Gospodarske stvari. Tržna cena za sadje. Cena aadju na debelo je bila na Dunaji do 28. januvarija ta-le: Jabolka: renete rjave 25—40 kr., za k]g., renete rmene 2&—40 kr., maršlanček štajarski 20—26 kr., vince (batulenke) 20—30 kr., jabolka za kuho 20—24 kr, grozdje 95 — 100 kr., orehi 24—40 kr. za klgr. Sevniške voščenke. Več let uže sem namenjen drevo in aad, ki sluje pod imenom: Sevniške voščenke, nemški: ,,Lichtenwalder Wacbs*apfel", popisati in sestavek mojitn rojakom na koriat in v porabo objaviti. Vendar dosedaj manjkalo mi je izkušenj, opirajoiib se na lastna moja opazo- vanja. Na avojem sadovnjaku imam okoli 200 atarših, doraščenih visokib drevea. Letos opazim — letina aadjarska je povprek slaba —, da je izmed vseh jabelčnib sort Sevniška voščenka najbolj branila se zoper kebra cvetlicarja. Imam pa 6 velikih jabelčnin dreves voščenk, zasajenih na raznib prostorib sadovnjaka. Štiri izmed teb so lepo cvetela in sadii nastavila. Žraven stoječa druga drevesa so veliko lepše cvetela, pa cvetje jim je odpadlo in niso skorej nič jabelk imela. Voščenke omenjene bile so pa srednje-polne. V poprejšnjih letib so voščetike obilno rodile, da je veje trebalo podpirati. Želeti bi torej bilo, da bi ovo jabelčno aorto vaeobče sadili na spodnjem Štajarskem, kjer izvrstno prospeva. Goapod dr. Stoll opiauje voščenko v časopisu: ,,Oesterreicbisch-ungariacher Obstgarten", štv. 15, II letnik, na podlag-i sadii, ki ga je vposlal grajščak g. Franc Lenček na Blanci nižje od Sevnice ob Savi. V iatem letniku je g. Lenček v štv. 17. še nekoliko opomenj pridodejal. Objavim tukaj vse ovo popisovanje voščenk. Kar je v obročkib, to ao moji dodatki. D o m o v i n a: Jabelko voščenkino je znatne velikoati (7—8 tebta 1 kilo), velja kot izvrsten namizni sad. pa tudi kot tržna roba. Zori na spodnjem Štajarskem, od Brežic do Laškega, največ okoli Blance, Sevnice in Loke, pa tudi na spodnjem Kranjskem. Velja aplob kot jako izvratno tržno blago. Poslali ao jabelk voščenk uže na mnogo razstav, kjev jib pa sadjarji niao spoznali, na primer v Hamburgu 1. 1883. To kaže, da razutnnikom sadjarjem še niso bila znana. G. dr. Stoil jim je dal ime: Lichtenwalder Wacbsapfel. Podoba: Jabelko, srednjeveliko, je navadno okroglasto, proti peceljnu malo izbočeno in nareja proti njemu gladko, vpognjeno ploa kvico. Proti muhi pa je čedalje šibkejše nastavljeno (da se zabrani naglo znižavanje k mubi)^ Č a a a: zaprta, cvet majhen, volnast, kratko prišpičen. Dno čašino arednje-globoko, Pecelj: kratek, lesen, rjav, nekoliko volnast. Jamica okoli peceljna precej globoka in vselej rjavkasta, kar je za to jabelko značljivo. Koža: ni V8elej gladka, zvečinoma je marogasta, svetla, na drevesu zelena, pozneje rumena, kakor vosek, malokedaj rudečkasta, pi- kice so fino razsejane. diši prijetno. Ce ga prerano z drevesa potrgamo, zgrbanči ae jabelko. Meča: je rumeno-bela, jako fina, vtrgIjiva, sočnata. nikoli moknjata, okua prijeten, vinokiselnat. K e d a j z o r i i n v k a j a e r a b i ? Poleg kalvila so voščenke bržčas najfinejši namizni sadež, meseca novembra dozori potrgani sad in se ohrani do velike noči. Vendar tudi v gospodarake svrhe so vrlo porabne voščenke in grof Attems pravi, da so najboljši sad za sušenje. ¦ (Konec prib.) Sejmovi. Dne 6. februvarija v Gornjem gradu in pri sv Petru nižje sv. Gor. Dne 10. februvarija v Konjicab in na Pilštanji. Dne 12. februvarija v Gomilicah. Dae 13. februvarija v Šoštanji in, na Bregu v Ptuji.