Tvoja močna opora. Bilo je pred mnogimi leti lepega septemberskega nedeljskega jutra. Prišli smo ravnokar iz cerkve od jutranje službe božje. Imel jo je tuj duhovnik, ki je razlagal v svoji pridigi nedeljski evangelij o pticah, ki jih preživlja Oče nebeški, o lilijah na polju, ki jih tako lepo oblači in o Kristusovem opominu: »Nikar torej ne skrbite, rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo obla čili? Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete.« Bil sem še deček, preteklo je od tega že blizu 30 let, a živo se še spominjam na besede, ki jih je ono jutro govoril neki starejši mož. »Tega evangelija«, tako je modroval, »jaz ne morem razumeti in ga prav verjeti. Kaj bo, 5e ne bomo skrbeli, če ne bomo delall? Ce jaz ne bom delal, tudi ptice ne bodo imele kaj jesti . . . Mislim, da se še godi mnogim drugim pri tem evangeliju ravno tako, kakor temu možu, da ga ne razumejo, da jim manjkaprepričanje, trdne vere vanj. Drugače bi pa ne bilo toliko ljudi, ki si pustijo od življenskih skrbi svojo dušo tako zagreniti, da nimajo t svojem življenju nobenega svetlega, veselega trenutka, drugače bi ne bilo danes toliko ljudi, ki si jem ljejo življenje, ker jih je zadela kaka nesreča pri gospodarstvu, ker so pač imeli izgubo pri kupčiji, kakor je danes tolikokrat slišati in Citati: »Da«, tako ugovarjajo mnogi temu evangeliju, kako bi pa bilo na svetu, ko ne bi smeli niČ skrbeti in se truditi. Pa nikakor ni hotel reči Gospod s temi besedami, da ne bi smel misliti in •krbeti, kako boS izhajal tl in tvoja družina, da bi ti ne bilo treba delati in se truditl. Saj tudl ptice, ki nam jih »tavi Krlstus za vzgled, ne živijo kar tako, da bi jim žito all pa muhe letele v odprte kljunčke. Le poglej n. pr. lastovko, kako ves ljubi dan tako brez počltka leta sem in tja in lovi hrano sebi in svojim mladičem. Ko bi vse to izraCunal in seStel, bi moreblti bilo več truda in napora, kakor ga imaš ti prl svojem delu. N«, moramo akrbeti, moramo dtlati. kolikor je t naših močeh, a, ko imo stavili svojo dolžnost, moramo biti mlrni v zaupanju in trdni veri, da čuje nad nami očetovsko oko in očetovsko srce. Pa pravijo drugi: »Kdo bi verjel t te besede, saj se ne izpolnjujejo.« Res, se vse izpolnujejo ravno tako, kakor bi ta ali oni hotel imeti. Ni nam Kristus obljubil, da bomo dobili vse, kar si bomo za ta svet želeli in kar bi hoteli imeti. Ni nam od Kristusa obljubljeno, da bomo imeli — vsak dan meso in beli kruh, da bomo lahko hodili v sami svili. Ne, obljubljeno imamo le, da nas bo Bog preživel, morebiti le s črnim, ovsenim kru hom .Tudi nam ni obljubil Kristus, da bo Bog skrbel za nas na način, kakor bi si mi mislili. Za preroka Elija je skrbel ob času suše najprej tako, da mu je na čudovit način po krokarjih pošiljal kruh. Potem pa je pustil za njega skrbeti ubogo vdovo, ki je imela v hiši le malo moke in nekaj olja. Ne veš, kako hoče Bog tebe preživljati. Morebiti boče Bog, da se nekaj časa zdrav in močen preživljaš s svojimi rokami, potem morebiti pride čas, ko boš živel od tega, kar si si pripravil, ali pa boš moral živeti od dela in dobrote drugih. Gotovo pa je: Kakor dolgo te hoče Bog imeti na svetu, tako dolgo velja Kristusova obljuba, da te bo Bog preživljal. Da, ravno tukaj, ko nam včasih ne gre v našo malo človeško glavo, moramo pokazati, da smo res krlstjani, da trdno verujemo v besede, ki nam jih je govoril Kristus, da verujemo, da hoče Bog nad nami biti naš oče, ki skrbi za nas, da ima ta Bdg preštete vse lase na naši glavi, da brez njegove volje ne pade niti en Ifcs raz našo glavo. Na nek način bo Bog svo jo besedo, ki nam jo je dal po Kristusu, gotovo držal. Velikokrat jo je držal na čudežen način. Mož, ki je s kakor skala trdno vero zaupal v božjo previdnost, je bil častitljivi Don Bosko. Kako zvesto in očividno je Bog plačeval to njegovo zaupanjel Tako mu n. pr. leta 1860 njegov pek ni hotel več dajati kruha, dokler ne bl poplačal precejšnjega dolga, ki ga je že imel dalje časa pri njem. Don Bosko je poslal svoje dečke v cerkev, da bi prosili Boga, ki skrbi za ptice pod nebom, da tudi na nje ne bi pozabil in jih pustil brez kruha, sam pa je šel v mesto, da bi sl kje izprosil potrebnega denarja. Nič nl vedel, kam naj se obrne, a naenkrat stoji pred nji mmož, ki mu pravi: »Don Bosko, ravno sem hotel k vam. Moj gospod je zelo bolan ln žell govoritl z vami.« Don Bosko se takoj poda k dotičnemu^gospodu In ta mu je na koncu razgovora dal ovoj, t katerem je bilo ravno toliko denarja, kolikor ga j» moral plačati pri peku. Zaupati moramo v božjo skrb in previdnost, zraven pa še nekaj. Ko Kristus govorl o božji skrbi za nas, nam kaže razmerje Boga do nas kakor razmerje očeta do ivojih otrok. Da pa to razmerje med Bogom in med nami v resnici obstoji, mora biti naia tkrb. Bo Bog nai oče, fie bomo mi v resnici njegovi otroci. Tako s« lahko z človeškim zaupanjem oziramo in zatekamo v svojih skrbeh in potrebah k njemu. Če smo mi v žItljenju Bogu tako tuji, če nič, ali tako malo in slabo molimo, če pozabljamo na Gospodov dan, če se malo zmenimo za njegove zapovedi, pač ne moremo v času stiske iti s polnim zaupanjem k njemu. In če Kristus govori: »Išči ti najprej nebeškega kraljestva«, pa se danes tako mnogoteri ta. to kraljestvo nič ne zmenijo, pa mislijo, da si vso zemeljsko srečo lahko čisto sami pridelajo, pa za to, da bi si pripravili tukaj malo lažje in zložnejše življenje, kar tja v en dan teptajo božje zapovedi, pa se ne vstrašijo nobene krivice, spreminjajo sv. tempelj družinskega življenja v Sodomo in Gomoro, ali je čudno, da jih Bog prepusti njim samim, pa oni ¦ svojo skrbjo in s svojimi grehi le slabo skrbijo sami za nebo že tukaj na tem svetu. Tebi pa, ki si prizadevaš po svojiM močeh, da si pravi otrok nebeSkega Očeta, naj bo ta evangelij, to tako veselo in tolažilno oznanilo o pticah pod nebom, o lilijah na polju, o nebeškem Očetu, ki za vse skrbi, tolažba pri tvojih skrbeh In tvojem delu. Naj ti bo ta evangelij, ki ti pravi, da zraven tebe skrbi za te in za tvoje Se tudi Bog, v težkih dnevih, ko pridejo nesreče, luč, ki ti sveti in pravi, da bo Bog že našel pravi izhod. »Bil •em mlad in sem se postaral, pa niaem videl praviCnega zapuščenega«, pravi sv. pismo in to naj bo vedno tudi tvoje zaupanje. * ŠMUtoUtnIca prvtga kita]tk*aa misijonarja. Prvi, ki je e velikim uspehom zanesel lufi Kristusove vere v ogromno kitajsko cesarstvo, je bil frančiškan Janez de Monte Korrino. Rojen je bil v Italiji, v svoji mladosti je bil vojak In sodnik, nato je stopil v red sv. Frančiška, kjer se je kmalu začel odlikovati po veliki gorečnosti. ^ato so ga njegovi predstojnlki poslali kot misijonarja v Azijo, kjer je deloval z velikim uspehom med raenimi narodi. Leta 1294 je priSel na Kitajsko, kjer je zaCel z veliko gorečnostjo oznanjevati Kristusov nauk. Do leta 1305 je krstil nad 6000 poganov, sezidal več cerkev in ustanovil veliko dobrodelnih zavodov. Umrl je leta 1328 in je torej letos 6001etnica njegove smrti. Kitajski škof je so pro sili papeža, da bi velikega misijonarja prištel med blažene. Najnovsjia vera. NajnovejSa vera ae imenuje Mazdaznan in Je doma t nekem hotelu v Švici ob Bodenskem jezeru. Njeni pristaSi pravijo: »Tl trpiS, ker premišljuješ o izviru in cilju človeškega življenja, pa nifi ne more« najti. Čisto naravno. Tvoja hrana in prebava nl v redu. DrugaCe jej ln bofi Cisto drugaCen, boš drugače Cutil, bo* labko drugače mislil in vse ti bo Jagno.« In tako so začeli pristaši te nove vere, ki naj jim prinese luč, svoj« posobno iivljenje. Jejo «amo trlkrat na dan, ob pol 10., ob 12. irl ob 6. uri. Pred vsako jcdjo telovadijo. Za zajutrek imajo Čaj iz mete in tri nlelone, za večerjo salato z Hesladkanim čajem, približno tako tudi opoldne. Ce bo io, res kaj pomagalo? SEborovanJe katoliških dljakov. — Mednarodna zv6za katoliških dijakov viaokih Šol je letoa imela svoje veliko zborovanje v Cambrigde-u na AngleŠkem. ZborOvallja se je udeležil tudi angleŠki kardinal Bourne, ki je pred leti potoval po naši državi in je velik prijatelj JugoslovanoV. Med udeleženci je bilo letos veliko Slovanov, pred vseftl Čehov in Slovakov, kjer 86 tudi študirani stanovi z ljubeznijo oklepajo Cerkve in vere. Rusija. Na Ruskem so v zadnjem Casu zopet zaprli 34 kateliŠkih cerkev. Voditelji sedahje Rusije so se v zadnjih hiešcih ponovno navalili na veit) in jo hočejo zatreti. Pa se jim bo težko posrečilo, ker to ni samo vojska zoper ljudi.