketirani, vodovod, plin in štedilnik, se oddata v Celju, Razla- gova ulica 8a. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKEBONOVINE C C L J E • prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g3 na knjižice in tekoöi račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno moöjo = Najvarneje in najugodneje se nataga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palaci pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obtln- skega denarja posveEa posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jlla na zemljitta po najnižji obrestnl mer> Vse prošnje rešuje brezplaino Za hranilne vlogc jamči polcg SQ moctn sollO z vsem premožcnjcm premoženja hranilnice 56 IIICJlU vCIJC in vso davčno močjo Urejuje Rado Pednlk. — ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna. ~ Oba v Celju.