JUGrOSL AVJANSKI STENOGRAF. IZDAVATELJ I UREDNIK: ANT. J. BEZENŠEK. Izdajo se vsaki moeec 20. dno. Stoji na celo leto 2 for. 60 n., Uredništvo i uprava: na pol leta 1 for. 80 n. v Petrinjskoj ulici br. 866. R6 k opisi se ne vračajo. Povest običnega pisma i stenografije. (Dalje.) Naše p i s ш o. Naše obično pismo nij tako jako oddaljeno od prej razmatranih načinov pisanja, kakor morda nekoji misle. Tudi ono ima svojo domovino tam med najstarejimi narodi, o kojih nam povest poroča; samo nij določeno, ali so bili Kaldejci, ali Feničani, ali celo Židovi, koji so naše pismo izumili. 0 osobi izumilca (iznajditelja) so različna nemerodavna mnenja. K. Faulmann scer misli da ta izumiiec nij tako nepoznan, ter dokazuje v svojej knjigi „Geschichte der Buchstabenschrift und Stenografle', str. 7. i 8, i v knjigi „Neue Untersuchungen liber die Entstehung der Buchstabenschrift und die Person des Erfinders", str. 52 i sl., da je to bil Moses. Historiki Ewald, Ebers i Lenormanrt pa misle, da.so pismo Hyksi v Egiptu iznašli. No za nas i naše okolnosti to nema mnogo v sebi, ali se imenuje izumiiec pisma X, ali Y; za nas je važneje to, — i glede tega so vsi strokovnjaki složni, — da je naše pismo še dandanes v principu na istej stopinji svoje svršenosti, kakor ga je izumiiec pred več tisoč leti zapustil. Izumiiec izbral je vsakemu glasu takov znak, kakor je ž njim v kojej koli zvezi i se zarad tega najlože zapamti. A to prednost imeli so znakovi samo za on jezik, koji je govoril iznajditelj, za vse druge jezike ta prednost „semitskih1* pismenk odpada. Za « je izbral obris volovske glave, ker se beseda alepli, ki znači govedo, z a pričenja. Za b je postavil podobo trioglenika, ker se zove hiša ali šotor, koja imata skoro ono podobo, beth ; za g vzel je glavo vel-blodovo z njegovim vratom (gimel = velblod); za s podobo zoba (schin = zob) itd. To pismo se je potem brzo razširilo ne samo med sosednimi narodi, nego po Feničanih je tudi k evropskim narodom došlo, kojim vsem je bilo seveda pripravneje, učiti se tujega pisma, nego si lastno vstvarjati. — 14 — Istina je, da nij ono pismo niti pri domačem ognjišču, niti na tujem dvoru svoje prvotne oblike skroz i skroz nespremenjene ohranilo; a spremembe so večidel tako neznatne, da skoro nij vredno o njih pobliže govoriti. Uzrok premembam oblik bilo je namreč namerjavanje, preustrojiti pismemke tako, da bode mogoče, vsaj kolikor toliko, brzo z njimi pisati, ter da bodo organizmu dotič-nega jezika boljo prikladne. Nektere pismenke ohranile so svojo prvotno obliko, a pomen jim je pri raznih narodih različen. N. p. H je v našem pismu grleni soglas, v grščini pa samoglas E; P velja kot ustni soglas, a v grčkem pismu = našemu Ji. — S izgovarjamo, kakor Francozi i Angleži, tvrdo, a Nemci mehko i Ogri = našemu š. Naše c glasi v italjanskem jeziku kakor naše č, v franeozkem kakor naše s, pri Angležih kakor s ali tudi š. Y čitajo Poljaci i Cehi=i, Francozi i Angleži = j. J izgovarjajo Francozi = našemu i, a Angleži rr hrv dj. (dž), itd. Nekteri narodi pa so nepotrebne jim pismenke izpustili, ali za vlastne posebne glasove, ki še nijso imeli znaka, nove pismenke ustrojili. N. p. grčki: V, Ф, X, W, O (= y, ph, ch, ps, o) dostavili so se alfabetu — kakor nekoji tvrde— po Palam idu, ali kakor drugi misle, po Simon id u. Zanimivo je pregledati, kako se je omenjeno pismo pri Rimljanih preustrojilo, da je bilo njih jeziku prikladno. A i B sta se pri Rimljanih samo v malo spretnejo obliko promeniia, kakor pri Grcih ; namesto G stavili so Rimljani G. „Obično se misli, veli W. Freund (,.Prima", str. 43), da Rimljani iz početka tvrđega in mehkega grlenega soglasa niso v pismu razlikovali (naše k i g), nego za oba imeli znak C. A temu nij tako. Rimljani so baš v najstarejej dobi ono razliko vrlo dobro imeli, i sicer so naznače vali po zgledu doričko-grčkega alfabeta, koji so od grčkih Kum a no v dobili s K tvrdi i s C (odgovarjajoč grčkej gammi, ki je v najstaršem kumanskem alfabetu tudi obliko C imela*) mehki glas. Izvtega časa imamo kratice K. = Ivaeso, C. i CN. — Gaius i Gneus. Se-le pod uplivom množine v Rim došli h Etruskov, ki so le tvrdi grleni soglas izgovarjali i ga s C naznačevali, izgubilo se je K razven malega števila besedij iz latinskega pisma, i C je nado-mestovalo od sedaj i tvrdi i mehki grleni glas, dok je za prve punske vojske genij latinskega jezika nadvladal, ter se je onemu C, ki je mehki glas znamenovalo, takov oblik podelil, ki je nalikoval na kasneje iz nja nastalo G. Nespremenjena oblika C preostala je za naznačevanja tvrdoga glasa, razven kratic C. i CN., kder je G do najpoznejših časov svoj izvirni G-glas ohranilo."**) *) Za glas C bil jo linj poprej znak Г ali obratno L. potem pa se je prvi oblik s drugim zedinil in nastal je znak E, iz kojega '•e da izvoditi G. — Zarad tega se bilježi z L = 50, ker je ta znak polovica od E, kateri znaci v obliki C = 100. (Vid. Faulmann.) **) Prim. odnošaj lat. „columba" i slav. „r. lo = 10, 5o = 50. 2) Za stotinu malu ništicu nad vodičem; n, pr. 2°~ 200, 8H—-800. 3) Za tisuć malenu crticu nad linijom; n. pr. 4' 4000. 4) Za deset tisud spoji se kratica za 10 s onom za 100; n. pr. 8f = 80.000. 5) Za sto ti'suć spoji se kratica za 100 s onom za 1000; n. pr. 7|®== 700.000. 6) Za milijun spoje se dva znakova za tisud i dotičnoj cifri pridodaju; n. pr. 3“ = 3,000.000. (Nekoji stenografi imađu za milijun = 1 nad redlcom; za biljun dva takova znaka, za triljun tri itd.) Kod rednih brojnika izostavlja se točka; kod ostalih brojnika dodaju se različiti dočetci dotičnim cifram te im se, ako je moguće i prikladno, pripoje. (Vid. pril. §. 35.) Pri redovnih brojnikih izpušča se točka (pika); pri ostalih brojnikih dodavajo se razni nastavki dotičnim številkam, ter se jirn, ako je mogoče i prikladno, pripoje. (Vid. pril, §. 35.) Prevod primjera. Sa'oetirimi konji vozi se po ulici-Fabrika u Berlinu je odpustila o 0 ljudi-On je zaigrao 20.000 tor. Sunce je 20 milijuna milj od zemlje oddaljeno. U carevini austrijskoj živi 18 milijuna Slavena. Već je 14. dan, odkad sam na putu. Redko koji čovjek živi 100 ljeta. Danas sam ga treći put (krat) vidio. Kolumbus je našao Ameriku 3. kolovoza 1492. Prevod primerov. S četirimi konji vozi se po ulici. Fabrika v Beriimi je odpustila 500 Ijndij. On je zaigral 20.0(K) for. Solnce je 20 milijonov milj od zemlje oddaljeno. V carevini avstrijskej živi 18 milijonov Slavjanov. Vže je 14. dan, od kadar sem na potu. Redko koji človek živi 100 let. Danes sem ga tretji pot (krat) vidil. Kolumbus je našel Ameriko 3. velikoga srpana 1492. (Dalje.) Dopisi. Iz Maribora, meseca marca. („Stenografski venček" na gimnaziji.) Gospod urdenik! Izrekli ste v zadnjem broju upanje, da bi se mogli takovi „stenografski venčki" osnovati na slovenskih gimnazijah, kakoršne imado na Češkem. Hteli smo vaš nasvet oživotvoriti; oglasil se je lep broj dijakov, koji so bili pripravni učiti se na ta način slovenske stenografije. Ali sedaj pride za mlado naše početje ne baš povoljna — 18 - naredba od slav ravnateljstva. Ravnatelj je scer dozvolil tako đružtvo, a pristopiti bi smeli samo tisti, koji so vže prvi tečaj nemške stenografije svršili. Vse molbe so bile zahrnan. Ko še drugo krat zavolj tega k njemu pridemo, bil je on vže profesorski zbor za mnenje o tej stvari poprašal, a ta gaje neki čisto v njegovem mnenju potvrdil*). Dakle ni bilo mogoče nič več doseči. Tako se je lepo število od 50. udeležnikov skrčilo na pol, t. j. na 25. Ure imamo samo po nedeljah; napreduje se jako lepo, kajti vsi slušatelji znado vže nemški brzopis, pa tako je eelo učenje za nje igrača. —- Upam da se bode kaj takega tudi na drugih srodnih šolah osnovalo Gotovo so taki „venčki" edini način, po kojem se bode slovenska stenografija med dijaki po jugoslav. deželah ražširjevala, ker — verjemite mi, to Vam povem iz lastne iskušnje — pojedini dijaci se privatno jako radi ne učijo neobligatnih predmetov, ako so še tako koristni i lepi. Ko bi se pa slovenska stenografija tako v šolah predavala od profesorjev, kakor se nemška, sme se reči, da v nekojih letih ne bi bilo slovenskega dijaka viših razredov, koji ne bi znal stenografovati; kajti za vsakega je uinogo važneje i koristneje, da zna stenografijo upotrebiti za svoj jezik, nego li za tuji. I. T). Iz Ribnico na slov. Štajarskeui, meseca marca. „Ljubav do znanosti jo jedina trajajoča strast; vse druge nas zapuste.“ Montesquieu. Bodi mi pozdravljen, dragi „Jugoslav. stenograf" z obalov deroče Drave! Nastopil si drugo leto svojega izvrstnega delovanja i pohodil si nas Slavjane opet letos ter prinesel dosta lepega i zanimivega gradiva. Res, vsak napredek ljubeči Slavjan mora se tvojega pohoda veseliti. A tvoj gospod urednik tudi zna izverstno snov razdeliti, da si vsak samo nekoliko se trudeči človek more prisvojiti znanje stenografije. On je pedagog, ki popolnoma ume pregovor! „Qui bene distinguit bene docet". A še bolje se te veselimo, ker si nam obljubil pohoditi nas vsaki mesec, kajti moramo gledati, da v tej velevažnej stroki, v koje j smo tako daleko za drugimi narodi zaostali, kolikor mogoče brzo napredovati počnemo. — Kakor pojedini človek, tako tudi celi narod vse zamore, samo volje i ustrajnosti je *) Po naših nazorih imudo g. ravnatelj i slav. prof. zbor na toliko prav, da no dozvole onim, koji se še le začenjajo stenografije užiti, z onimi, koji vžo znado nemški stenografovati, zajednih vežb imeti, kor v istini ne bi mogli prvi z drugimi zajedno i jednako napredovati pri učenju slovenske stenografije. A za to bi se vendar mogli oni poeetniki združiti v poseben oddel „gimnaz. sten. venčka" pod vodstvom kojega sošelea, ki sten. sostav dobro pozna. — Sicer pa, ker je „proti vodi težko plavati", i ker je tudi „ravni pot najboljši pot« svetujemo Vam, da se držite naredbe Vašega ravnateljstva, ter naj so vsak uči najprej pri dotičnem profesorju izvornega,vpotem pa pri „venčku" za slovenski jezik priredjenega stenografskega sostava. Želimo najbolji uspeh! Ured. — 19 — treba! Idi tedaj dragi „Stenograf-1 mej svet, i širi to lepo znanost med nami! Želimo ti i nadjamo se najlepšega uspeha. „Mnogaja leta !-‘ Antonij Leban-Mozirski, narodni učitelj. Prijateljstvo. (Pripovjest iz vojne Krajine.) Prevod stenograma na str. 13. (Dalje.) Već je mogao Jovanovič ob ruci svoje žene u zeleni vrt na šetnju hodati ter uživati Cisti zrak i gledati ljepotu naravi. Ali bio je neprestano jako tih i zamišljen. Ona se nije usudila pitati ga, što mu je, i što je tako veliku bolest zakrivilo. Ljudi, koji su ga domu donesli, pripovjedali su, gdje su ga našli i kako je tamo došao, a što se je bilo na drugoj strani Save pri Ibrahimu dogodilo, togu još nije nitko znao. Bilo je prošlo već (i ljeta, od kada je stari otac našega Jovanovića umro, tor je sin zadobio licpu trgovinu s lesom i žitom, a k tomu još liepe novce od svojega, dobroga otca. Nekoliko dana poslie njegove že-nitbe morao je radi svoje trgovine od-putovati u Valahiju. Tada je došao po nesreći u ruke hajdukom, koji su mu uzeli sve, što je imao sobom, samo su mu život pustili. Po sreći pako sastane se tada s Turčinom Ibrahinom, koji mu dade toliko novaca, koliko jc trebao za daljim putovanje i za nova trgovačka pođuzetja. Od toga časa bio je Jovanovič najveći prijatelj Ibrahima, On ga je pozivao u svoju kuću kao najboljega prijatelja; nije prošao dan, da Jovanovič i Ibrahim nebi bili skupa. Ako nije bio Ibrahim pri Jovanoviču, bio je Jovanovič pri Ibrahimu. Osobito odkađa je jedanput pri vožnji po Savi Ibrahim radi neopreznosti u vodu pao, Vže je mogel Jovanovič ob roci svoje žene v zeleni vrt na šetnjo hoditi ter uživati čisti zrak i gledati lepoto narave. Al bil jo neprestano jako tih i zamišljen. Ona se nij usodila upra-šati ga, što (kaj) mu ji;, i kaj je tako veliko bolest zakrivilo. Ljudje, koji so ga domu donesli, pripovedovali so, kde so ga našli i kako je tam došel, a kar (što) je bilo na drugej strani Save pri Ibrahimu, tega še nij nikdo znal. Bilo je prošlo vže C let, od kadar je stari oteč našega Jovanoviča umrl, ter je sin zadobil lepo trgovino z lesom i žitom, a k temu še lepe novce od svojega dobrega otca. Nekoliko dni posle njegove žeuitbe moral je radi svoje trgovine odpotovati v Valahijo. Tedaj je došel po nesreči v roke hajdukom, ki so mu vzeli vse, kar je imel sebof samo so mu život pustili. Po sreči pak sastane se tedaj s Turčinom Ibrahinom, ki mu dade toliko novcev, kolikor je trebal za daljno potovanje i za nova trgovska poduzetja. Od tega časa bil je Jovanovič največi prijatelj Ibrahimov. On ga je pozival v svojo kćčo kakor najboljega prijatelja; nij prošel dan, da Jovanovič i Ibranim ne bi bili skupaj. Ako nij bil Ibrahim pri Jovanoviču, bil je Jovanovič pri Ibrahimu. Osobito odkedar je jeden pot pri vožnji po Savi Ibrahim radi neopx-eznosti v vodo 20 a Jovanovič ga je, .skočivši odmali za njim u vodu, sretno riešio, — od tada zavladalo je prijateljstvo medju njima, koje nitko nebi bio razdražiti mogao. Ibrahim bio je u jednakoj starosti kao Jovanovič. Bio je istotako dobroga srca; a držao se je strogo propisa svoga vjerozakona, no nije bio pre-fanatičan, nego je dobro znao, da je pristaša druge vjere isto tako njegov bližnji, kao Turčin. Oba prijatelja štovala i ljubila su se kao brata. Istu večer, kad je Jovanovič u takovu stanju bio domu dopremljen, kako smo opisali, bio je prije u pohodu pri svojem prijatelju Ibrahimu. A što se je tamo tada dogodilo, to sada još neznatno. Osobito jt! žena njegova neprestano razmišljala o tom. Koliko krat je već htjela pitati svojega supruga, toliko krat se je opet premislila. Neku večer bio je Jovanovič opet u vrtu sa svojom ženom. On je sjedio na mjestu, od kuda se baš licpo vidi na onu stranu Save. A čim njegovo oko zapazi stan Ibrahima, strese se po cielom tieln, i brzo se okrene na protivnu stranu, tor otide tiho sa svojom ženom iz vrta. (Konac sliedi.) pal, a Jovanovič ga je, skočivši odmah za njim v vodo, rešil, — od tedaj zavladalo je prijateljstvo med njima, koje nikdo nebi bil razdražiti mogel. Ibrahim bil je v jednakej starosti kakor Jovanovič. Bil je isto tako dobrega srca; a držal so je strogo propisa svojega verozakona, no nij bil prefanatičen, nego je dobro znal, da je pristaš druge vere isto tako njegov bližnji, kakor Turčin. Oba prijatelja štovala i ljubila sta se kakor brata. Isti večer, kadar je Jovanovič v takovem stanju bil domu dopremljen, kakor smo opisali, bil je prej v pohodu pri svojem prijatelju Ibrahimu. A kaj se je tam tedaj dogodilo, to sedaj še neznamo. Osobito je žena njegova neprestano razmišljevala o tem. Kolikor krati je vže htela prašati svojega soproga, toliko krat si je opet premislila. Neki večer bil je Jovanovič opet v vrtu s svojo ženo. On jo sedel na mestu, od kod se baš lepo vidi na ono stran Save. A čim njegovo oko zapazi stan Ibrahimov, strese se po celem telesu, i brzo se okrene na protivno stran, ter otide tiho s svojo ženo iz vrta. (Konec sledi.) Glasnik. Tipografsko družtvo u Zagrebu imalo je dno 11. t. m. svoju glavnu skupštinu, u kojoj je bio na dnevnom redu medju inimi i prođlog g. Gj. Miheljeiea i dr. ob uvedenju stenografsko# neevnog tečaja za članove toga društva. Predlog bio je većinom glasova primljen. Nas veoma veseli, što čujemo, da se i u tili krugovih poeimlje misliti na stenografijo. Nciuia dvojbe, daće biti takodjer za tiskare od velike koristi, ako fo s tom umjetnošću upoznadu. Bečka drž. tiskara dala je n. pr. na svoj trošak 10 slagara stenografiji! učiti, da budu onda ч stanju slagati po stenogr. rukopisih. Imenik naših p. n. abonentov. (Po redu kakov so se prijavili i plačali.) Gg.: Gr. Malovrh, kaplan v Crkljah.—Slov. bogoslovska knjižnica v Ljubljani. — Kuralt, — Gornik, — Molj, — Smidovnik. — Dolenec, — Koblar, — Potočnik, — Karlin, — Eržen, — Sušnik, —Vrhovnik, —Ant. Zupan — bogoslovci v Ljubljani. — Andr. Fekonja, kapelan v Celju. (Dalje.) Tiska C. Albrecht u Zagrebu. Prilog listu. & c/ /S j C ^ ^ — Laros-Fukolove izreke. 7 ~r г^ЈУ^ oT*O, ^ cv^_ -U * г , 7у v _ z' cvis , . s Cs. v_^ V * O« •'£ ''Op ^ o СЧ _ c/ лГ f-.V^J \y- „ sv * Z O CSV(J^^, vJ-—v- <£ ^ / 'V-' / /*^' tS f 't^7 s '—-^Г — S . ^7 o- a//7 v ct ' *> 0 ^ «'/^' 4 6 ^s&' - Z. er. Predlog. 'oc~J; ^ & tfo- ( t'c- J / ^ pcZ-rs i, C гњА Л_ C - • / / /c х. M (/ '_ . -7 -^Ј Vu_ - / /Z o O} *г - м /sot ^ , ./r f Cу //& CS9Ć; /j v1/. /O С'у(£ о vo " ">^ r^O1 ~-£ &0 ^ ~п~ &- т- уС '2^2 s/^ о € р ć (&с~ ^ ^<^2- £■ е_ у2 trC*y (Г ‘z У^ 9^ ^ А ■ /о ćLpL.'Џг ^у г ес /*\U/°sJ' (j &~ , о ' рЛ s <2 "V^ *>- ■*” Р\ £у Сљ У^- —c/'S Oy л^ vCi/ J /, <£- £ PC у / ~^у?_ ч/ .-- 7 ^ ^v//> "V «/* /^ ^ ^~ ć--y£ - -P r*y ^~ ^ć^/7 - -Y1 ^ /Т^" /a'//L'/'CPOĆ / <-w/7 / 4« 2^- ' V <2g ‘C'- ^ Z1' & e r>&-CfrD ? /c{- фЈ- -"V V tfr\ fr>f- s fr2 /2 S /Z%/Z- z/ ^ //* /Ze c ĆS3C. £^ e- / , ^ ' ^ Zueun