Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto VII. - Štev. 2	Gorica	-	13.	januarja	1955	-	Trst	Izhaja	vsak	četrtek
Sv. oče o trojnem sožitju
»Osservatore Romanov, je v številki z dne 3/4 januarja priobčil bo-, žično' poslanico, ki jo je papež Pij XII. naslovil na vernike in narode sveta. To poslanico, ki kaže narodom pot do pravega sožitja in miru, je napovedal sv. oče v svojem zadnjem božičnem voščilu. Iz te božične poslanice prinašamo na tem mestu nekaj glavnih misli.
Sv. oče omenja v začetku svoje poslanice željo po miru. ki jo je gojil že od prvega začetka svoje službe in ki je bila predmet njegovih opominov med vojnimi leti. Upali smo, pravi sv. oče, da bo po nehanju sovraštva in maščevanja nastopila kmalu doba složnosti. Prišlo pa je do tako zvane »hladne vojnem, ki nima nič ali prav malo skupnega s pravim mirom. Po tej »hladni vojni« je nastopil zadnje čase »hladni mir«, ki pomeni sicer majhen napredek na poti k pravemu miru, ki pa se ne strinja veliko s prisrčnostjo, odkritosrčnostjo in vedrostjo, ki obdajajo jaslice božjega Zveličarja.
Hladni mir pomeni le navadno sobivanje raznih narodov, ki jih druži le medsebojni strah in medsebojno varanje. To ni mir, ki ga je oznanjal in želel božji Učenik in ki mora temeljiti na istih resnicah in ljubezni in ki ga imenuje sv. Pavel y>mir božjim.
Po tem uvodu, ki smo ga podali le v glavnih obrisih, govori sv. oče o trojni koeksistenci, to je o trojnem sobivanju ali trojnem sožitju, ki vlada lahko med narodi. To trojno sožitje je »sožitje v strahu«, »so-žitje v zmoti« in »sožitje v miru«.
Govoreč o »sožilju v strahu« omenja sv. oče sedanje stanje v svetu, kjer ni pri vsem mirovanju orožja pravega miru, ampak le hladno zatišje. V vsakem obeh nasprotujočih si taborov vlada strah pred gospodarsko in vojaško silo nasprotnega tabora in v obeh skupinah prevladuje zaskrbljenost zaradi katastrofalnih učinkov najnovejšega orožja.
Najbolj absurdna, najbolj nesmiselna stran tega stanja pa je v tem, da stavijo državniki, čeprav smatrajo vojno za največjo katastrofo, vse svoje zaupanje ravno v vojno, kot da bi bila to edina rešitev za obstoj njihovih narodov in edina urejeval-ka mednarodnih odnosov. Vendar se širi vedno bolj in bolj prepričanje, da se ni mogoče zadovoljiti s tem sožitjem, nad katerim vlada strah, in mnogo jih je že, ki razpravljajo o vprašanju miru in vojne v luči višje, krščanske odgovornosti pred Bogom in moralnim zakonom.
Absurden je torej nauk, ki je vladal zadnja desetletja v politiki, češ da je vojna le eno izmed dovoljenih sredstev, nekaka nujna, skoraj naravna posledica neozdravljivih nasprotij med dvema državama, ter da je vojna izven vsake moralne odgovornosti. Nesmiselno in nesprejemljivo je tudi načelo, da je vladar, ki napove vojno, odgovoren le za politično stran svojega dejanja.
Zato je potrebno, da začneta oba tabora smatrati vojno za predmet moralnega reda, čigar kršitev predstavlja pravo krivdo, ki ne more ostati nekaznovana. Vprašanje vojne je vprašan je vesti.
Iz tega sledi, da je mirovna propaganda, ki prihaja od ljudi, ki tajijo vsako vero v Boga, zelo dvomljive vrednosti ter nesposobna, da bi zmanjšala ali odpravila občutek strahu. Sedanje »sožitje v strahu« ima samo dve poti pred seboj: ali se bo namreč obrnilo na pot »sožitja v strahu božjem« ter s tem dospelo do »sožitja v pravem miru«, ali pa se bo spremenilo v ledeno
ohromelost mednarodnega življenja, katerega težke posledice je mogoče že sedaj predvidevati.
Sv. oče razpravlja nato o »sožitju v zmoti«. »To »sožitje v zmoti« je v tem, da stavita oba nasprotujoča si tabora preveliko zaupanje v moderno gospodarstvo ter da pričakujeta, čeprav na različen način, od tega gospodarstva rešitev vseh problemov, torej tudi rešitev vprašanja miru.
V tretjem delu svoje poslanice govori sv. oče o pravem sožitju, to je o »sožitju v resnici«. Sv. oče poudarja, da je še vedno mogoče zgraditi med nasprotnima si taboroma most miru. Tega mostu pa ni mogoče zgraditi drugače kot s pomočjo ljudi obeh taborov. V obeh taborih je namreč na milijone ljudi, ki so ohranili več ali manj Kristusove znake na sebi in ki bi morali skupno z ostalimi verniki delovati za prerod človeške družbe. Res je sicer,
da je v enem taboru zadušila oblast glas ljudi, ki so na strani resnice in ljubezni, a tudi v drugem taboru, kjer je preveč malodušnosti v pro-glašanju dobrih načel, ni vse v redu. V taboru, kjer upor zoper zmoto ne velja za zločin, bi morali imeti državniki več zaupanja v same sebe ter kazati drugim več poguma v boju zoper tajne sile, ki poskušajo pripomoči samodrštvu do zmage.
Sv. oče se je dotaknil v svoji poslanici tudi zatiranja narodnih manjšin ter poudaril, da je zgrešena, če ne celo pravo izdajstvo, tista politika, ki skuša žrtvovati nacionalističnim koristim narodne man jšine, ki nimajo moči, da bi branile svoje najvišje vrednote, svojo vero in krščansko kulturo. Tisti, ki bi tako delali, bi ne bili vredni zaupanja in bi ne nastopali pošteno, ako bi se takrat, ko bi zahtevala njihova korist, sklicevali na načela vere in na spoštovanje prava.
Rimski razgovori
Francoski predsednik vlade Men-des France je prišel pretekli teden na svoj uradni obisk v Italijo. Prišel je nekaj dni prej ter se ustavil kot privaten gost skupno s svojo ženo v Positanu, da bi se oddahnil od zadnjega političnega boja, ki ga je srečno dobojeval v francoski narodni zbornici. Njegov uradni obisk se je začel šele zadnji ponedeljek. Najprej je obiskal predsednika italijanske republike Einaudija, nato ministrskega predsednika Scelbo in zunanjega ministra Martina. Sprejet je bil tudi v avdienci pri sv. očetu, ki je medtem že toliko okreval, da more sprejemati bolj važne obiske.
Mendes France pa ni prišel v Rim samo na obiske, ampak predvsem zato, da bi se z italijanskimi državniki in gospodarstveniki pogovoril o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe sosedni državi, ki sta obe članici Atlantske zveze in ki bosta dva važna činitelja v bodoči Zapadnoevrop-ski zvezi.
Med Italijo in Francijo ni trenutno no'benih posebno važnih vprašanj, ki bi jih bilo treba takoj in nujno rešiti; vendar je nekaj vprašanj, ki jih je treba rešiti skupno in sporazumno z vsemi članicami Zapadnoevropske zveze, torej tudi z Italijo.
Prvo teh vprašanj je tako zvana »oborožitvena skupnost (pul orožja)«, ki predvideva ustanovitev nad-državnega komisariata za produkcijo, standardizacijo in razdelitev o-rožja v okviru Zapadnoevropske zveze. Ta komisariat bo baje sestavljen iz ministrov držav, ki bodo pripadale Zapadnoevropski zvezi. Tej Mendes Franceovi zamisli niso Angleži preveč naklonjeni, še manj jo odobravajo države Beneluksa, to je Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Italija ji prvotno tudi ni bila naklonjena; o Nemčiji pa ni znano, kakšno je njeno stališče v tem oziru.
Drugo vprašanje, o katerem se je govorilo, da bodo o njem razpravljali v Rimu, je Mendes Franceov načrt o gospodarskem dvigu in izkoriščanju Francoske Severne Afrike in baje tudi Južne Italije. Pri tem ogromnem načrtu bi morala sodelovati Nemčija s svojo industrijo, Italija s svojo delovno silo, Francija pa s svojimi kapitali. Kaj so glede tega sklenili v Rimu in ali so se o tem načrtu sploh razgovarjali, nam v trenutku ko pišemo, še ni znano.
Verjetno je prišlo pri rimskih razgovorih, ki so se jih udeležili politični in gospodarski strokovnjaki z
obeh strani, tudi do razpravljanja o položaju tunizijskih Italijanov in o njihovi zaščiti, ki bi je morali biti deležni Italijani v Tuniziji, ko bo dobila ta svojo samoupravo. Tudi razgovori med Vzhodom in Zahodom, kot na pr. evropske konference za omejitev oborožitve ali pa tudi konferenca štirih, so bili skoro gotovo predmet rimskih razgovorov. Poleg tega še razna vprašanja, ki zadevajo Francijo in Italijo, kot na pr. izenačenje trgovinske bilance med obema sosedoma.
Vse to so seveda le domnevanja. O čem pa bodo v resnici razpravljali, bomo morda prihodnjič kaj natančnejšega povedali.
Kdo bo vladal v Berlinu?
Prva politična osebnost, ki jo je sprejel kancler Adenauer v novem letu, je bil Otto Suhr, bodoči predsednik berlinske »vlade« in novi župan zapadnega Berlina.
Otto Suhr je pristaš socialnodemokratske stranke, ki je, kakor je znano, zmagala pri zadnjih zapadno-berlinskih volitvah. Pred temi volitvami so »vladali« v Berlinu krščanski demokrati in liberalci. Ker pa so doživeli liberalci pri zadnjih volitvah hud poraz in ker so zaradi tega dobili socialni demokrati večino sedežev, je razpadla prejšnja vladna koalicija krščansko-demo-kratske in liberalne stranke. Novo »vlado« bodo sestavili Ollenliauerje-vi socialni demokrati in Adenauerje-vi krščanski demokrati, torej dve stranki, ki si stojita v Zapadni Nem-
čiji sovražno nasproti. Socialni demokrati bi lahko sestavili tudi sami berlinsko vlado, a ker imajo le en glas večine, bi bili v neprestani nevarnosti, da bi jih ostali dve stranki preglasili. Ravnotako bi se lahko zvezali z liberalci, ako bi hoteli, toda odločili so se, da sestavijo v za-padnem Berlinu, v tej osamljeni demokratski trdnjavi sredi komunističnega sveta, kolikor mogoče močno vlado. To je torej glavni razlog, da bosta dve sicer sovražni si stranki sedeli skupaj v »vladi« oziroma v mestnem svetu.
Koncem preteklega tedna je odšel kancler Adenauer, ki je pred kratkim praznoval 79-letnico svojega življenja, na dvotedenski dopust v Črno hosto (Schwarzwald). Tja ga bo prišel obiskat te dneve najbrže francoski min. predsednik Mendes France, ki je imel zadnje dneve važna posvetovanja v Rimu. Razgovori med Adenauerjem in Mendes Franceom se bodo tikali najbrže nameravane oborožitvene skupnosti ter gospodarskih odnošajev med Francijo in Nemčijo, predvsem pa posar-skega vprašanja, glede katerega zahtevajo Nemci še vedno neke pojasnitve od Francozov. Gre za štatut po-sarskega komisarja in za posarski referendum, ki vznemirjata nekatere poslance sedanje vladne koalicije. Posebno liberalna stranka se potrditvi pariških sporazumov še vedno upira. Adenauer razpolaga že v svoji stranki z zadostno večino glasov, a ker v Nemčiji ni navada zahtevati od poslancev enotno glasovanje, potrebuje tudi glasove ostalih koalicijskih strank. Pariške sporazume je potrdila zvezna skupščina sicer pri prvem branju, a potrditi jih mora še v drugem in tretjem branju, kar se 'bo zgodilo najbrže tekom prihodnjega meseca.
Medtem se v kompetentnih krogih razpravlja, kakšna bo vojaška sila, ki jo bo nudila Zapadna Nemčija atlantski vojski. Nemčija bo prispevala, kakor pišejo, z 12 divizijami, s 1326 taktičnimi letali ter z malo obalno mornarico. Od divizij bo šest infanterijskih, štiri oklopne in dve mehanizirani. Vsaka oklepna divizija bo štela 12.700 do 14.000 mož ter 280 tankov težke, srednje in lahke tonaže, medtem ko so štele med zadnjo vojno le enajst tisoč mož in 140 tankov. Tanke bodo dobavile nemški vojski Združene države in Anglija. Infanterijske divizije bodo popolnoma motorizirane. V teku dveh do treh let bodo vse te sile pripravljene za boj. Leto pozneje bosta tudi letalstvo in mornarica nared. Vrhovni poveljnik nemške vojske bo baje bivši 64-letni general Criiwell, s katerim je tudi socialdemokratska opozicija zadovoljna.
Skupna vojna sila atlantske vojske v Zapadni Evropi bo štela 54 divizij in sicer bodo prispevale Združene države s šestimi. Velika Britanija s štirimi, Francija s štirinajstimi, Zapadna Nemčija in Italija vsaka z dvanajstimi ter Belgija, Holandska in Luksemburg skupno s šestimi divizijami.
Atentat na panamskega predsednika Remona
V nedeljo po novem letu je bil izvršen atentat na predsednika panamske republike, Jose Antonio Remona. Predsednik Remon je v družbi svojih prijateljev napival v hipo-dromskem baru na zmago svojega konja, ko je bilo oddanih s treh strani več brzostrelskih rafalov na njegovo gručo. Najprej se je zgrudil na tla Remonov telesni stražnik, nakar so zadeli streli Remona v hrbet ter ga podrli na tla. Obenem je bil
Policija je aretirala takoj več o-seb, med njimi tudi neko mlado žensko, Thelmo King, ki je bila v predsednikovi družbi in ki je pred napadom stopila baje nekoliko v stran, da so mogli napadalci tein bolj neovirano opraviti svoje zločinsko delo.
Med aretiranci je tudi bivši panamski predsednik Arnulf Arias, ki je znan zaradi svojih diktatorskih stremljenj, zaradi česar ga je ljudstvo že pred leti odstavilo od predsedniškega mesta. Vendar ni bilo do zadnjega nobenih dokazov, da bi bil zapleten v Remonov atentat. To naj bi sledilo tudi iz tega, ker ni prišlo po atentatu do nobenega upora s strani Ariasovih pristašev.
Umorjeni Jose Remon je bil izvoljen za predsednika panamske republike pred tremi leti ter je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Tudi v Združenih državah je užival velik ugled. Sam Eisenhower se je izrazil ob njegovi smrti s temile besedami: »Zelo me je užalostila vest o Remo-novi smrti, kajti Remon, moj prisrčni prijatelj, je tižival pri naši vladi veliko spoštovanje.«
Kakor znano je Panama mala srednjeameriška republika s približno pol milijona prebivalcev in 75.000 kvadr. km ozemlja. Skozi njo se vije 81,6 km dolgi Panamski kanal, ki so ga zgradile Združene države pred 40 leti. Zato je zanimanje Združenih držav za panamsko republiko in njene politične razmere povsem razumljivo.
smrtno zadet tudi panamski plavalni prvak Danilo Souza. Ranjenih je bilo tudi več drugih oseb.
Predsednika Remona so odpeljali takoj v bolnico, kjer pa je že po dveh urah izdihnil.
Napadalci so takoj po atentatu pobegnili ter se v splošni zmešnjavi poizgubili. Remonova telesna straža je namreč priskočila Remonu na pomoč, namesto da bi bila planila za atentatorji.
IZ JUGOSLAVIJE
Tuberkuloza v Sloveniji
Na seji zdravstvenega sveta LRS je dr. Bojan Fortič podal poročilo o stanju tuberkuloze v Sloveniji. Po tem poročilu ni tuberkuloza v Sloveniji v zadnjih petih letih niti .porastla niti padla. Letno oboleva na tuberkulozi po 300 oseb na sto tisoč prebivalcev. Najbolj so prizadeti industrijski okraji in pa večja mesta, to je Ljubljana, Maribor in Celje. Vzroki za obolenje so podhranjenost, slabi stanovanjski prostori, na kmetih pa nizka zdravstvena vzgoja.
Turizem v Sloveniji
Lansko leto je doseglo število turistov v Sloveniji rekordno število. Prišlo jih je nad 400 tisoč.
Božič
Dočim so kristjani po vsem svetu praznovali v soboto 25. decembra spominski dan rojstva Jezusa Kristusa ter so se tega spomnili celo v Moskvi, je bil to v vsej Jugoslaviji delovni dan. »Slov. poročevalec« je dne 24. dec., to je na božično vigilijo prinesel kratko opozorilo, češ naj ljudje ne nasedajo govoricam, da bo v soboto 25. dec. dela prosti dan zato, ker je »to praznik starih običajev«. Napredni »Slov. poroč.« pravi, da se ni čuditi ljudem, ki so take govorice razširili, saj o njih ni vredno niti govoriti.
Na deželi so pa kmečki ljudje kljub temu praznovali božič po starih običajih, dočim za novoletno jelko in Dedka Mraza ni bilo prav nobenega navdušenja nikjer. Sam »Poročevalec« pravi v nekem članku, da ne vedo več, kaj naj Dedek Mraz pove otrokom, ker je prejšnja leta že vse povedal.
Kristus govori ljudem že dva tisoč let, a jim ima še vedno toliko novega povedati!
Boj zoper nepismenost
LR Srbija je sprejela zakon o obveznem obisku ljudskih šol. V Srbiji je namreč še vedno okrog 25% nepismenih. Zato so sprejeli zakon, ki predvideva občutne kazni v denarju in tudi zapor za starše, ki bi ne pošiljali otrok v šolo. V Bosni-Hercegovini pa so sklenili, da odprejo pri ljudskih šolah posebne dvoletne tečaje za nepismene nad 15. letom starosti. Tam je namreč nad 40% nepismenih.
Druga	ned.	po
Tisti čas je bila svatba v Kuni galilejski in Jezusova mati je bila tam. Povabljen je bil na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. In ko je vino pošlo, reče Jezusu njegova mati: Vina nimajo. — Jezus ji pravi: Kaj je meni in tebi, žena? Moja ura še ni prišla. — Njegova mati reče strežnikom:	Kar	koli	vam poreče,
storite. — Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus jim reče:	Napolnite
vrče z vodo. — In napolnili so jih do vrha. Nato jim reče Jezus: Zajemite zdaj in nesite starešini. — In nesli so. Ko je pa starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in videl, od kod je —- strežniki pa, ki so bili vodo zajeli, so vedeli — pokliče starešina ženina in mu reče: Vsak človek daje najprej dobro vino in, ko se napijejo, tedaj slabše. Ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. — Tako je v Kani galilejski storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo — in njegovi učenci so verovali vanj.
*
Jezus na — svatbi. Ni dovolj to, — še za vino naj on poskrbi. Gostitelji ne smejo ostati v sramoti in svatje ne smejo pogrešati vina.
Ce bi nam bilo dano doumeti prizive, ki jih Zveličarju slika v dušo njegova vsevednost, ko se mu odpira pogled v slavo nebes, lepoto presv. Trojice in zveličanih duhov ter prodira vse doli v temne globine pekla, ko se pred njim razgrinja vesoljni svet in mu je znana sleherna sreča in bolest človeka, — prizori, ki polnijo dušo z najslajšo zamaknjenostjo in najstrašnejšo grozo, s čustvi skratka, ki jih človeško čustvovanje ne prenese, — tedaj bi naša prva misel rodila to vprašanje: »Kje naj je tu še prostora za tisto lahkotno ve-
ZAKAJ JE KAK FILM OBSOJEN?
Italijanski katoliški center za presojanje filmov našteva različne razloge, zakaj je kak film označen kot neprimeren in za vsakogar nevaren. Neprimerni so tisti filmi, ki vsebujejo in opravičujejo trditve, ki nasprotujejo katoliški veri in morali, n. pr. razporoko, dvoboj, samomor, detomor, nezakonsko materinstvo in drugo. Nevarni so filmi, ‘ki prikazujejo v slabi luči verske obrede, svete reči, cerkvene ustanove, osebe,
selost, ki jo more nuditi svatba dveh brezpomembnih Judov v galilejski Kani ?«
Prav to začudenje bi pokazalo, kako majhen je človek in kako neomejen je Bog, kako neomejen je tudi Kristus v svojem čustvovanju. Poln razumevanja je Kristus tudi za človeško občutje veselja.
Nešteto reči je na svetu, ki naj bodo človeku v veselje. Ali ni Kristus hotel pokazati nanje, ko je pravil, kako po volji Očetovi sonce sije na vso naravo, na dobre in slabe? Dan in noč, jutro in večer, gore in doline, morje in reke, pomlad in jesen: čez vso naravo je Bog razlil toliko pristne lepote, ki naj bo človeku v razvedrilo in veselje. Ne-ustvarjena Modrost sama priznava v svetem pismu: »Moje veselje je bivati s človeškimi otroki.« Veselo igranje otrok, čista ljubezen fanta in dekleta, tesna spojenost zakoncev v sreči in boli, čuječe oko matere nad dojenčkom: sama lepota! Lepa je pesem iz polnega srca, umetnina, ki Stvarnikovo lepoto vredno tolmači. Lepo je pričakovanje in izpolnitev, potrpljenje in usmiljenje: vsevidna lepota notranjega zdravja in dobrote.
Ali ta krščanski občutek veselja nima kar nič opraviti z nebrzdanimi zabavami in veseljačenjem, ki se ne ozira na božjo ali cerkveno postavo, gre preko zakonskih vezi in družabnih dolžnosti, postavlja v nevarnost lastno in tujo moralno nepokvarje-nost in telesno zdravje. Poleg izrazite lahkoživnosti zadevajo ti očitki v izdatni meri še šport, kino in ponočno veseljačenje po dvoumnih plesih. Njega žalostni sadovi so pa solze in beda, obup in kletev.
Mati nebeška, Ti začetek našega veselja, spomni se, prosimo, kako si znala pomagati svatom, v Kani in natoči vsem pravega veselja.«
čeprav jih morda ravno ne smešijo. Nadalje, filmi, ki utirajo pot načelom, ki so škodljiva človeški družbi in mirnemu sožitju. In končno filmi, ki imajo zelo nemoralne prizore, kakor dolgo zapeljevanje, nage ali skoraj nage ženske figure, plese, ki vzbujajo strasti ali vsebujejo izrazito nedostojne gibe. Filme, 'ki predstavljajo take stvari, označi komisija za neprimerne in nevarne za vse ljudi. Predstavljajo namreč veliko nevarnost za versko in moralno življenje vsakega človeka. Niso pa nevarni
samo filmi, ampak vse predstave sploh, ki uprizarjajo take stvari, torej tudi igre, bodisi na odru ali po radiu.
DOLŽNOST KATOLIČANOV
Preostane nam še odgovor na praktično najbolj važno vprašanje, ali se je katoličan dolžan ravnati po razsodbi cerkvene komisije za filme ali ne. Pred končnim odgovorom še nekaj pripomb.
Komisija opredeli filme v glavnem v tri skupine. V prvo skupino spadajo filmi, ki so primerni za vse ljudi - italijanska ocena per Tutti; v drugo skupino filmi, ki so primerni za odrasle - per Adulti; in v tretjo skupino filmi, ki niso primerni za nikogar -Esclusi. Med odrasle ljudi ne spadajo tisti, ki so stari 16 ali 20 let. Tu niso mišljena leta, ampak razumska in moralna zrelost. Mišlj eni so ljudje, ki so zmožni treznega presojanja. Tako zrelost pa ne dosežejo vsi ljudje v isti starosti, zato ni mogoče postaviti neka leta kot mejo zrelosti.
Pripominjam še to, da ni rečeno, da film, ki je označen kot primeren za odrasle, ne bi mogel škodovati nobenemu odraslemu človeku. Temu ali onemu more tak film vseeno škodovati zaradi njegovih posebnih umskih in telesnih razpoloženj.
Tudi ne smemo zamenjavati cerkvene cenzure filmov z državno. Državna cenzura se vrši pod čisto drugimi vidiki kot cerkvena, zlasti če gre za versko indiferentno državo. Državna cenzura se zanima predvsem, da v filmu ni ničesar, kar bi predstavljalo nevarnost za obstoječi red. Zato ne sme nihče misliti, da sme po dovršenem 16 letu gledati vse, kar hoče. Ponovno poudarjam, da se razumska dozorelost ne da meriti z leti.
Po teh pripombah lahko odgovorim, da se je katoličan v vesti dolžan ravnati po navodilih, ki jih daje cerkvena komisija glede filmov. Kje je ta dolžnost uteme-Ijena? — Vsakdo se je po naravnem pravu dolžan izogibati stvari, 'ki predstavljajo resno nevarnost za njegovo versko in moralno življenje. Katoličan ne sme brez zadostnega razloga zahajati v bližnjo priložnost za smrtni greh. Znanstveno, pa tudi po neštetih izkušnjah je dokazano, da slabi filmi škodljivo vplivajo.
Vsak katoličan bi se moral najprej prepričati, kakšen je film, ki ga hoče iti gledat. Veliko brezbrižnost in neprevidnost kaže tisti, ki hodi gledat vse filme brez izjeme. Nihče ne vzame zdravil, ne da bi se prej prepričal, 'kaj je v steklenički. Ocena cerkvene komisije za filme nudi vsakemu človeku jamstvo, da se lahko izogne nevarnosti za svoje versko in moralno življenje. Po mestnih župnijah so na cerkvenih vratih stalno ocene filmov. Komur se zdi nadležno, si lahko kupi za malenkosten denar knjižico SOS, ki vsebuje seznam vseh filmov, ki so v obtoku in zraven naslovov so tudi Ocene.
NAŠA ODGOVORNOST
Škoda je, da se katoličani premalo zavedamo svoje moči. Če bi vsi katoličani bojkotirali moralno slabe filme, bi se kakovost filmov v kratkem visoko dvignila. Filmi bi potem res vršili tisto nalogo, ki bi jo morali: neprisiljeno bi ljudi vzgajali, širili bi jim kulturno in znanstveno obzorje in nudili bi pošteno razvedrilo.
( Konec )
Vera in naš čas
Urnik raznih oddaj na Radiu Trst II se bo s 16. januarjem nekoliko spremenil. Ob tej spremembi bo tudi naša verska ura »Vera in naš čas« premaknjena na poznejši čas, ki bo verjetno za mnoge bolj ugoden kot dosedanji. Žal, ni bilo mogoče doseči, da bi bila oddaja točno opoldne, ker se je treba ozirati na druge oddaje. Po novem urniku bo oddaja »Vera in naš čas« vsako nedeljo od 11.15 do 11.30. Opozorite tudi svoje znanec na spremembo. Kdor le more, naj versko uro posluša, ker so na sporedu vedno razna aktualna verska vprašanja, ki jih ne slišimo v cerkvi. V kratkih novicah zvemo glavne posebnosti iz verskega življenja po svetu. Če ima kdo kakšne posebne želje glede oddaje, se lahko obrne na naslov:
Stanko Zorko - Trst, Vicolo delle Rose, 7.
PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS« BO V NEDELJO 16. JANUAR-JA OB 11.15 NA SPOREDU GOVOR O MOLITVENI OSMINI, KI GA JE PRIPRAVIL PREČ. G. STANKO JANEŽIČ.
Denar za preganjanje
Protiversko preganjanje na Kitajskem je financirano z dohodki trgovine z mamili, tako je izjavil vodja japonske varnostne službe. Samo v letu 1952 so dobile komunistične oblasti iz te trgovine 72 milijonov dolarjev.
Pomemben cerkveni
Bazoviška župnija je med vsemi slovenskimi farami na svetu kljub bridkim in brezbožnim časom posebno srečna in odlikovana. Njeni verniki so v zadnjih treh mesecih doživeli dva velika dogodka, kakršnih drugi po ogromni večini niso deležni niti enkrat. Oktobra lani je bila posvečena in izročena svojemu namenu nova, moderna cerkev na Pesku, na praznik sv. Treh kraljev pa so v bazoviški cerkvi blagoslovili prelepo novo krstnico ali krstno kapelo. Oboje je ne samo strogo verskega, marveč tudi širšega, vsenarodnega pomena ter vzrok za ponos slehernemu Slovencu, saj predstavlja pomembno uveljavitev sodobne slovenske stavbne in upodabljajoče umetnosti in to v razmerah, v katerih ne živi noben drug katoliški narod v Evropi. Cerkev na Pesku ter bazoviška krstniea sta namreč delo mladega slovenskega umetnika, po rodu Goričana, arhitekta g. Vilka Čekuta.
Nova kapela je urejena v starem prostoru, levo od glavnih cerkvenih vrat, kjer je bil že poprej krstni kamen. Arhitekt je zaradi izredne višine pusti prostor s posrečenim domislekom znižal ter ga navzgor zaprl s kasetiranim stropom iz motnega stekla, tako da krstniea dobiva umetno svetlobo posredno od zgoraj, kar daje vsemu skupaj poseben čar. Ta bela luč, ki bi bila sicer prehuda, je primerno omiljena in mešana s pisanimi odsevi, ki prihajajo skozi veliko okno iz barvanega stekla v ozadju. V oknu je slika svetega Janeza Krstnika ter golob, simbol Svetega Duha. Tudi osnovno risbo za to stekleno okno je napravil g. Čekuta, izdelal v materialu pa jo je tržaški slikar Sbisa.
Stene krstnice so obložene z umetnim kamnom v sivih in zelenih odtenkih, s katerimi se lepo spaja v skladno enoto temnejši tlak. Krstni kamen sam, ki predstavlja središče prostora, je iz nabrežin-skega marmora, delo kamnarjev Devetaka in Gobba, ki sta v materialu izvedla vse dosedanje Čekutove arhitektonske in kiparske zamisli, katerih ni malo. Pokrov krstnega kamna ter mali tabernakelj za sveta olja sta iz tolčenega brona. Na tabernaklju sta upodobljena simbola krstne nedolžnosti: belo oblačilo ter sveča. Vrata v kapelo, delo kovaškega podjetja Ferluga od Sv. Ivana, so iz kovanega železa ter so umetnina zase.
Vsa kapela je prelep primer posrečene adaktacije starega, temnega prostora s preračunano kombinacijo najrazličnejših arhitektonskih, kiparskih, barvnih in svetlobnih elementov v moderno celoto, kakor ji na Tržaškem sploh nimamo primere. Kdor je na praznik Ob blagoslovitvi poslušal komentarje slovenskih in italijanskih udeležencev, je bil lahko vesel. Videl je namreč, da prava in res navdihnjena cerkvena umetnost lahko neposredno govori slehernemu, tudi najbolj preprostemu človeku, ki ima odprto srce za vse, kar je lepega in božjega.
Krstnico je ob izredni udeležbi vernikov
PRVA DOKTORICA TEOLOGIJE
V Miinchenu v Nemčiji je dosegla doktorat iz katoliške teologije Marija Elizabeta Goessmann. V kratkem bo odpotovala skupaj z možem na Japonsko, kjer ibo delovala na katoliški univerzi v Tokiu. Marija Goessmann je prva ženska, ki je dosegla doktorat iz katoliške teologije.
POSNEMANJA VREDNI ŽUPAN
Župan mesta Montreal v Kanadi, 38-lct-ni advokat Jean Drapeau, je obljubil, da bo županoval v skladu s krščanskimi načeli. Skrbel bo, da bo javno moralo ohranil na primerni višini. V nastopnem govoru je dejal: »Prosim Boga, da bi vsi živo čutili dolžnost odgovornosti, ki mora voditi vsako dejanje vsakdanjega življenja.«
PREOKRET V ARGENTINI
Argentina je vedno veljala za katoliško državo in tudi sedanja vlada je to večkrat izjavila. Zadnje mesece pa je prišlo ao napetosti med Cerkvijo in državo zaradi nekaterih vladnih ukrepov. Vlada bi rada preprečila vsako delovanje in vpliv duhovnikov v javnem življenju, predvsem med delavci in dijaki. Hud udarec za Cerkev pomeni nagla odobritev zakona o razporoki. Zadnji čas so oblasti v cordob-ski pokrajini prepovedale učiteljem pouk verouka v javnih šolah. Te razmere v Argentini so nagnile sv. očeta, da je v svojem govoru dne prvega novembra preteklega leta opozoril, da obstoji v nekaterih državah stremljenje, da bi omejili oblast in delovanje škofov in celo sv. očeta samega.
praznik na Bazovici
blagoslovil openski dekan g. Silvani ob asistenci domače duhovščine. Hvala zanjo gre najprej obema brezplačnima garačema za lepoto božjega kraljestva na Tržaškem, zlasti neutrudnemu g. župniku Živcu ter arhitektu, nato brezimnim požrtvovalnim darovalcem.
Žal ne moremo mimo, da ne bi ob tej priliki spet omenili svojevrstno ter nerazumljivo ravnanje Radia Trst II. V našem listu smo že večkrat pisali o odporu nekaterih ljudi iz njegovega vodstva do slovenskih katoliških kulturnih in drugih manifestacij, ki se kaže v zamolčevanju ali omalovaževanju istih. Razen kratkega naznanila, da bo blagoslovitev, smo zaman čakali vsaj besedo o tem pomembnem kulturnem in umetniškem dogodku. V »Petkovih kulturnih razgledih« smo slišali, kako se je radijski umetnostni referent, znani titovski predavatelj, mučil, da bi po raznih tržaških razstavah, ki nas Slovence malo ali nič ne brigajo, nabral nekaj praznih drobtin za zamašitev določenega časa. Slišali smo hvalnico na predstave titovskega lutkovnega gledališča, ki so za novo leto predstavljale sestavni del komunistične, protikrščanske in protibožične maške-rade z »Dedkom Mrazom«. Torej je Radio Trst II spet enkrat delal propagando, četudi posredno, za komunizem in to ob največjem prazniku krščanstva. Spet drugi njegov levičarski referent se je hotel pretegniti z navajanjem in hvalo najneznat-nejših podrobnosti iz novega titovskega mladinskega lista. Omenjeni so bili celo nesmiselni, čeprav določenemu namenu služeči kolektivistični poskusi nekega titovskega slikarja pri pouku risanja na srednjih šolah. Vse, samo o najpomembnejšem dogodku s področja slovenske stavbne ter upodabljajoče umetnosti na Tržaškem pa niti besede! Če se je v časih, ko slovenski narod še ni trpel v jarmu komunizma ali pod posrednim terorjem njegovih sopotnikov, posrečilo slovenskemu arhitektu, da je dobil naročilo za cerkev ali kapelo, so umetnostne revije objavljale posebne -izdaje, da ne govorimo o poročilih, intervjuvih in slikah v dnevnem tisku. V današnjih razmerah je spričo tega ravnanje slovenskih odgovornih ljudi na Radiu Trst II več kakor obsodbe vredno. Če se svojega poslanstva ter vsaj najpreprostejše objektivnosti ne zavedajo, so nesposobni ter na taka mesta ne spadajo. Če pa zamolčevanje takih velikih kulturnih dogodkov izvira iz zavestne težnje in volje, potem taki ljudje sabotirajo namene, katerim naj svobodna zahodna radijska postaja služi, posebno na tako kočljivi točki, kakor je Trst. Čeprav je Radio Trst II namenjen Slovencem, ki so po ogromni večini verni — in celo trpeči — katoličani, ne zahtevamo od njega kakih monopolov, pač pa objektivnosti. Prav proti tej objektivnosti pa njegovo vodstvo tudi zadnje čase preveč greši, tako da njegovi katoliški poslušalci niso tega več voljni prenašati.	c m
CERKEV ZA VZGOJO MLADINE
Zadnjega decembra preteklega leta je minilo 25 let, odkar je sv. oče Pij XI. izdal okrožnico o krščanski vzgoji mladine. Okrožnica je izšla nekaj mesecev po sklenitvi lateranske pogodbe in konkordata med Italijo in sveto stolico. Izšla je v italijanskem jeziku, ker je hotela tedanjemu fašističnemu režimu povedati, da nima nobena država izključne pravice nad vzgojo otrok. Okrožnica je zlasti važna zato, ker je sv. oče jasno povedal, da imajo prvo pravico do vzgoje otrok starši, potem Cerkev in končno država. Zaradi te okrožnice je prišlo tistikrat do ostrega nasprotja med tedanjo italijansko vlado in sveto stolico.
MONTSERRAT V ŠPANIJI
Marijina božja pot na Monserratu v Španiji je bila gotovo v preteklem letu ena izmed tistih, ki so bile najbolj obiskane. Številke to najbolj dokazujejo. Skupno število romarjev znaša 710.000. Največ je bilo seveda Špancev, a številno so bile zastopane tudi druge narodnosti, tako iz Italije, Nemčije, Francije, Avstrije, Združenih držav, Švice, Belgije, Anglije, Ura-gvaja, Portugalske, Holandske, Danske, Švedske, Malte, Alžira, Argentine in Brazilije.
V romarski cerkvi je bilo darovanih 30.500 svetih maš in razdeljenih 350.000 sv. obhajil. Pri dveh posvečenjih je bilo posvečenih 119 duhovnikov in 391 parov je sklenilo zakon pred Marijinim oltarjem.
^Deagi sfooeitsfu cojcifci - pojclcaofjimi o O^clsfusu!
Spominjate se še, kako smo v domovini skupno opravljali pobožnost prvih petkov in prvih sobot. Zadnjo skupno pobožnost petih prvih sobot smo končali 5. maja 1945 — in nato odšli. V maju 1955 bo nam minilo deset let v tujini! V vseh težkih skrbeh, nevarnostih in razočaranjih je bila Marija naše upanje. Nismo se zmotili, ko smo se njenemu brezmadežnemu Srcu posvetili. —-
Istočasno bo desetletnica enega najžalostnejših dogodkov v slovenski zgodovini: množičnega umora blizu deset tisoč fantov in mladih mož, ki so bili koncem maja 1945 pod prevaro vrnjeni v roke krvnikov, ki so jih po groznem mučenju na domačih tleh pobili. Žalost in bolest nad njih strašno smrtjo je bilo morda najtežje, kar smo doslej doživeli, mi v tujini, ki smo jih videli odhajati, in oni doma, ki so zaman nanje čakali. Spomin nanje nam je svet in nam mora biti svet do konca življenja.
Za to dvojno desetletnico prihajam pred vas s predlogom: Zopet se duhovno združimo in skupno, kot nekdaj doma, opravimo POBOŽNOST PETIH PRVIH SOBOT, kakor jo želi brezmadežno Srce Marijino. Začnimo s prvo soboto v februarju (5. februarja 1955), da končamo s prvo soboto v juniju (4. junija). Če kateri zaradi službe ne bi mogel prejeti obhajila v soboto, naj ne neha pobožnosti, ampak naj se nam naslednjo nedeljo pridruži s svetim obhajilom.
Radi in v velikem številu ste se odzvali, ko sem vas v času težke okupacije povabil k pobožnostim prvih petkov in prvih sobot in k posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Prepričan sem, da se Vam ljubezen do Marije ni ohladila, še bolj se je razvnela v pravkar zaključenem Marijinem letu, zato ne dvomim, da boste vsi, ki živite sicer v tujini pa vendar v svobodi, radi sprejeli moj predlog.
Daljave nas ločijo, a za ljubezen ni daljav! Iz ljubezni do padlih žrtev, iz ljubezni do rodne zemlje in na njej trpečih rojakov se bomo v hvaležni ljubezni do Marije, Matere in Kraljice naše, vsako teh petih prvih sobot v duhu in milosti svetega obhajila povezali med seboj, da zadoščujemo njenemu brezmadežnemu Srcu in jo prosimo njenega posebnega varstva zase in za ves naš narod. Majhni smo mi Slovenci, ogroženi in zatirani, zato smo skrbne roke materine in njene tople ljubezni še bolj potrebni. In mati, ali ne posveča največ skrbi otroku, ki je najbolj slaboten ?
Ob koncu te skupne pobožnosti bomo obnovili — vse družine in vsak posu-meznik — posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu; kateri pa se še niso, se bodo ob tej priliki prvič posvetili.
Ves mesec junij naj bo posvečen toplemu spominu na naše v letu 1945 padle in pobite brate. Upam. tla so večina, morda že vsi, v nebesih za ceno mučenja in strašne smrti; veselilo jih bo, če v njih spomin izpolnimo željo naše in njihove Kraljice. Ako pa bi kateri v večnosti potrebovali naše pomoči, je jim v obilni meri moremo nuditi ravno s pobožnostjo prvih sobot. Zdi se mi, da bi ne mogli na lepši, svetejši in boljši način obhajati — poleg drugih spominskih prireditev te desetletnice.
Pozdrav in blagoslov!	"f"	GREGORIJ ROŽMAN
ljubljanski škof
V Clevelandu, Ohio, U.S.A., v decembru 1951.
“ PRESOJANJE FILMOV
Iz življenja Cerkve
Leto VII - 1955 - Štev. 2
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
ŽENSKI
S pričujočo številko uvajamo novost: Ženski kotiček. Z njim hočemo priti nasproti našim ženam in dekletom v njih posebnih zadevah in skrbeh. Zato vabimo nase žene in dekleta k sodelovanju, da bo ta kotiček čim bolj zanimiv in koristen.
Sedem pravil zakonske sreče
1. Svoje domače zadeve obdrži zase. Ni ga bolj nevarnega sovražnika za zakonsko srečo, kakor raznašanje vse naokoli, prijateljem in znancem, domačih družinskih razmer. Tudi najožji družinski znanci naj ne zvedo o notranjih skrivnostih med možem in ženo. Sveta išči le pri duhovniku, ki ti bo edini znal prav svetovati in bo o tvoji zadevi molčal.
2. Družinske stroške je treba prilagoditi dohodkom in tudi kaj prihraniti za težke dni, ki prav gotovo zadenejo vsako družino. Navadno je tako, kdor veliko zasluži, tudi veliko zapravi. Pametno gospodarstvo je eno izmed glavnih temeljev prave družinske sreče. 2 varčnostjo si lahko pripravimo udoben domek tudi z majhnimi dohodki.
3. V svojem obnašanju naj se mož in žena držita tistih postopkov, ki sla jih bila vajena, ko sta se spoznala in ju je bila sama dostojnost, obzirnost in ljubeznivost. Tako naj bo tudi zdaj, ko poteka njuno življenje pod isto streho.
Leto 1954 - leto
Kdor se količkaj zanima za šport — kdo izmed mladih se pa danes ne zanima, če ne direktno in aktivno, pa vsaj indirektno s tem, da čita športne časopise ali pa 'hodi gledat razna tekmovanja in športne prireditve — bo vedel, da je bilo preteklo leto izredno bogato na novih rekordih. Nič manj kot 56 starih rekordov je padlo in doseženih je bilo 12 novih rekordov v takih disciplinah, ki so na programu na olimpijadah (lahka atletika, plavanje itd.). S tem številom je daleč prekošeno leto 1932, ’ki je do sedaj prednjačilo, torej spet rekord.
Za navadnega »smrtnika«, ki se ne udejstvuje aktivno v eni ali drugi vr9ti lahke atletike, bodo številke, to je mere in časi, ki jih bom navajal, navadne suhe številke. Tisti pa, ki se je kdaj vsaj nekoliko potil na kakem treningu ali na tekmi, ki je že sam praktično poskušal postavljati mere in čase na kakem stadionu (in dijaki se danes v šoli več ali manj vsi praktično udejstvujejo v kakem športu), pa ve, da je za temi številkami ogromno napora in znoja, nešteto ur trdega vadenja pod žgočim soncem ali v mrzli telovadnici, zraven pa zvrhana mera trdne volje, živčne napetosti, premagovanja »kritičnih momentov«, končno pa po doseženem uspehu zadovoljstvo in vese-
p. gjecon	deželi
Škipetarjev POVEST
Župnik Rubiga, oče Anastazij, je bil velike koščene postave, lep, močan, častitljiv, čeravno je že prekoračil sedemdeseto leto. Imel je sive lase, od katerih je tu in tam kak koder silil izpod rdečega fesa (fes, okrogla kapa rdeče ali bele barve), katerega je imel vedno na glavi. Tudi brke, na kratko ostrižene, so že začele siveti. Samo lasje in brke so izdajale sedemdesetletnika. Sicer pa še ni bilo nobenega znamenja starosti, ki ni mogla ugasiti ognja njegovih oči in oslabiti glasu. Župnikova postava je bila postava ponosnega poveljnika, in v resnici je gospodoval ljudstvu, čigar od očetov podedovan ponos je prekoračil vse meje. Bil je osebnost, kateri se m bilo mogoče zoperstavljati, volja kateri so se morali (prej ali slej) upogniti tudi najbolj trdovratni.
Oče Anastazij je bil mož, ki ni kar tako na prazno govoril. Dolgoletno bivanje v Krvezezu (vas v severni Albaniji) mu je dalo priložnost, da se je dobro uživel v
KOTIČEK
4. Ne pozabi, da je tvoj mož, ali tvoja žena človeško bitje in ne angel. Zato ima svoje napake in docela popoln človek doslej še ni bil rojen.
5. Drug drugega bremena nosite, pravi sv. Pavel. To velja še posebno v zakonskem življenju. Skušaj biti zvest pomočnik, zvesta pomočnica svojemu zakonskemu drugu in svoji zakonski družici, ne samo ob dnevih sonca in sreče, ampak še bolj takrat, ko se vajino »sonce« skrije za temnimi oblaki vseh mogočih preizkušenj življenja. Trpljenje je polovico manjše, če ga složno skupno nosimo.
6. Izruj iz svojega srca sleherno senco nevoščljivosti in ljubosumnosti, da se v tvojo družinsko srečo ne zaje rak, ki jo bo prav gatovo uničil. Naj bo čista tvoja vest, brez vsake sence prevare in ne imej nobene skrivnosti proti svojemu zakonskemu drugu.
7. Da boš vsa ta pravila lahko izpolnjeval, bodi resnično veren in pobožen. Zaman boš iskal drugod sredstva za srečno življenje v zakonu. Vse je odvisno od božjega blagoslova: »Ako Bog ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji.«
Sedem praktičnih nasvetov
|~i Vinske madeže na podu izmij z mlačno, slano vodo.
L] Pozlačene okvirje boš lepo očistila, če jih boš zdrgnila z belim jesihom in jih nato pustila, da se na zraku posuše.
□ Če se ti je vnel petrolej, boš ogenj takoj pogasila z mlekom.
[j] Usnjene predmete, čevlje, torbice, pasove, boš ohranila mehke, če jih boš namazala s pristno vazelino.
□ Vlago iz prostorov boš lahko v veliki meri odstranila, če boš po kotih položila posode z živim apnenim prahom.
O Apneno Skorjo, ki se tvori večkrat v posodah, ki jih stalno rabimo pri kuhanju, boš lahko odstranila, če jih boš za 48 ur polila z jesihom.
Q Jajčni beljak je izborno lepilo za papirnate lepake na steklo.
športnih rekordov
lje, ki ju ne odtehta niti suho zlato. Pravemu športniku je namreč skromna medalja in pa zavest, da je uspel in nekaj dosegel, več kot vsi zakladi tega sveta. Prav ta zavest po uspehu žene pravega športnika, da se leta in leta pripravlja in napreduje centimeter za centimeter in desetinko sekunde za desetinko, ne da hi za ves trud in žrtve računal na kak gmoten dobiček. Zato pa padajo stari rekordi v tistih športnih vrstah, kjer atleti niso plačani, niso profesijonalisti, nazadujejo pa športne vrste, kjer so športniki plačani (n. pr. nogomet, kolesarstvo itd.).
Sedaj pa nekaj rekordov in sicer iz lahke atletike.
1.	MOŠKI SVETOVNI REKORDI:
100 m: Fjitterer (Nemčija) 10”2 — izenačen svet. rekord; 1500 m: Bannister (Anglija) 3’43” — izenačen svet. rekord, Santee (USA) 3’42”8, Landy (Avstralija) 3'4U’8; 1 milja: Bannister 3’59”4, Landy 3’57”9; 5000 m: Zatopek (Češka) 13’57”2, Kuc (SSSR) 13'56”6, Chataway (Anglija) 13’51”6, Kuc 13’51”2; 10.000 m: Zatopek 28’54”2; met krogle (7.257 kg): 0’Brien (USA) 18.23 m, 0’Brien 18.42 m, 0’Brien 18.43 m, 0’Brien 18.55 m; met kladiva: Krivonosov (SSSR) 63.34 m, Njenašev (SS-
duh izročila, zakonov, navad in življenja Albancev. Poznal je po imenu vse stanovalce. Poznal in cenil je ponos, dobroto in plemenitost sre, razumel prav dobro, kako pohleven in poslušen postane v njegovi roki ta narod, za katerega je vedno delal z vso ljubeznijo.
Ni imel navade mnogo govoriti: malo besed, pa te umerjene, tehtane, so šle v dno srca ter vzbudile navdušenje, katero je hotel doseči.
Oče Anastazij je imel še eno lastnost, o kateri ni bilo mogoče reči, ali je bila to čednost ali napaka. Čeprav je bil v mladosti vseučiliški profesor v Rimu, je v teku štiridesetletnega bivanja v Albaniji postal bolj Albanec od samih Albancev.
Ne da bi ostro obsojal moderno evropsko kulturo, ki se je pogreznila do najnižje stopnje, je imel trde besede za današnjo našopirjeno blazno vedo, za umetnost, ki je zašla s pravega tira, za krivično socialno stanje. Bil je oster nasprotnik polovičarskega napredka ljudi brez značaja. Ko je govoril z očetom Mavrieijem o teh stvareh, je navadno končal pogovor s temi besedami:
»Sem, sem v Albanijo naj pridejo vsi vaši vzgojitelji ljudstva, začenši od vseuči-
SR) 64.05 m; hoja 50 km: Somogyj (Madžarska) 4h28’45”6; 1000 m: Boysen (Norveška) 2’19”5; 880 yard: Nielsen (Danska) 1’48”6 — izenačen svet. rekord; 100 yard: Hogan (Avstralija) 9”3 — izenačen svet. rekord. Poleg teh je bilo še 12 različnih novih rekordov in to predvsem v štafetah in v hoji.
2.	ŽENSKI SVETOVNI REKORDI:
800 m: Otkalenko (SSSR) 2'06“6; 80 m zapreke: Golubničaja (SSSR) 10”9; skok v višino: Čudina (SSSR) 1.73 m; skok v daljavo: Williams (Nova Zelandija) 6.29 metrov; met krogle (4 k): Zibina (SSSR) 16.28 m; met kopja (600 gr): Konjajeva (SSSR) 55.48 m.
Še 4 drugi rekordi so padli.
3.	Kot zanimivost naj navedem za primerjavo še evropske moške rekorde preteklega leta.
200 m: Fjitterer (Nemčija) 20”8; 1500 m: Iharos (Madž.) 3’42”4; skok v višino: B. Nilsson (Švedska) 2.05 m, B. Nilsson 2.10 m, B. Nilsson 2.114 m; met diska: Klico (Madž.) 55.77 m; deseteroboj: Kuz-necov (SSSR) 7292 točk.
Fjjtterer je zmagal na lanskem evropskem tekmovanju v Bernu s časom 10”5
IZ JUGO
Preiskava proti Djilasu
Sodna preiskava proti Milovanu Djilasu in njegovemu prijatelju Dedijeru. ki se je začela dne 31. decembra, se bliža h koneu. Do sodne razprave utegne priti že v kratkem času, kot poročajo tuje agencije iz Beograda. Oba obtoženca sta izven zapora, toda pod strogo . kontrolo.
USA pomagajo Jugoslaviji
Kot poročajo jugoslovanski listi, sta v Beogradu zastopnik jugoslovanske vlade veleposlanik Kopčov ter zastopnik vlade Združenih držav James Killcn podpisala sporazum o izročitvi ameriških presežkov v kmetijski proizvodnji Jugoslaviji. Po tem sporazumu bo Jugoslavija dobila 425 tisoč ton pšenice in za 10 milijonov dolarjev bombaža. Pšenico bo Jugoslavija dobila kot darilo, dinarje pa, ki jih bo ižkupičila pri prodaji tega žita, bo uporabila za izboljšanje cestnega omrežja. Protivrednost za bombaž pa bo jugoslovanska vlada vrnila, kadar ho mogla. Skupaj s to zadnjo količino pšenice bo dobila Jugoslavija od ZDA v tem gospodarskem letu 850 tisoč ton pšenice. — Kot se vidi, se Titu slabe letine zelo izplačajo: sam gre čez zimo v Indijo lovit tigre, doma mu pa Amerikanci zastonj pošiljajo žito za kruh. Kdor zna, pač zna. — Ostane pa le vtis, da je za Amerikance vse skupaj cirkus, kot je zapisal »Klic Triglava«.
Na Kredarici
Na Kredarici pod Triglavom so v preteklem mesecu avgustu odprli meteorološko postajo, ki je najvišja v Jugoslaviji. Ta postaja je le zasilna, vendar upajo, da jo bodo že v bližnji prihodnosti izpopolnili in pozneje kdaj napravili meteorološko postajo prav na vrhu Triglava. Nemogoče ni, saj imajo drugod slične postaje še na višjih vrhovih.
Cirkusa ne marajo
»Slovenski poročevalce« poroča, da so oblasti prepovedale nadaljnjo pot po Jugoslaviji avstrijskemu cirkusu Bratov Re-bernigg, ki je gostoval v Ljubljani. Ljudje so k predstavam naravnost drli in je bilo
liških profesorjev, kateri ne vidijo dalje kot do konca lastnega nosu, pa do ponosnih ljudskošolskih učiteljev, ki imajo prostor v ljudskih šolah samo v škodo človeštvu. Sem v Albanijo naj pridejo vsi vaši demagogi, komunisti in socialisti, delavci, meščani, vaščani, vsi veliki in mali nezadovoljneži. Sem k temu naravnemu pristnemu ljudstvu, katero imajo mnogi za barbarsko, naj pridejo v šolo, da se naučijo živeti v uboštvu, preprostosti, zaupanju v Boga. ki je vir sreče posameznika in celega naroda. Tukaj v Albaniji bodo našli visoke šole za ljudske množice.«
Oče Mavricij ni bil Albanec. Rojen je bil in je zrastel v tujini, kjer je tudi študiral v raznih središčih kulturnega življenja. Ko je zapustil domovino, je vzel s seboj kot življenjski kapital v albanske samotne hribe dragoceno znanost, mlado navdušenje za vse lepo, dobro in plemenito, veliko bogastvo idej. V družbi z njegovim starim tovarišem se je nekoliko njegovih idealov zmanjšalo in nekaj tudi izginilo; vendar je z vso močjo svojega duha in zgovornosti branil nekatere svoje ideje. To ni bilo zanj prav lahka stvar, ker je bil »stari«, njegov protivnik bolj zrel ter izkušen v življenju. Razen tega je bil prisiljen
na 100 m, na 200 m s časom 20”9, potem pa je na Japonskem postavil oba zgoraj navedena časa in se je tako uvrstil med najhitrejše sprinterje na svetu; je drugi Evropejec (prvi Anglež Bailey leta 1951 v Beogradu) s tem časom in šesti po vrsti na svetu z enakim časom (Owens 1936, Do-vis 1941, La Baech 1918, Evvell 1948).
Nilsson je le za 6 mm za Amerikaneem črncem Davisom, ki ima svetovni rekord skoka v višino z 2.12 cm. Pri skoku v višino so Evropejci vedno imeli kakega atleta, ki je skakal okrog 2 m, in sicer so bili znani zlasti Finci, Angleži, Švedi itd. Na letošnjem evropskem prvenstvu so se pa zelo izkazali Čehi (ki so zasedli 2. in
3.	mesto) in Romuni. Romun Soter je prav pred kratkim skočil 2.03 m.
Izredni so časi na I miljo (=1609 m). Bannister je prvi človek, ki je tekel pod 4’ — čas, ki je bil smatran kot meja človeške zmogljivosti. Za njim pa je Landy še znižal ta čas. Ko pa sta se pomerila oba na skupni tekmi, da bi se videlo, kdo je boljši in da bi še znižala rekord, ie zmagal Bannister; čas sicer ni bil boljši od rekorda, toda oba sta spet tekla pod 4 minute.
(Nadaljevanje )
vsakikrat vse razprodano. Cirkus je ponovno podaljšal svoje bivanje v Ljubljani. Sedaj je medenih dni konec. Ukrep so oblasti podvzele baje zato, ker so se med uslužbenci cirkusa skrivali jugoslovanski begunci in ker so se pri cirkusu uslužbene osebe kritično izražale o socialistični Jugoslaviji.
Šport
Jesenska sezona jugoslovanskega nogometnega športa je pri ikraju, ker je pač zima neprimeren čas za brcanje žoge. Zato so najboljši jugoslovanski nogometni klubi odšli v tujino na turnejo, da se odpočijejo, a še bolj, da si napolnijo mošnjiček. Tako je Dinamo odšel v Grčijo, Partizan v Francijo in na Nemško, Zagreb pa v Alžir. Ponekod zmagujejo, drugod pa Jugoslovani izgubljajo. Žoga je pač okrogla, jugoslovanski klubi pa še vedno niso v najboljši formi.
Sredi meseca pa bo videmska nogometna enajstorica gostovala v Ljubljani, kjer nastopi zoper domači klub Odred. Ta nastopa letos v jugoslovanski drugi ligi, zato bi Udinese ne smela imeti pretežkega posla z njim. Vendar je pomenljivo, da so Furlani prvi pohiteli v Slovenijo daleč pred Tržačani ali Goričani.
V brazilskem mestu San Paolo so na novo leto tekli znameniti tradicionalni tek po ulicah. Te tekme se udeležujejo vsako leto najboljši tekači sveta. Letos je prepričljivo in brez posebnih težav zmagal Jugoslovan Mihalič, ki je bil že prejšnja leta eden najboljših tekačev na tej progi.
DROBNE NOVICE
V Združenih državah so splovili največjo ladjo sveta
V sol«) to 11. decembra so splovili v New Yorku do sedaj največjo vojno ladjo na svetu, letalonosilko »Forrestal«. Splovitev se ni izvršila kot običajno, ampak so spustili vodo v nalašč pripravljen zaliv. Ladja telila 76.000 ton in je 316 metrov dolga in 80 metrov široka. Njeni motorji premorejo dve sto tisoč konjskih sil, tako da lahko pluje s hitrostjo 40 milj na uro (65 km).
rabiti albanski jezik, kateremu se ni bil popolnoma privadil, in mu beseda v tem tujem jeziku ni tekla kakor bi si želel. Pa ni bilo pomoči, tako je želel župnik, tak je bil ukaz. Tako sta se več-krat razgovarjala in razpravljala o vseh važnih vprašanjih ter zagovarjala vsak svoje stališče z lastnega vidika. »Stari« je govoril počasi, umerjeno, tehtaje besede, kot da govori na rimskem vseučilišču. Čeravno je albanski jezik reven, brez bogatega besednega zaklada, nezadosten za razpravljanje o vprašanjih abstraktnega značaja, je vendar znal kot duhovit učitelj izraziti z njim tudi najvišje misli. Mladi menih je pazljivo in molče poslušal, a v ognjevitih očeh, na žarečem obrazu in nemirnem obnašanju se je poznalo, kaj pri tem misli. Iz potez na obrazu se je bralo, kako išče snovi za odgovor ter dokazov za zmago svoje ideje.
Čeravno sta bila različnih nazorov, se vendar nista nikoli prepirala; ni bilo mogoče priti do tega, ker sta imela čast, spoštovanje in predvsem veliko ljubezen drug do drugega.
Tokrat pa ni bilo velikih nasprotij, mirno sta sedela in hodila, dokler ni oče Anastazij prekinil molka z besedami:
Višina ladje se da primerjati s 25 nadstropnim nebotičnikom. Na njenem krovu bi lahko stali dve prekooceanski ladji in bi še ostalo prostora. Električna moč, ki jo proizvajajo motorji na tej ogromni ladji, bi zadostovala za razsvetljavo mesta s poldrugim milijonom prebivalcev. Vendar »Forrestal« ni samo največja ladja na svetu, ampak tudi najdražja, saj je stala ZDA nič mnj kot 197 milijonov in 869 tisoč dolarjev ali okrog 120 milijard lir.
V Parizu ogrevajo ulice
V soboto 11. dec. so napravili v Parizu prvi poizkus ogrevanja mestnih ulic. Zaceli so z eno glavnih pariških ulic. V višini treh metrov so v presledkih postavili močne žarnice, ki zadostujejo, da se ulice tako ogrejejo, da ljudje lahko hodijo mimo v poletnih oblekah. Bari in kavarne so postavili na ipločnik svoje mizice in mimoidočim so servirali hladne pijače z ledom, namesto toplega čaja ali kave. Poizkus u-metnega ogrevanja je popolnoma uspel in tako bo Rue Tronchet v pariškem središču skozi vso zimo nudila prijetno gorkoto mnogim Parižanom. Verjetno pa, da ubogi ne bodo imeli dostopa do nje in bodo morali še nadalje zmrzovati po podstrešjih in kleteh.
Že pred Parizom pa so prvi začeli z ogrevanjem ulic Belgijci v Bruslju.
Skriti obdarovalec
V veliki trgovini igrač je ob strani stal visok mladenič in opazoval vrvež mater in otrok, ki so hiteli mimo njega obloženi z zavoji vsakovrstnih oblik. V tistem hipu se je približalo prodajalni mizi dekletce s široko razprtimi očmi in z mehkimi, svilnatimi kodri, ki so ji padali po ramenih. Njen plašček, čeravno ves obrabljen, je bil kljub temu v boljšem stanju kot obleka žene s trudnim obrazom, ki jo je držala za roko. Dekletce je vzelo raz mizo snežnobelega zajčka, si ga pritisnila na prsa, nato ga spet z vzdihom položila na mizo. Mladenič, ki je vse to opazoval, je rahlo pokimal prodajalničarki in ona je spet vzela zajčka in ga ponudila dekletcu. »Na, vzemi, tvoje je, naša tvrdka ti ga daruje.«
Dekletce je nejeverno ogledovalo priljubljeno igračko. Njena mama, sprva presenečena, ni vedela sedaj, kako naj se zahvali. Ko sta odšli, se je mladenič približal prodajalničarki in plačal račun za zajčka.
»Ali jo poznate?« ga je vprašala.
>Ne, toda videl sem, da je najbolj potrebna izmed vseh otrok, kar jih je v vaši trgovini. Vidite, gospodična,« ji je s smehljajem pojasnil, »na ta način se mi zdi, da najbolje uporabim svojo božično dokla-do.a In odšel je s počasnim korakom dalje po veliki trgovini in pazljivo gledal na vse strani.
Prodajalničarki se je obraz razjasnil in nič več se ji ni zdelo njeno delo brezpomembno.
Newyorški nadškof Spellman med korejskimi vojaki
Kardinal Francis Spellman, nadškof v New Yorku, je šel za božične praznike na Korejo, kjer je preživel praznike skupaj z vojaki.
Japonski ribiči izven nevarnosti
15 japonskih ribičev, ki so dobili opekline ob priliki ameriških poskusov s II-bombami, je bilo odpuščenih iz bolniške oskrbe. Združene države so jim plačale za odškodnino 2 milijona dolarjev.
ŠIRITE	NA
»Želel bi, da greš jutri na precej dolgo pot. Med tvojo odsotnostjo je prišla Lula (roža, cvetica; tukaj ime Cvetana) in se je potožila, da je njen oče hudo bolan; torej jutri pojdi tja in poglej, čeravno ne verujem, da je nevarno. Pred tremi dnevi je bil praznik svetega Jurija, njih krajevni praznik, in takrat se je stari najbrž preobjedel; mislim, da predvsem potrebuje dobro mero ricinovega olja.«
Mladi redovnik je bil komaj par mesecev v Kryezezu in eno leto je preteklo, odkar je prišel na albansko zemljo; zato Še ni dobro poznal ljudstva, njegovih navad, zakonov in načina življenja.
»Kaj pa ima opraviti sveti Jurij z jedjo, boleznijo in ricinovim oljem?«
»Ne bo več dolgo, ko ti ne bo treba staviti takih vprašanj; za danes naj ti zadostuje vedeti, da so prebivalci tega kraja zelo revni; živijo slabo. Hrana jim je najbolj preprosta, obstoja večinoma iz koruznega kruha, katerega le redko kdaj spremlja malo fižola ali kumaric. Samo ob velikih cerkvenih praznikih in družinskih spominskih dnevih napravijo izjemo. Ob takih priložnostih prekoračijo vsako mero in je res čudno, koliko kruha in mesa pojedo ljudje, ki so sicer zelo zmerni in z malim
Z GORIŠKEGA
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI
priredi pod vodstvom prof. M. Fileja
GLASBENI KONCERT
v soboto 15. januarja 1955 ob 20,30 in v nedeljo 16. januarja 1955 ob 16,30
V MARIJINEM DOMU NA PLACUTI
Na programu so: Mešani zbor Moški zbor Solisti
in Mandolinistični orkester Vstop samo z vabilom.
Vabila dvignite pri g. Kosiču v Raštelu in v kavarni Rratuž.
Spremembe telefonskih številk
Z novim letom so pri telefonski centrali v Gorici spremenili naslednje telefonske številke:
Medkrajevna zveza — Inter-urbana, doslej 01, je sedaj 10; zveza z bližnjimi kraji — Suburbana, doslej 05, odslej 15; telefonsko tajništvo ima namesto 00 sedaj štev. 11, informacije za seznam naročnikov, doslej 02, sedaj 12, pritožbe zaradi okvar sedaj 19 namesto prejšnje 09.
Podjetje Mocchiut v Gradiški že peti dan zaprto
Delavci in delavke tovarne Mocchiut v Gradiški so pred tednom stopili v stavko, ki naj bi trajala štiri ure dnevno, v znak protesta, ker je ravnateljstvo odslovilo 23 njihovih sodelavcev. Podjetje pa je kratko-malo zaprlo svojo tovarno in tako je sedaj 130 delavcev in delavk na cesti brez zaslužka. Vsi poizkusi sindikatov, da bi prišlo do sporazuma, so do sedaj ostali brezuspešni.
Števerjanska mladina na odru Marijinega doma v Gorici
V nedeljo 9. januarja nas je v Marijinem domu na Placuti razveselila števerjanska mladina z lepo uspelo opereto: Sv. Trije kralji. Videli smo svete Tri kralje, složne in edine na poti k novorojenemu Kralju, nesložne pa v tem, kdo naj Mu prvi pokloni svoja darila. Pred njimi gre zvezda in jim kaže pot in jih tudi pouči, da ko bodo stopili pred Dete, jim bo na mah vse jasno, kdo bo pred Njim prvi. Še prej pa jih pot pripelje na Herodov dvor, kjer sc vsi silno prestrašijo, ko zvedo novico, da je rojen novi kralj Judov. Herod se zaroti, da bo vse otroke pobil, da mu tako novorojeni kralj ne bo ušel. In slišali smo v naslednjem dejanju, kako angelčki pojejo v nebeški slavi in obtožujejo Heroda. Zvezda pa vodi tri modre dalje, v Betlehem in tam se jim nenadoma prikaže hlevček in v njem božje Dete, judovski Kralj, med Marijo in Jožefom. Opereta je za otroke precej zahtevna, vendar so jo pridni šte-verjanski otroci še dobro podali, kar gre predvsem zahvala in priznanje č. g. kaplanu, organistu g. Hermanu in drugim požrtvovalnim osebam, ki so pomagale. Lepa je bila scenerija in pa efekt luči, ki je še bolj poudaril misel igre. Posebno lepo je svojo vlogo podala Zvezda, pa tudi kralj Herod. Sveti Trije kralji pa so bili nekam premajhni, ko bi te vloge igrali večji dečki, bi bilo lepše. Predvsem pa moramo pohvaliti dobro voljo, ki so jo pokazali kakor režiser tako tudi mali igralci, ki so
za izvedbo te operete prišli večkrat iz Ste-verjana v Gorico k vajam. Končno so bile njihove žrtve kronane z uspehom, kar je pokazalo tudi občinstvo, ki je zasedlo dvorano do zadnjega sedeža in stojišča in ni štedilo z aplavzi in priznanjem pridni šte-verjanski mladini. Prav gotovo bi igro še marsikdo rad videl.
Tržaške ladjedelnice bodo gradile novo ladjo
Ladjedelnice CRDA so podpisale pogodbo z ameriško družbo Panama Transport Company za gradnjo 35.000 tonske turbinske ladje. Ladja bo največja te vrste, kar so jih doslej zgradili v Italiji, in bo dokončana v februarju leta 1957. Ravnateljstvo CRDA je v zadnjem času podpisalo pogodbe za gradnjo novih ladij tudi z družbami Adriatica Marlinolich in Sicula iz Palerma.
Podgora
Na praznik svetih Treh kraljev so nam žalostno zadoneli naši zvonovi: nesli smo k poslednjemu počitku Jožefa Klavčiča, našega zadnjega in edinega cerkvenega ključarja. Tako nenadoma nam je nemila smrt ugrabila v njegovem 67 letu zavednega in vernega moža, ki je bil tudi vedno zvest naročnik in čitatelj našega »Katoliškega glasa«. Veliko število sorodnikov, prijateljev, znancev in domačinov se je udeležilo pogreba, ki ga je vodil preč. g. dekan msgr. Novak. Gospod dekan se je
z iskrenimi besedami poslovil od pokojnega, ko je ob odprtem grobu poudarjal vzvišenost, potrebnost in važnost cerkvenega ključarstva. Žalujoči družini in prizadetim izrekamo vsi naše sožalje in zagotavljamo spomin v molitvi za pokojnega.
Pristojbine za radio 1955
Po poviških, ki jih je poslanska zbornica sprejela na pristojbine za radio a-parate za leto 1955, je treba plačati do konec meseca januarja naslednje vsote: za celo leto lir 3300;
Ža pol leta: prvi obrok 1500, trije naslednji vsak po 650 lir.
Takso je treba nasloviti na »Ufficio Re-gistro« ter jo plačati na poiti.
Posebne denarne nakaznice
Po zgledu Anglije bodo sedaj tudi v Italiji uvedli nov način izplačevanja po poštnih denarnih nakaznicah za določene že natiskane zneske. Pošiljatelj bo kupil nakaznico za določeno vsoto in jo poslal določeni osebi, ki bo potem isti znesek dvignila na poštnem uradu ali tudi na banki.
Poroka v tujini
Dne 19. decembra sta se v cerkvi Kristusa Kralja v Buenos Airesu poročila Lučka Kraljeva iz Gorice in znani slovenski smučarski prvak Frenk Jerman iz Dola pri Domžalah. Poročil ju je bivši župnik v Podmelcu in Grahovem, č. g. Tonkli. Mladi par je po poroki odpotoval v planinsko letoviščarsko mestece Bariloche (kakih 1800 kilometrov južno-zahodno od Buenos Airesa), kjer si bo postavil novi dom.
Gospe Lučki, ki je hčerka pokojnega dr. Jankota Kralja, in njenemu možu želimo na novi življenjski poti obilo sreče In božjega blagoslova.
Sovodnje
Na dan novega leta so otroci četrtega in petega razreda nestrpno pričakovali, kdaj pride »komisija« da oceni jaslice in podeli za najlepše primerno nagrado. Prvo nagrado je prejel učenec petega razreda — Branko Kuzmin. Ostali štirje nagrajenci pa sorazmerne nagrade s prvo.
Praznik sv. Treh kraljev je privabil spet veliko otrok iz naše vasi pa tudi od drugod, v župnišče, k obilnemu srečolovn v korist misijonov. Marsikateri so se žarečih lic in s polnimi rokami vračali domov, potem, ko so videli lep vzgojni film.
S TRŽAŠKEGA
Misijonar g. Stanko Pavlin v Trstu
Preden se vrne na misijonsko polje, bo č. g. Pavlin obiskal Trst, kjer bo imel vrsto govorov in konferenc. V soboto 15. januarja ob 8h zvečer bo govoril v Ma-rijanišču na Opčinah. V nedeljo ob 9h bo pridigal v cerkvi pri Sv. Jakobu. Popoldne ob 5h bo govoril v Marijinem domu v Rojanu; ob 6.30 bo na obisku v Marijinem domu — ulica Risorta. V ponedeljek 17. januarja zvečer bo govoril na Slovenskem večeru v Dolini. Upamo, da se bo g. misijonar v Trstu dobro počutil, mi ga bomo pa radi poslušali.
Slovenski večeri v Dolini
V enem tednu imamo v Dolini kar dva slovenska večera. Prvi bo v sredo 12. ja-
nuarja, drugi pa na dan sv. Aniona v ponedeljek 17. jan. Ujeli smo slučajno dva izredna predavatelja in tako se moramo ravnati po njunem času. V sredo bo g. Vinko Zaletel kazal barvne slike o Koroški, v ponedeljek pa bo kitajski misijonar g. S. Pavlin — goriški domačin — govoril in na vse načine, celo s solo-petjem razlagal svoje doživljaje iz daljnih krajev. Pri obeh večerih bodo sodelovali mladi dolinski pevci, ki so se že zadnjič pri Meš-kovem večeru prav lepo postavili. Zraven bo še malo prijetnega filma in tako bo spored kar dolg in drugo jutro bo zopet kakšen mlad pevec težko vstal.
V nedeljo 23. januarja, ko bo na Prc-benegu opasilo sv. Antona, bo v Dolini velika in lepa igra. Bazovci bodo igrali Jalnovo dramo:	»S R E N J A «.
Pridite, ne bo vam žal!
Prebeneg
Končno je le naša prebeneška cerkev prenovljena in v ponedeljek 17. januarja na god našega patrona sv. Antona bo zopet sveta maša. Kar šest mesecev so cerkev prenavljali. Saj bi z delom že kdaj končali, a je zamude kriva sprememba meje v naši bližini. Kamen za tlak v cerkvi so mislili vzeti v miljskih hribih; toda prav v tistem času so zopet prenesli mejne količke ibliže Trsta in tako se je delo ustavilo. Farno opasiio imamo v nedeljo 23. januarja. G. Vidmar bo imel v pripravo malo tridnevnico, v nedeljo pa bomo imeli slovesno službo božjo kar s tremi duhovniki; zelo verjetno bo to prvič v naši cerkvi. Vabimo sosede na obisk!
Sv. Ivan
Na sv. Tri kralje je po daljšem presledku spet nastopila naša Marijina družba na odru s prireditvijo božične igrice trode-janke »Nezadovoljni Jezušček« (p. Adolf -Mirko Kunčič), ki jo je dobro odigral naš naraščaj pod vodstvom gdč. Meldi Žerja-love. Pobudo nam je dala rojanska Marijina družba, ki nam je na prvo adventno nedeljo priskočila na pomoč ter pri nas igrala »Sovražnico« (Nieodemi) tako dobro, da je spet zbudila v naši družbi zanimanje za dramatiko. Zaključek Marijinega leta je privedel v naše vrste nove mladine. Tako upamo, da bo družba mogla nadaljevati tudi s prosvetnim poslanstvom, ki ga je med nami vršila že 50 let.
Tržaški javnosti gotovo ni znano, da imamo pri Sv. Ivanu dokaj dober cerkveni pevski žbor. Za božič, novo leto in Tri kralje nam je prav lepo zapel latinsko mašo in celo vrsto božičnih. Mnogo vernikov je izjavilo, da je bilo tako petje poslušati pravi užitek. Imeli pa smo tudi zelo veliko udeležbo pri službi božji. Nimamo pa le pevskega zbora, temveč tudi nove orgle. To so sedaj najbolj moderne orgle na tržaškem ozemlju. Po enoletni poizkušnji moramo tudi reči, da so zelo dobre. Strokovna sodba o njih pa gre strokovnjakom, ki naj jih pridejo preizkušat.
Nazadnje še beseda o obnovljeni »stari cerkvici«. To je prastara prvotna sveto-ivanska cerkev, ki jo je sedaj obnovila Intendenca za umetnost. Sedaj čakamo u-godnega vremena, da se blagoslovi in odpre javnosti. Obnovili so jo tako, da je ohranila vse značilnosti nekdanje cerkvice.
Božične nagrade za dobroto
Tudi letos se je v Trstu obnovila lepa navada obdarovanja oseb, ki so se v minulem letu posebno izkazale v dobroti. Letos so nagrajenci štirje. Prvo nagrado je dobila gospa Kelleris Alojzija, ki je pred devetimi leti vzela za svoje dete, ki ji ga je ponudila na ulici neznana mati. Marija Clemente je dobila drugo nagrado
za podobno dobro dejanje. Tudi ona je vzela za svojega najdenčka, ki je vrhu vsega še duševno nerazvit in zato njegova vzgoja toliko težja. Tretja nagrajena oseba je gospa Gizela Šamani, ki se je izkazala kot požrtvovalna in nesebična delavka v šoli za gluhoneme. Tudi ona je vzela k sebi enega izmed teh revčkov in skrbi zanj kot za svojega otroka. Edini moški, ki je v nedeljo 2. januarja* prejel nagrado za dobrodelnost je Franc Basso, ki se^ je vse leto zanimal za mestne, reveže, izboljšal žalostni položaj v javnih spalnicah in žrtvoval marsikatero noč v iskanju revežev po ulicah.
Tudi po drugih italijanskih mestih, zlasti v Milanu so nagradili osebe, ki so se v minulem letu izkazale v dobrodelnosti.
Sklepi seje tržaškega občinskega sveta
Na seji tržaškega občinskega sveta dne 30. decembra so razpravljali o številnih manj važnih vprašanjih. Do daljše diskusije je prišlo, ko so vzeli v pretres prošnjo podjetja Bait in Ressel za zidavo stanovanjskih hiš v Rocolu. Omenjeno prošnjo je občina že pred letom dni odbila z motivacijo, da bi se z zidavo hiš uničil edini gozdiček v tržaški neposredni okolici. Podjetje ima zato 40 milijonov lir škode in je vložilo tožbo, ki je v teku. Občinski svet je nadalje odobril 28 milijonov lir za popravo hiš, ki so bile poškodovane po burji in neurju v lanskem letu. Nadalje je odobril 100 milijonov lir za nakup stavb na trgu Goldoni in v starem mestu, ki jih bodo obnovili po regulacijskem načrtu. Vsi občinski svetovalci so na tej seji dobili v proučitev še po en izvod novo izdelanega načrta za gradnjo novega tržaškega vodovoda. Novi vodovod bo stal tržaško občino 4 milijarde lir. V poštev pride predvsem črpanje vode v Furlaniji in povečanje vodnih naprav pri Štivanu. Ker je v Trstu vedno večje pomanjkanje vode, je nujno, da se načrt o novem vodovodu tudi dejansko izpelje.
DAROVI
Za SLOVENSKO STROTIŠČE
S.	B. iz Rima 2500; T. T. st. 2000; T. T. mlj. 2000; K. C. Solkansko polje 1000; N. N. 500; N. N. 1000; N. N. 3 dol.; Gorjup Leo 1000; I. K. 3000: Terčon Olga v počastitev spomina pok. Marije Pertot iz Nabrežine 1000 lir.
Naj Bog obilno povrne vsem dobrotnikom J
LISTNICA UPRAVE
Opozarjamo ponovno vse naše naročnike, da 52. štev. KG ni izšla, in da smo letnik zaključili z 51. (božično) številko.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
DARILNE POŠILJKE
CITRUS
razpošilja še vedno
TVRDKA iimport&export
 	Lastnik:	Aleksander Goljevšček
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem
in najsolidneje Vam bomo postregli!
zadovoljni. Tako mislim, da je stari Doda prekoračil mero, zato potrebuje, čistila in nič drugega. Zato bo ta pot dober pouk zate. Moraš porabiti vsako priložnost, da »poznaš Albance, posebno še, ker je tam, kamor pojdeš jutri, pristna albanska družina. Tam boš imeli priliko, da se dosti naučiš. Doda, hišni gospodar, je špartanske narave: resen, primitiven, sovražnik dolgega govorjenja. Živ krst ga še ni videl, da bi se smejal. Po smrti ženini se nc približa nikomur, živi vedno le zase. Drugače je pravičen mož, ki bi za pravico žrtvoval še lastnega sina. Njegov starejši sin Marko mu je podoben. Svojeglaven, sovražnik vsake družbe, čmeren in molčeč. Oba mlajša brata sta podobna materi, ki je bila mehka, nežne narave. Poseibno Lula, njegova hči, je v resnici krasna vrtna roža, lepa, dobra, čisla, modra, v vsakem pogledu dekle, ki mu ni para. Ndou (Anton) je še otrok, vendar raste in se vzgaja po družinskih postavah, da postane nekoč značajen mož svojega rodu. Razen teh je živela v hiši Dode še starka, sestra hišnega gospodarja, toda o tej ne morem reči ničesar, ker je še ne poznam dobro.«
HIŠA STAREGA DODE
Bilo je lepo pomladno jutro. Gozdove, njive in travnike je pokrivala lahka rosa, ki se je svetila kakor biseri po zelenih listih. V zraku je plavala neka čudovita melodija, kot da narava poje svojo jutranjo pesem Stvarniku, pesem, katere ni mogoče peti z ustmi, ne napisati z rokami. Ob pOtoku sc je vila ozka steza, enkrat ob desni drugič ob levi strani vode; po tej stezi je šel, vesel in zadovoljen, kakor vsa narava okoli njega, mladi duhovnik. Srce je bilo polno pomladnega blagoglasja, oko je uživalo lepoto narave, ki ga je obdajala in postajala vedno lepša, čim dalje je šel. Ogledoval je prej nepoznano veličastje gozda, zelene doline, krasna polja, lepoto rož ob potoku, jasno nebesno modrino nad njim.
Ko je popotni željno vdihoval sveži jutranji zrak ter občudoval naravo, je od daleč zagledal hišo gospodarja Dode, ki je bila cilj njegovega potovanja.
Oče Mavricij je 'bil željan, videti in spoznati nenavadne stvari, katerih je bila po župnikovih besedah — bogata albanska dežela in ki bi zadostila željam vsakega raziskovalca.
Oče Mavricij je bil Tirolec. Prišel Je v Albanijo poln apostolske gorečnosti, da bi tukaj delal, ustvarjal, se žrtvoval. Našel je pa nepričakovane zapreke svojim mislim in načrtom, katere si je bil pripravil. Našel je ljudi, ki ga niso razumeli in katerih on ni razumel. To pa ne toliko zaradi tujega težkega jezika, marveč bolj zaradi njihovih navad, zakonov, drugačnih nazorov o življenju, katerih ni mogel razumeti, ker je bil rojen in vzgojen v popolnoma drugačnem kraju in v popolnoma drugačnih razmerah. Hotel se je približati Albancem, ti so se mu pa odtujevali in se ga nekoliko bali. Prosto in odprto srce tega mladega duhovnika ni moglo razumeli zaprtega, svojstvenega značaja sinov Albanije.
In vsi Albanci, brez izjeme, so bili enake narave, možje, ženske in otroci!
Od tega ljudstva ga je ločil velik prepad, ki se mu je zdel nepremostljiv tedaj, ko je prišel k očetu Anastazijo.
Nekaj malaričnih napadov, ki so ga stresli, je napotilo njegove predstojnike, da so ga poslali v boljše ozračje, da bi se nekoliko okrepil. Tako je prišel iz Skadra v Rubi g.
V hribovskem zdravilnem zraku si je zopet pridobil telesno zdravje, zraven pa
je tudi našel mir srca v šoli dobrega starega župnika. Oče Anastazij ga je naučil spoznati kraj in ljudi, mu pomagal, ne samo prekoračiti prepad, ki ga je ločil od ljudstva, marveč prodreti prav do čudovitih globin albanske ljudske duše.
Iz ljubezni, ki so jo imeli do očeta Anastazija, in ker so spoznali plemenitost srca mladega .duhovnika, ki je bil vedno pripravljen za vsako pomoč, so se mu začeli ljudje vedno bolj približevati.
Moškim je ugajal njegov pogum in njegova spretnost v jahanju; -ženske so ga hvalile zaradi njegovega vljudnega obnašanja ter še poseibno zaradi ljubezni, ki jo je imel do otrok.
Bilo je zares čudno, kako radi so ga imeli otroci. Kakor so se ga prej bali, tako so sedaj radi prihiteli k njemu, mu pripovedovali tisoč stvari, katerih on ni razumel, pa vseeno uganil po izrazu obraza in kretanja rok. Imel je vedno polne žepe slaščic in drugih stvari, ki ugajajo otrokom.
Oče Mavricij je dospel na cilji potovanja. Pot je zavila proti severu, proti hribu, kjer je stala cerkev svetega Jurija. Po pobočju hriba, nekoliko oddaljenih od potoka je bilo raztresenih kakih dV-jiiCt hiš,
ena od teh je bila hiša starega Dode. Pred hišo je bilo majhno ograjeno dvorišče, na katerem je brskalo nekaj kokoši. Hiša je bila zidana in ne velika.
Ko se je menih približal hiši, je začel pes, ki je bil privezan na verigi, hudo lajati in skakati. Nato je prišla iz hiše mladenka.
Očetu Mavriciju se je zdelo to bitje nenavadno lepo; skoraj bi se pripognil v znak pozdrava in počeščenja.
Dekle je imelo dolgo, kot sneg belo obleko podobno srajci, tesno zapeto za vratom, ki je v valovitih gubali segala skoraj do tal. Ob životu je bila opasana z rdečim pasom, ki je imel zaponko enake barve. Na malih nogah je nosila lepo izdelane in okrašene opanke, na tankem vratu je stala lepa nežna glava, podobna Murillovi Madoni. Dolge trepalnice so se dvigale in padale in kot pajčolan zakrivale lepe oči. V dve kiti spleteni lasje so se ovijali kakor krona okoli glave, pokrite s pisano ruto, ki je nezavezana pokrivala vrat in padala na ramena dekletu. Edini dekličin okrasek je bila iz starih srebrnih denarjev napravljena ogrlica, ki jo je nosila okoli vratu.
(Nadaljevanje)