Št 8.
V Gorici, v sredo dne 27. januvarija 1904.
Tedaj XXXIV.
Iih8J&_ilTatrftt na todea, in sioer v gredo in aobot«! ob 11. vi predpoldne ter stana z izrednim; prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti   prejemana  ali v Gorici  na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 660
pol leta ........   6 , 60 ,   ,     ,3-30
četrt leta.......8 , 40 .   .    ,   170
Posamične številke stanejo 10,'jin.                   w
NaroSnino sprejema opravniStvo v Gosposki ulici Štv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrMei vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. z veder; ob nedeljah pa od 9, do 11. nre. Na aaraeila »rea dopeilaa« aarolalae ie ae oilraai«.
Opisal lat poala»ls« se raounijo po petit-vrštab Ce tiskano 1-krat 8 kr., i-kret 7 kr., 3-faat 6-tr.->.*k* trsta. VeSkrat po pogodbi. — VeSje 5rke po prostora, _ Reklame in. spisi v nredniSkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.                                      ----------
»Vse za omiko, svobodo in napredek !c_ Dr. K.JLavrič
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. donoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjah in pidznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v (Josposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni
EaroSnlne in ogla«© Je plačati loco Gorica.
Dopisi n-l se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in drage redi, katere ne padajo v delokrog uredništva, naj se poSiijajo le npravnlStva...
»PRIMOREC«
irhaja neodvisno od cSode* vsak petek in stane vse leto 3 K «0 h aU gld. 1*60.
<So5a» in »Primorec« ae prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwars v Šolski ulici *n JellersiU v Nunski nlici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. GabriČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
.Slovenec" kriči dan za dnevom: Ljudstvu pravice! Včasih doni tak klic v uvodnem Članku, v dopisih in v rasnih noticah, tako, da bi mislil človek, ki ne pozna katoliških junakov okrog .Slovenca", da je res tem ljudem kdo ve kako za pravice ljudstva. Ali za pravice ljudstva jim ni nič mar, tako kričijo le, kadar jim kaze. V svojih listih in po shodih pridno bobnajo o pravicah ljudstva, ali tam, kjer bi bilo res treba povzdigniti glas za pravice ljudstva ter bi bilo pričakovati tudi kak vspeh, tam pa so malomarni ter se pehajo za druge reči ali pa molčijo, Kako malo je mar »katoliški* stranki za pravice natega ljudstva, se je pokazalo jasno zopet enkrat v delegacijah.
V delegacijah bi se moral čuti leto za letom iz ust slovenskega delegata klic po naših pravicah. Delegat bi moral skrbno pre-motriti položaj našega naroda z vsehstranij ter predočiti delegaciji kričeče krivične razmere, ki vladajo med nami, in potezati se, da sčasoma res kaj dosežemo. Tak glas v delegacijah bi bil važen glas, ki bi pozneje te kolikor toliko vplival na mero daj ni h mestih, kjer nam krojijo pravico ter pošiljajo med nas svoje funkcijonarje. Slovenski delegat bi imel torej jako obsežno pa hvaležno nalogo, in ako bi imeli Slovenci delegata, ki bi čutil za ljudstvo ter imel srce na pravem mestu, bi tudi bili zastopani v delegacijah v takem smislu, ali Slovenci smo tako nesrečni, da nas zastopa v tako važnem zastopstvu le — politiski kadaver.
Dr* Sustersič sili povsodi v ospredje, kjer Ie more. Da sili v delegacijo, je torej umevno samo po sebi. In tako imamo Slovenci to nizko čast, da nas zastopa leto za letom v delegacijah edini dr. Ivan Sustersič. — "
Kaj je delal ta človek v sedanjih delegacijah ? Cesarja je hotel nalagati, da je vseh razmer na Kranjskem kriva le vlada, on pa je nedolžen kakor jagnje, drugače pa je strašil po delegacijah s istim ,veto% kateri je bila vložila avstrijska vlada ob času volitve
papeža proti kardinalu Rampolli. Celo dvakrat je govoril o tem .veto". Vprašamo: Kaj vraga pa nas briga ta veto? Nam je pač vseeno, naj bo papež Peter ali Pavel, Lah je, in katoliška cerkvena uprava je laška, mi Slovenci pa nimamo ničesar pričakovati od Rima; tako nas uči zgodovina. Kaj je torej motilo dr. Šusteršiča, da se je toliko pehal za tistim .veto* po delegacij ah F Zakaj pa je pa tako zanemarjal — pravice ljudstva? Na Kranjskem hoče vse preobrniti. S svojim surovim glasom kriči po shodih, da naj dajo ljudstvu pravice, da on is navije uro ministrom, če ne dajo pravic, vse se mora tresti pred njim. Ubogi kmetic, ki sliši to .krSCansko" rogovilo, si misli, da je res junak, ki obrne Dunaj ter izposluje od samega cesarja ljudstvu take pravice, da bodo kmetici grofje, grofje pa kmetici, ali kadar se pelje ta žalostni junak proti Dunaju, ga mineva ves pogum, in ko stopi na Dunaju s kolodvora, ga nima nič več. Tam gori je v prvi vrsti katoličan. .Ljudstvu pravice* 1 —- to je za shode po klerikalnih vaseh in po lažnjivih klerikalnih časnikih, na Dunaju je gospod Sustersič že bolj katoličan, zastopnik svete katoliške cerkve in njenih služabnikov. Takega smo ga videli tudi v delegacijah. Ako bi bil on zastopnik slovenskega ljudstva, potem bi se bil tam potegoval za pravice našega ljudstva, tako pa je drezal le s tistim „voinm«, češ, kaj ae ima avstrijska vlada in krona vtikati v posle svete nezmotljive katoliške cerkve. Dr. Sustersič je njen služabnik, in kot tak seveda je že moral z ogorčenjem v srcu vzdigati svoj hripavi glas proti »vetu*. Tako so se domenili v Ljubljani, na pravice ljudstva ga ni nikdo opozoril in sam ne misli nikdar na nje.
Slovenci smo zatirani na vseh koncih in krajih. Nimamo potrebnih šol, niti jedne čiste slovenske srednje šole nimamo, nimamo vseučilišča, pa kaj, saj nam manjka še ljudskih šol, slovenščino podijo iz uradov in celo iz cerkve, nečuvene reči v takem pogledu se godijo na Koroškem, tuje uradnike nastavljajo med nami itd.; na vseh straneh trpimo ter smo zapostavljeni — slovenski delegat pa pušča vse  to v nemar ter govo-
riči o .vetu", se peha torej za nam popolnoma brezpomembno reč.
iz tega se pač vidi, da so klerikalci le slepo orodje klerikalne nestrpnosti, da zastopajo le interese laške cerkve, in da so jim interesi našega toli zatiranega naroda, katerega so grdo presleparili pri volitvah, ne le deveta, marveč devetindevetdeseta briga. Klerikalci so rimski hlapci, le za Rim gorijo in pa za njegove služabnike, 1 j d s t v o je le za to tukaj, da ae ga slepari ter i z ž e m a. Ako bi bilo Susteršiču in sploh klerikalni stranki res kaj do pravic ljudstva, potem bi se bil pač oglasil v delegacijah. Ali ker se ni oglasil za naše pravice marveč le za Rim, je pač jasno vidno, na čem mu je ležeče in na čem ne.
Sedaj p« tudi ni več dvoma, da je ves tisti klerikalni klic: .Ljudstvu pravice 1* le gola sleparija. Humbug uganjajo, kadar govorijo, kako da se potezajo za pravice ljudstva; niti na kraj mislij pa jim ne pride, da bi res kaj storili za pravice ljudstva! To smo videli sedaj dovolj na dr. Susteršiču.
Sleparija je vse klerikalno kričanje: i .Ljudstvu pravice* 1 sleparija je to in predrzen atentat na žep kmeta, ki ga odpira in odpira ter si pritrguje od ust, da le redi rimske hlapce, posvečene in neposvečene. Dr. Sustersič ni niti odprl ust v delegacijah za teptane pravice našega naroda, marveč se je tepel le za Rim. In da bi se res potegnil v pravem smislu za Slovence ta junak, tega ne doživimo nikdar. Prej utegne interpelovati avstrijsko vlado, da še premalo skrbi za misijonarje na Kitajskem ali da se .med katoličani* premalo nabere za za-m o r č k e, nego da bi se postavil na branik za Slovence ter le vprašal vlado, zakaj da dela tako krivično s svojimi zvestimi Slovenci. Tak je dr. Sustersič, taki so klerikalci na sploh. Škodljivci in sleparji našega ljudstva so, in dokler bodo taki ljudje na krmilu, bomo vedno manj veljali ter bo vladala mislila, da nas še premalo stiska, ker ae nikdo niti na takem mestu, kakor so delegacije, ne oglasi proti krivicam, katere siplje na slovenski narod. Vlada misli, da smo z vsem zadovoljni ter da nas boli le to, ako se stori kaj proti Vatikanu.
Tako dela dr. Sustersič. Na Kranjskem hoče vlado postaviti na glavo, ker ne da ljudstvu pravic, na Dunaju pa lepo molči nasproti vladi o pravicah ljudstva ter se kaže le rimskega hlapca.
Po njih dejanjih jih spoznavamo.
DOPIS I.
Trnovo pri Gorici, 25. januarja 1904. — Minolega leta 26. februarja smo imeli tukaj volitev novega obe. starešinstva. Klerikalna stranka, na čelu jej fajmoSter Lok-varski, vulgo .Verbov Tončk", je delala na vse kriplje, da bi zmagala in da bi Trnovsko napredno trdnjavo porušila, No! To se jim ni posrečilo, čeprav so celo leto prej agiti-rali osebno po hišah in s peklom strašili, čeprav so bile grožnje pri podelovanju spo-vednih listkov, čeprav so imeli 10 hoktov vina na razpolago. Kaj je še le bilo v spo-vednicsh? Imamo sicer dosti grad'va, ali za sedaj hočemo držati se le stvarno,ti.
Pravijo, da je rajni kardinal Missia, žalostnega spomina, poslal tega nunca v našo občino le radi tega, ker se je vTribuSi ska-zal za dobrega agitatorja in si je radi tega on mislil kakor cesar Janez pri Martinu Krpanu : »Ce jih živ krst ne bo (te preklicane Trnovce namreč), Tončk jih pa bol* AU Trnovo ni Trebuša!
Prišel je dan volitve. Lokvarji in Laz-narji, ki so bili .zniuštrani" 22. in 23. februarja na Lokvah pri .Ivancu", kako naj volijo in so bili zmage gotovi, so prišli vsi razun dveh ter se oglasili na volišču pod komando fajmoštra Plesničarja. No 1 Trnovci, ki so verovali besedam nuncev, da se oni ne bodo umešavali v starašinstvene volitve, (veruj!?), bili so bolj malomarni. Vendarle je bil izid volitev strašanšk poraz za klerikalce, oziroma za fajmoštra, kajti zmagali smo v 3. in 2. vol. razredu popolnoma, v 1. razredu pa deloma. Bila bi sicer zmaga naša na vsej črti, ako bi nam ne bili klerikalci v 1. razredu enega volilca z lažmi ukradli.
To je bilo za .Tončka* zelo hud poper in hajdi i napravil je rekurz proti volitvam zaradi nepostavnosti, katere je bajo zagrešila
Trije mušketirji.
Napisal Alexandre Dumas.
Drilgl del.                        (Dalje)
Ta pravi Porthoau, naj gre v svoje stanovanje, kjer je, kakor pove z jako kislim obrazom, njegova prisotnost nujno potrebna.
»AH jo prišla moja oprava?« vpraša Porthos.
»Da in ne,« odvrne Mousqueton.
»Ali ne moreš govoriti jasneje?...«
»Pojdite, gospod.t
Porthos vstane, pozdravi prijatelje in odide z Mousquetonom.
Trenotek pozneje se prikaže na pragu vrat Bazin.
»Česa želiš, prijatelj/« vpraša Ararais z onim milim glasom, ki ga je bilo pri njem opažati vedno, če so ga vabile misli nazaj k cerkvi.
»Neki mož vaš Čaka doma, gospod, odvrne Bazin.
»Mož, kakšen mož?«
»Neki berač.«
»Daj mu miloščine, Bazin, in prosi ga, naj moli za ubogega grešnika, e
»Ta berač hoče na vsak način govoriti z vami in pravi, da bi bih veseli, da ga vidite.«
»Ali mi ni dal povedati nič posebnega?«
»Seveda.,Če bi se gospod Aramis obotavljal priti' je rekel, ,mu povejte, da prihajam iz Toursa.'«
»IzToursa?« vsklikne  Aramis. »Gospoda, tisoč-
krat vaju prosim, oprostita. Skoro gotovo mi prinaša ta mož vesti, ki jih pričakujem.«
In takoj vstane ter se hitro odstrani.
Ostaneta Še Athos in d* Artagnan.
»Jaz menim, da sta ta dva patrona s svojimi zadevami na čistem. Kaj meniš o tem ti, d' Artagnan ?« pravi Athos.
»Da je Porthos na najboljšem potu, to vem,« pravi d'Artagnan. »In kar se tiče Aramisa, moram priznati resnico, da me glede njega ni nikdar resno skrbelo. Toda kaj napraviš ti, moj ljubi Athos, ti, ki si pištole Angleža, katere so bile tvoja pravna lastnina, razdelil tako plemenito?«
»Jaz sem zelo vesel, da sem usmrtil to srako, ker je nekaka božja služba, če ubiješ Angleža; če bi bil pa vtaknil njegove pištole v svoj žep, bi mi bile ležale na duši kakor slaba vest.«
»No, moj ljubi Athos, ti imaš res nerazumljive nazore.«
»Ne govoriva o tem dalje! Kako pa je s tem, kar mi je pripovedoval gospod de Treville, ko me je počastil sinoči s svojim obiskom ? Povedal mi je, da zahajaš ti kaj pogosto k onim sumljivim Angležem, ki so pod kardinaiovim pokroviteljstvom.«
»To se pravi, jaz grem večkrat k neki Angležinji, k oni, o kateri sem ti pripovedoval.«
t Ah da, k plavolaski, glede katere sem ti dal nasvete, katarih se seveda nisi držal.«
»Povedal sem ti svoje razloge.«
»Da; po tem, kar si mi povedal, menim, da upaš dobiti od nje svojo opravo.«
»Nikakor ne! Prišel sem do gotovosti, da se je vdeležila ta ženska na neki način odpeljatve gospe Bonacieux.«
»Da, zdaj te razumem; da dobiš nazaj jedno žensko, dvoriš drugi; to je sicer najdaljša pot, ali najzabavnejša.«
D'Artagnan hoče - asodeti Athosu vse, toda jedna točka ga zadrži: z oz om na čast je bil Athos strog plemič, in v malem n.»črtu, katerega si je izmislil naš zaljubljenec z ozirom na miladv, so bile stvari, ki bi, kakor je bil prepričan, ne žele puritanovega priznanja. Zato se mu je zdelo boljše molčati, in ker je bil Athos najmanj radoveden človek na svetu, tudi ni bodril d'Artagnan a k zaupnemu razodetju.
Zato hočemo zapustiti prijatelja, ki si nista imela povedati nič važnega, ter slediti Aramisu.
Videli smo, s kako hitrostjo je sledil Bazinu ali pravzaprav hitel pred Bazinom mladi mož na vest, da prihaja mož, ki hoče ž njim govoriti, iz Toursa; pot od rue Ferou do rue de Vangirard je bil torej le skok.
»Ko pride domov, najde res moža majhne rasti in inteligentnih očij, toda pokritega s capami.
»Vi Želite z menoj govoriti ?« vpraša mušketir.
»To se pravi, govoriti želim z gospodom Arami-som. Ali se imenujete vi tako ?«
»To je moje ime. Ali mi imate kaj izročiti ?«
»Da, če mi pokažete neki vezen žepni robec«
»Tu le,« odvrne Aramis, vzame iz svojega žepa na prsih ključek ter odpre z njim majhno Skrinjico iz
volilna komisija. In zmage pijani klicali so zopet okoli: .Zdaj je pa rroaga našal"
Toda gospodje pr u*mestništvu v Trstu so bili drugih mislij. jc ni pomagalo rekurentom, da so bili večkrat radi tega v Gorici in v Trstu. Da! celo njih prisege, katero so ponujali v dokaz resnice, niso hoteli vpoštevati ti prešmentani gospodje pri namestniStvu!
In zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Gospod fajmošter na Lokvah so vdobilt uroceno razsodbo naraestnistva na uložen rekurz s sledečim besedilom:
,C. kr. natnetništvo je z odlokom" 5. novembra 1903. St. 29.487 zavrnilo kot neutemeljen utok A. PiesnlSar in tovarišev proti dne 26. februarja t. 1. izvršenim novim volitvam __stai^iisf»_j^ne_J[^mJPfe-divši zajedno izpodbijane volitve v vseh 3 razredih itd.*
To je bil za fajmollra Plesničatja seveda prehud »klin«, zato gaje »frišnega« naravnost naprej postal v »Gorico« in ga najbrže tudi v .Primorskem listu« na prodaj postavi.
Mi naprednjaki se tega vojevanja nikakor ne bojimo, kajti ravno fajmošter Ples-ničar privabil je v našo družbo s svojim delovanjem tudi dosti onih, ki so bili do sedaj zvesto udani njegovemu mišljenju, a se izrekajo že zdaj — nikdar več!! —
Za danes dovolj! Če bo treba, pride še!
»Stranka prava". Brje, 24. jan. 1904. — V ,Prim. listu« in »Gorici« je dopisnik v dopisih: »Liberalni učitelji...« trdil, da je na prvem Kopačevem shodu pri Rebkn brejski učitelj Možina govoril: »Učiteljski stan je delavski, tudi mi učitelji smo delavci in trpini, prosimo, da nas podpirate, kar je v vaši raoCi, saj nam je znano, kako jaz držim za vas, ter sem tudi naročen na vaše časnike, in sem, kar je bilo mogoCe, Časnike tudi drugim dajal«. — Ker se pa to ne vjecia z resnico, hočem dati pojasnila:
Za prri KopaCev shod ni nikdo izmed učiteljev niti vedel, le podpisani je tikom pred otvoritvijo slučajno doznal zanj in se ga kot sosed vdeležil brez namena, da bi tam govoril. Ker se je poročevalec g. Kopač v svojem govora dotikal tudi potrebe po izomiki in izobrazbi, povdarjai potrebo šolstva in dobrega uciteljstva, oglasil se je po njegovem govoru tudi podpisanec, ki je povdarjai; »Delavski stan je velike važnosti, spoznavati je začel tudi svojo moč, in danes se po vsem svetu druži delavstvo za izboljšanje svoje eksistence. Tudi slov. delavec se je zaCel na tem polju gibati Cimdalje bolj, uvazujoč potrebo izobrazbe, dobrih šol in napredovanja. Naše učiteljstvo danes ne stoji v nobeni stranki, k»r je samo zase organizirano, pač pa se rado hi lahko druži z vsako stranko, ki novi šoli in našemu stanu ne nasprotuje. Učitelj je tudi reven in neplačan delavec, kakor je reven tisti, katerega ima poučevati. Zato naj
delavstvo, revni kmet in ljudstvo sploh dela na to, da se šola podržav?, in vsem bo bolje!«
OdloCno zanikam, da bi bil kaj govoril o podpiranju soc stranke, o čitanju, naročanju, podpiranju in razširjcvanju Časnikov.
Ker nesramni dopisnik kvasi o disc. preiskavi, povem mu, da so mi jo nakopali ravno tako častni možje kakor je on. Zato pa je imela nezaslišano nesramna ovadba tudi tak vspeh, da bi ovaduhe lahko še v luknjo vtaknil.
Dopisnika gori omenjega poročila pri Rebkovem shodu imenujem tu javno lažnjivca in obrekovalca, ker zvito in neresnico piše ter kot pravi vohun škodoželjno podtika drugim negovorjene besede in neatorjena dejanja.   __1_ ___________A_M°*?*i__
Z Vipavskega. — Gosp. uredniki Zopet sem čakal, kaj povesta lepega naša klerikal. lista o shodu pri Rebku naprej. Ali glej! Zopet sama osebnost in udrihanje po učiteljstvu. Vidi se, kako radi bi spravili njim neljubo učiteljstvo ob vsak ugled pri ljudeh.
Taz nisem učitelj, ampak priprostega kmeta »in, imam pa tolike razuma, da spoznam, da učitelji naii se brigajo za nase težnje, ali se jih prezira, ker hodijo med nas kakor prijatelji in ljudje, kateri nam hočejo pomagati. Dopisnik pa je videl na shodu le učitelje, toliko drugega ljudstva pa ni videl, in to ljudstvo plačuje davke ter podpira državo z denarjem in krvjo, ako pa se združi in zahteva tudi svoje pravice, tedaj pride dopisnik in reče, da je prišlo nekaj nezavednega ljudstva od Lokavca do Sela.
Motite se, ako mislite, da bode ljudstvo hodilo na shode, da je boste tam zapeljevali, nasprotno, pokaže Vam, da ne spi ter ne misli le na Vaš kierikalizem, ki ni nič drugega kakor na jeziku Bog, v srcu pa hudič, in vse to iz ljubezni do bližnjega!
NaSemu za naš blagor vnetemu učitelj stvu pa klicem, naj vstraja v svojem za ljudstvo dobrem in ko.istnem namenu, ter naj se ne straši osebnih napadov, ker ravno to priča o njihovem pravem trudu.
Imejte vedno pred očmi koristi ljudstva, med katerem živite, mislite si, da niste sami, ampak da stojimo trdno za Vami, izkušeni v življenju, kateri se ne bojimo praznega strahu, še manj očitno stopiti pošteno pred vsako nepravico!
Doume in razu navice.
Imenovanja. — Davčnima pristavoma sta imenovana Eneja markiz Obizzi in Umb. pl. Rauscher v Gorici; pristav Josip P1 a-huta v Tolminu je imenovan preglednikom za Kanal, preglednik Fr. K a v t i C v Kanalu pa blagajnikom v Podgradu v Istri.
Na poštnem ravnateljstvu v Trstu so imenovani za službovanje v računskem oddelku tega ravnateljstva: računska azi-stenta   Alojzij   Pertot    in    Ferdinand   pl.
Sthroll računskima cficijaloma, praktikant Rul. Gmforto pi rač. azistentona.
V tehnični službi tega ravnateljstva je imenovan mehanik Fran Viturelli visim mehanikom. Visi stavbeni komisar inžener Vin« cencij Urafer je premeščen iz Gorice v Trst, stavbeni komisar inžener, Friderik Crepaz iz Pazrna v Gorico, stavbeni adjunkt inžener Lavrencič iz Trsta v Pazin.
Županom občine Tomaj je bil izvoljen v seji 23. t. m. gospod Josip Vran izTo-maja št.6„ prvim podžupanom pa g. Anton So n c iz Tbmaja št. 28. Čestitamo.
Umrl je v Sežani dne 23. t. m. gospod Makso Hrovatin, c kr. [sodni adjunkt Pokojnik je bil član štrokoznane Hro-vatinove rodbine v Vipavi, priljubljen in čislan^ vsled česar-se njega zgodnja smrt na sploh tako britko občuti ter je neprijetno dirnila vse njegove številne prijatelje in znance v Gorici ter v vseh krajih, kjer je služboval. Truplo so pripeljali v Vipavo. Preostalim naše sožaije!
Umrla Je v Gorici v starosti 77 let gospa Eliza Ritter-Zahonv, vdova po Vil. Rit-terju, solastniku tovaren v Stračicah. Doživela je starost 77 let. Bila je poznata člo-vekoljubkinja.
Pogreb baronice Spaen v nedeljo opoludne je bil veličasten. Na dveh vozebso peljali razne vence s trakovi. Med temi venci nadvojvode Karla Štefana in Ferdinanda d'Este, poveljništva vojne mornarice, podad-mirala Montecuccoli itd. Sprevod je vodil vojaški kanonik mons. Ufedniček iz Pulja. Za krsto je stopal soprog Spaun z bratoma po-kojnice, za njimi pa premnogo zastopnikov a d mire li tete, mnogo mornarskih častnikov ter več častnikov tukajšnje garnizije. Povsodi po ulicah, koder je šel sprevod, je stalo premnogo radovednega občinstva. Baron Spaun je dobil med raznimi sozaljkami tudi eno od cesarja.
Ples slovenskega bralnega In podpornega drnštva v Gorici se bo vršil dne 1. februvarja v prostorih »Slovenske Čitalnice«. Letos se ni moglo pridobiti dvorane hotela »Central«, ker je bila radi kratkega predpustnega časa oddana drugim društvom pred časom. Kljub temu upa odbor, da bode ta ples, kateri je pred vsem namenjen delavskemu stanu iz mesta, tako obiskan kakor prejšnja leta ter da bode letos spet prilik-pomnožiti društven bolniški zalog za par kro-nic. Po pripravah sode in po zanimanju o tem plesu, katero se širi med delavstvom, obeta biti udeležba taka, da bode delala delavstvu le čast. Odbor apeluje na trgovski in obrtni stan, da s svojo udeležbo pokaže pravo naklonjenost do delavstva, s katerim je najbolj v dotiki. Ta ples naj pokaže slogo, katera naj vedno druži delavski in trgovski stan med Slovenci v Gorici. — Pri plesu se ne zahteva elegance; čedna nedeljska obleka zadostuje.
Prazno Izgovarjanje In olepševanje rečlj, in nič drugega, je  dolgi dopis iz Go-
rice v včerajšnji »Gorici", kjer odgovarja znani dopisnik na naše članke o vsem onem, kar se godi v deželnem odboru. Dopisnik se trudi naslikati naša deželna odbornika kot moža na svojem mestu, ali povsodi se mu vidi, kako prisiljeno išče besede, da bi se postavil v lepšo luč. Ves dopis je le prazno izgovarjanje. Niti jedne reči onih, o katerih smo pisali, ni izpodbil, marveč prav iz tega dopisa se vidi, kako britko resnico smo morali pisati o našib deželnih odbornikih in njihovi pasivnosti.
Povdarjamo ponovno, da ne pričakujemo od strani deželnih odbornikov nikakih čudežev, marveč da smo vso stvar sodili vedno s tega stališča, da je težka njihova naloga ter da jej niso kos; dokazali smo nepvržno, da so popolnoma pasivni ter da so se udali devizi: Smo v manjšini, torej se sploh ne da nič doseči. Dopisnik se zatega-del bavi na dolgo le s tistimi rečmi, kjer mu je izgovarjanje lažje, pri drugih pa se hitreje izvije. —
Primimo ga tu le za dve reči- "vali deželna odbornika, kako da uraduje - slovensko. To je prav, to tudi mora biti! Za božjo voljo, kaj hočeta še ta dva uradovati laški ?! Potem pa pravi, da kdor I.tia pa dokaze v rokab, da se za njunim hrbtom s slovenskimi uradi uraduje laško, naj da take dokaze jednemu odborniku v roke in da bode vedel, kaj je njegova dolžnost. Jezuiti Mi nismo nikjeri pisali, da se uraduje za njih hrbtom s slovenskimi uradi laški, roarveC pribiti smo dejstvo, da deželni odbor uraduje z raznimi c. kr. uradi v Cisto slovenskih rečeh le laško, česar popri j ni bilo. To je dejstvo, kateremu se je dopisnik v »Gorici* previdno izognil. P o z i v I j e m o slov, d e ž. o d-bornika,naj povesta, kaj sta storila doslej preti t e mu! To je vendar v prvi vrsti njune naloga! Cegavapa je, če ne njuna!
Pred kratkim se je izvršilo imenovanje dveh uradnikov v deželni odbor, in sicer na mesti, ki pritfceta Slovencem, ker sta bila tam prej dva slovenska uradnika in je v pisarni krvavo potreba slovenskih uradnikov. Slovenskih prosilcev je bilo v '».obilju, in dolžnost slovenskih deželnih odbornikov je bilo skrbeti za to, da prideta na ti dve mesti zopet dva Slovenca. Ali kaj se je zgodilo? Imenovan je bil en Slovenec in en Lah. »Gorica" pripoveduje sedaj, kje je rojen tisti laški uradnik, da je hodil v slovensko loio itd. Kaj nas to briga? Oni uradnik je dandanašnji Lah, pa konec besedij 1 Zanj sta glasovala tudi slovenska odbornika, tako stoji v »Gorici«, ne stoji pa, da sta se potezala za imenovanje Slovencev na obe mest;, kakor bi bila nujna dolžnost. Sama priznavata, da nista storila svoje dolžnosti, marveč se je izvršilo imenovanje uradnikov na omenjeni dve mesti popolnoma tako, kakor so hoteli Lahi, ki sistematično jemljejo Slovencem proč, kar le morejo. V tem slučaju so (Dalje v prilogi.)
ebenovine, ki je bila okrašena z biserno matico; »tu je, prepričajte se U
»Dobro je,« pravi berač, »odpošljite svojega slugo.«
Radoveden, kaj hoče berač od njegovega gospoda, je Bazin umeril svoj korak po gospodovem ter prišel skoro istočasno z njim. Ali ta hitrost mu ni mnogo pomagala. Na beračevo zahtevo mu namigne gospod, naj se odstrani, in ubogati mora.
Po Bazinovem odhodu se berač hitro ozre okoli sebe, hote" se prepričati, da ga ne more nihče videti ali slišati, odpne svoj z usnjatim pasom sabo speti jopič, prične parati nad pasom šiv in potegne iz njega pismo.
Pri pogledu na pečat vsklikne Aramis veselja, poljubi pisanje in odpre skoro s svetim strahom pismo, katerega vsebina se glasi takole:
Prijatelj, usoda hoče, da ostaneva ločena se nekaj časa; toda lepi dnevi niso izginili za vedno. Stori svojo dolžnost na vojni, jaz storim svojo na drugem mestu. Vzemi, kar ti izroči donašalec; pojdi na vojno kakor lep in hraber plemič in spominjaj so mene, ki nežno poljubljam tvoje črne oči.
Z Bogom ali boljše na svidenje!«
Berač je paral še vedno; iz svojih zamazanih <t^ačil vzame drugega za drugim stoinpetdeset Špancih cekinov po dve pištoli, jih našteje v vrstah na mizo, odpre vrata in odide, predno je presenečemu mlademu možu mogoče, spregovoriti z njim besedico.
Aramis prečita nato pismo še enkrat in opazi, da ima še »post-seriptum«.
»P. S. — Donašalca lahko sprejmeš k sebi, ker je grof in španski grand.«
»Zlate sanje!« vsklikne Aramis. «Ah, lepo življenje! Da, mladi smo, lepe dneve bodemo še živeli!
O, tvoja, tvoja je moja ljubezen, moja kri, moje živ-1 ljenje, vse, vse je tvoje, moja lepa ljubica 1«
In s strastjo poljubi pismo, ne da bi se ozrl naj zlato, ki se je lesketalo na mizi.
Bazin potrka na vrata; Aramis nima več toliko | pameti, da bi mu zabranil vstop; dovoli mu vstopiti.1
Pri pogledu na zlato obstane Bazin začuden in pozabi, da je hotel naznaniti d'Artagnana. Ko je ta zapustil Athosa, se je napotil k Aramisu, radoveden, kaj je z beračem.
Ker d'Artagnan ni poznal do Aramisa nikakih okolnostij, se naznani sam, ko vidi, da ga jo Bazin pozabil naznaniti.
Ah vraga, moj ljubi Aramis « pravi d*Artagnan, »če so to suhe slive, ki ti jih pošiljajo iz Toursa, izroči moj poklon vrtnarju, ki jfh nabira.«
»Motiš se, moj ljubi,« pravi Aramis, vedno diskreten, »moj založnik mi je poslal pravkar nagrado za mojo pesem v jednozložnih verzih, katero sem pričel že na našem potovanju.«
»No, res,« pravi d'Artagnan; »tvoj založnik je darežljiv, drugega ti o tem ne morem reči.«
»Kako, gospod,« vsklikne Bazin, »pesem ni mogoče prodati tako drago ! To je neverjetno! O, gospod, vi zmorete vse, kar hočete, vi prekosite lahko celo gospoda do Voiture in gospoda de Benserade. Tudi to mi je všeč. Pesnik je skoro abbe\ Ah, gospod Aramis, bodite vendar pesnik, tega vas prosim.«
»Bazin, prijatelj moj,« pravi Aramis, »zdi se mi, da se mešaš v pogovor.«
Bazin spozna, da ni imel prav, povesi glavo in odide.
»Ah,« pravi d'Artagnan smehljaje, »ti prodajaš svoje duševne proizvode za tovor zlata; z do si srečen,
prijatelj; toda pazi, sicer izgubiš iz svoje uniforme tole pismo, ki je gotovo od tvojega založnika.«
Aramis zarudi prav do beline v očoh, vtakne svoje pismo zopet pod suknjo in se zapne.
»Moj ljubi d'Artagnan,< pravi, »če ti je prav, po-iščiva zopet svoja prijatelja, in ker sem bogat, pričnemo danes zopet skupaj jesti, dokler ne boste bogati tudi vi.«
»Pri moji duši, z velikim veseljem,« pravi d'Artagnan. »Dolgo že nismo jedli kaj dostojnega, in ker me Čaka danes zvečer precej vratolomno podjetje, rad priznam, da bi mi ne bilo neljubo, Če si segrejem prej glavo z nekaterimi steklenicami starega  burgundca.«
»Tudi jaz sem za to, tudi jaz ne sovražim starega bungundca,« pravi Aramis, ki mu je pogled na zlato takoj prepodil vsako misel, da bi zapustil vojaški stan.
In vtaknivši v žep tri ali štiri zlate po dve pištoli, da zadosti hipnim potrebam, zaklene ostale v skrinjico iz ebenovine, ki je bila okrašena z biserno matico, v skrinjico, v kater* je bil že znameniti robec, služeč mu kot talisman;
Prijatelja gresta najprej k Athosu, ki zvest svoji prisegi, da ne stopi na prosto, prevzame nalogo, da naroči obed v- svojem stanovanju; ker je izborno poznal gastronomične umetnosti, mu d* Artagnan in Aramis ne delata nikakih zaprek, da se mu prepusti ta važna skrb.
Na potu k Porthosu srečata na oglu rue du Bac Mousquotona, ki Žene pred seboj s kislim obrazom mulo in konja.
D'Artagnanu se izvije Vsklik začudenja, ki ni brez primesi veselja.
»Ah, moj rumeni konjU vsklikne. »Aramis, poglej tega konja f«
Priloga Jota" it. 8. z dne 17. januvarija 1904.
vzeli jedno uradniško mesto ter ga dali Lahu — slovenska deželna odbornika pa so zopet nabrisali, češ, saj zna slovensko, glejte, celo v slovensko ljudsko Šolo je hodil v Pod-gradu! Za takega človeka sta glasovala z mirno vestjo ter pustila vse druge slovenske prosilce na cedilu, dočira bi se bilo ob energičnem nastopu slov, dež. odbornikov dalo brez dvoma doseči, da bi bili obdržali v tem. slučaju vsaj to, kar smo imeli!.... To govori pač jasno, o drugem se pa Se pomenimo.
.Lega Naslonale' In ml. — Obračun* .Lege* za minolo lete za Primorje izkazuje doneskov 64.000 K, z<t predlanskcMeto jih J je bilo 42.000 K; torej je poskočil pnnos zaT 50%. .Piccoio* je nabral tekom »anskega leta okoli 40.000 K. V Zadru, ki ^ima samo 20.000 prebivalcev z vsemi tamkajšnjimi Hrvati vred, so nabrali lani 31.000 K. To je požrtvovalnost, ki je občudovanja vredno!
Kakšne namene ima .Lega", ni treba praviti, saj jih britko čutimo! Kaj pa mi Slovenci ? Nafta družba sv. Cirila in Metoda bi morala biti podpirana prav s tako požrtvovalnostjo in s tako gorečnostjo. Bodoljubi, učimo se od Lahov!
.Kmetijsko dru&tro" v Sempasa je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Na tem zboru so sklenili, društvo razpustiti. Predsednik društva je bil Grča, tamkajšnji župnik in deželni poslanec, odborniki izbrani po njegovi volji.
Prišlo je, kar je moralo priti. Ako se lotijo zadružništva ljudje, ki nimajo pojma o tem, ne more vspevati nikako tako društvo. Kako je delalo to društvo ter kako ono v St. Petru, smo že dosti pripovedovali. To društvo v Šempasu se je bilo zapletlo v neko pravdo s kmetijskim društvom v Št. Petru, katero je izgubilo. Blagajnica seveda prazna, društvo v nesposobnih rokah, kaj pa more potem priti, če ne polom. Ako je kdo kaj izgubil pri tem, naj se zahvali Grči.
Kdaj sledi temu polomu popolni polom v Št, Petru?!
Deželne naklade. — Dne 30. dec. je zadobil najvišje potrjenje sklep deželnega odbora goriškega, s katerim se bo pobiralo za tekoče leto te-le naklade:
a)  na zemljiški davek 20% ;
b)  na hiSnorazredni davek S0% i
c)  na splošni obrtni davek, dohodninski davek itd. 30%;
č) na užitnino, vino, most, meso 120%;
d)  na pivo je določena davščina 1 K 70 v od vsakega hektolitra.
Ponarejeni bankovci po 20 K krožijo po Gorici. Barva je malce drugačna pa v nemškem tekstu je nekaj pogreskov. Pozor!
Priobčite vendar papežev .Mota proprio"! — Klerikalci so v stvari papeževega .Motu proprio* podobni tistim klepe-petuljam, ki trde vedno svojo, pa če se jim Se tolikokrat dokaže, da nimajo prav. Naravnost imenitna in klasičen dokaz klerikalne logike pa je notica  .Falzifikatorji«   v .Slo-
vencu" od sobote iz peresa primorskega novicama. Notica slove: .Soča" se brani na vse kriplje, da ni falzificirala papeževega .Motu proprio", A ga je v bistveni stvari falzificirala. Tisto točko, da se ne sme krščanska demokracija na Italijanskem udeleževati političnih volitev — to je volitev na Monte Citorio — je .Soča" falzificirala, kakor ..Narod", češ, da se slovenska katoliško-na-rodna stranka ne sme več bi viti s politiko. To je.jasen falzifikat. Vendar lahko resnico te trditve tudi preizkusimo na koži samega naSega Gabrščka. Če je .Soča" pisala resnico, potem mora Gabršček .odstopiti iz politike, prenehati s .Sočo" in zapreti tiskarno. Ce tega ne stori, imamo dokaz, da je .Soča" falzificirala papežev.Motu proprio*. r-, Ali si je mogoče misliti kaj bolj neumnega ? Nočejo priobčiti papeževega .Motu proprio", ali vseeno kričijo, da je falzificiran od naše strani. Mi smo že povedali, odkod smo vzeli papežev .Molu proprio" ter da je nas prevod točen po laškem priobčita in da ni nikakega dvoma, da hi bilo tu kaj falzificiranega. Goriški proSt ni falzificiral papeževega .Motu proprio", o tem smo prepričani, mi pa smo ga točno prevedli. Ali kljubu temu kriči klerikalni razgrajač po .Slovencu", da je v bit-stveni stvari falzificiran, ne da bi to dokazal. Dokaže naj torej! Priobči naj .Slovenec" .Motu proprio", naj ga primerja z našim priobčilom ter tam pokaže, ako more, da je kaj falzificiranega. Kaj bo le sleparil, da je falzifikat! Dokazati, dokazati treba, dragi gospod! Dokler ne dokaže, ostane slepar!
Tisto, kar nanaSa na g. GabrSčeka, je pa strašno neumno, in le čudili bi se, ako bi ne poznali gospode okrog .Slovenca", da je sploh mogoče kaj takega obelodaniti. Na g. GabrSčeku hočejo poskusit; resnico svoje trditve; ako je .Soča" pisala resnico, potem mora Gabršček odstopiti ter zapreti tiskarno.... Zakaj pa, posvečeni gospodje pri .Slovencu* P Saj GabrSCek vendar ni krščanski Bocijnlist in ni .katoliški* časnikar pa tudi gospod nune ne. Torej v kaki zvezi stoji to s papeževim .Motu proprio* P l V nobeni.... .novičar" je le na jako slab in neumen način izlil svojo željo, da bi ,Sočac prenehala in GabrSCek zaprl tiskarno! Mislil je, da mora to reči, pa je zvezal to svojo misel na tako nelogičen način s papeževim .Motu proprio". O logika, logika, pa katoliški časnikarji, kako so si tuji!
.Primorski novičar" v lažnjivem .Slovencu* je nabral za sobotno Številko tega glasila ljubljanskega Škofa in ljubljanskih cigaric nekaj notic, v katerih se obrega tudi ob .Sočo", kakor je njegova naloga. PiSe: Idioti v .Soči", ... kakor če pijana baraba v cestnem jarku pravi, da zaničuje trezne ljudi.... bebec v .Soči*..,, tako idiotstvo spada na smetišče. Najbrže bi bil .novičar* nabral se kaj takih cvetk, ali gotovo se mu je mudilo, kajti pozabil je celo napisati notico, da je .Soča* surov list. Kadar se nam-
reč ta poštenjak izbruha svojih surovostij, potem napise notico, kako da je .Soča" surov list.
V  drugi notici pravi, da hvalimo slo-vensko-nemSko zvezo na Kranjskem ter nas poživlja, ker je velik gospod, ki sedi na sodnem stolu, naj povemo odkrito, kaj sodimo o zvezi Schwegel-Tavčar-Hein ? Prav, dragi naš .Primorski novičar". M.p&v0mp.,vkaj sodimo o tej .zvezi", ali prej mora nam on povedati, v kateri številki .Soče" smo pisali o volitvah v Koroški Beli. Hic Rhodus! Na dan, »primorski novičar*, * tisto številko, potem pa se pomenimo o oni zvezi. Prilika je ugodna, mi smo pripravljeni, torej le ko-rajžo, g. novičar!
.Slovenska Čitalnica* v Solkanu bo imela svoj redni letni občni zbor dne 2. febr. t. 1. .Cit.* priredi dne 13. febr. t. 1. veliki ples v dvorani g. Al. Mozetiča.
Teiovadno druStvo .Solkanski Sokol" priredi svoj društveni ples v soboto 30. t. m. v prostorih g. Al. Mozetiča.
V  Koprivi na Krasu se potegujejo za postno nabiralnico, ker imajo do postnega urada v Dutovlje predaleč. Taka nabiral niča je potrebna zlasti sedaj, ker je tam okoli polno železniških delavcev.
Telovadno drnltvo .PrraSkI Sokol" bode imelo dne 2. febr. t, 1, svoj redni letni zbor z dnevnim redom, kakor ga določajo društvena pravila. Na udar! Odbor.
Kmetskl odsek c. k. kmetijskega društva o Gorici za okraj komenski vabi zvoje ude k rednemu občnemu zboru, ki se bode vreli dne % februvarja t. I. ob 3. uri popoldne v Šolskem poslopju v Komnu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Podpisovanje za naročitev kmetskih potrebščin, kakor žvepla, vitrijola i. t. d.j 5. Slučajni predlogi.
Deček pod voiont, — V soboto je prišel v Raštelu pod voz 7 letni K, Venuti. Otroci so ali za vozom, s katerim škropijo ceste, mimo pa je prišel drug voz, poln desk, Deček je skakal semtertje ter pri tem prišel pod konje slednjega voza. Ker gre navzdol, se ni dalo takoj vstaviti, tako da ga je voz vlekel kakor 2 metra za sabo. Na to so potegnili dečka izpod voza ter ga nesli takoj k bližnjemu dr. Morpurgo. Deček si je zlomil desno nogo, pa po obrazu je poškodovan.
Slabo je prišlo v ulici Morelli 13-le; nemu mizarskemu učencu Štef. Močilniku iz Ločnika. Padel je na tla. Prenesli so ga v gostilno .pri dobrih prijateljih", poklicali zdravnika, potem pa so ga odpeljali v bolnišnico.
Zimsko suknjo je ukradel neznan tat .pri Rajhu* na Komu Tomažu Skočirju s Tolminskega. Tam okoli Rajna stika vedno obilo potepov in sumljivih ljudij.
Tat — samomorilec. — Jeden izmed najdrznejših tatov po vilah, po imenu Adolf Herberger, se je vstrelil v Gradcu, ko so ga
zasačili ,na delu* pri zidu neke vile. Ker je videl, da ne more uiti, je potegnil revolver ter se vstrelil, da je obležal takoj mrtev. Pri njem so našli mnogo ključev. Enega so poslali v Gorico policiji, ki se je prepričala, da 3e ž njim odpre blagajna v neki tukajšnjih prvih vil.
Zaprli so dva tička, nekega E. Mar-tinelli in G. Fanali, ker sta uganjala v Židovski ulici med seboj reči, katerih se ne more imenovati. Ta dva pa sta izpovedala v zaporih še marsikaj ter utegnejo še Jrsge potegniti v luknjo.
USel je iz bolnišnice oni Primožič s Cingrafa, katerega so bili spozna«, za umo-bolnega, ko je tekla proti njemu preiskava „ MdizFahega napada. Po noči se mu je posrečilo ubežati čez vrt. Doslej ga še niso našli. Napravil si je bil v bolnišnici sam dva ključa (Primožič je kovač) in z istima je odprl ter ubežal. Četrt ure potem se je zglasil v stanovanji svojega brata v Kočevji; svakinja se ga je prestrašila, ali jo je potolažil ter pokazal ključe, potem zahteval obleko in šel, i'eko3, da pojde proč od Gorice, ušel je pa zato, ker mu ni bilo več prestajati med norci!
Bralno In pevsko dru&tvo na Slapa priredi plesni venček v nedeljo dne 31, t, m. Začetek ob 3. uri pop, Vstopnina: udje 60 vin., neudje 1 K 20 vin, Med plesnimi točkami poje mešan in možki zbor.
Javni ples priredijo fantje v Tabru pri Dornbergu, in sicer dne 31, t. m. v zaprtih prostorih g, Al. Sinigoja, Svirala bo godba iz Prvačine.
Rokodelsko podporno drufitvo v Lokaven priredi dne 31. t. m. svojo pustno veselico s plesom. To bo prvi ples, na katerem nastopi društvena godba. Prostor s> veselico je obširen, dvorana prostorna, Poskrbi se tudi za dobro in točno postrežbo,
Za kratek čas. — Na postaji v Zavijali blizu Trsta sta čakala dva moža, malce natrkana, kedaj jo pripiha tista sloveča že-leznička poreSka, da se popeljeta v Trst. Prišlo je nekaj železnici podobnega in v Žavljah se je vstavilo.
Moža hočeta vstopiti, ali kondukter reče, da ju ne sprejme, da je že dosti teže na vlaku. (Treba vedeti, da se na tej mali železnici plača kar v vlaku.) Ker je v?lel, da ta moža natrkana, ju je hote! .udi malce potegniti za nos. Rekel jim* je, da ne ve, kako bo sploh mogel iz Zavelj naprej, da stroj ne more potegniti.
Domenili so se končno tako, da ju sprejme na vlak, ali le, če pomagata spraviti vlak naprej. Prav, sta rekla moža ter se uprla v zadnji voz, da pomagata spraviti vlak v tek. Moža se pehata, strojevodja požene vlak, reveža padeta na tla, pa se kolikor mogoče hitro dvigneta ter vpijeta za vlakom, naj počaka, naj vozi počasi, da vstopita.
Vlak pa jo je odkuril z njemu nenavadno hitrico proti Trstu,  pijanca sta klela
»O, kak nemaren, debel žrebee!«  pravi Aramis.
»No, dobro, moj ljubi.c odvrne d'Artagnan, »to je konj, na katerem sem prijezdil jaz v Pariš.«
»Kako, vi poznate tega konja, gospod?« pravi Mousqueton.
»Zelo nenavadno barvo ima,« meni Aramis. »To je jedini konj te barve, kar sem jih videl.«
»Rad ti verujem,« odvrne d'Artagnau; »tudi sem ga prodal za tri srebrnike, in to visoko ceno sem dosegel gotovo samo. zaradi barve, kajti telo gotovo ni vredno osemnajst frankov. Ali kako je prišel ta konj v tvoje roke, Mousqueton?«
*Ah,« pravi sluga, »ne govorite mi o tem, to je nesramnost od moža najine vojvodinje.«
»Kako, Mousqueton?«
»Da, dama najvišjega dostojanstva, vojvodinja do..., se je usmiljeno ozrla na naju; toda oprostite, gospod mi je ukazal molčati: ta naju je prisilila, vzeti cd nje za spomin krasnega Španskega konja in andaluzijsko mulo, ki je bila čudovito lepa. Mož izve za celo stvar, se polasti med potom krasnih Živalij, ki ste nama bili poslani, in podtakne te strašni bestiji.«
»Kateri mu Ženeš ti nazaj ?« pravi d'Artagnan.
»Seveda,t odvrne Mousqueton: »lahko si mislite, da ne moreva sprejeti takih nestvorov za obljubljeni jezdni živali.«
»Gotovo ne, dasi bi bil videl Porthosa silno rad na svojen konju. Bil bi si mogel predstavljati, kakšen sem bil sam pri svojem prihodu v Pariš. Ali ne ma-rava te dalje zadrževati, Mousqueton; izvrši nalogo svojega gospoda. Ali je doma ?«
»Da, gospod,« pravi Mousqueton, »toda zelo slabe volje.«
In ta nadaljuje svojo pot po nasipu des Grands-AugustinB, dočim pozvonita prijatelja pri Porthosovih
vratih. Ta ju je videl prihajati po dvorišču in se čuva, I da bi odprl. Zvonita torej zastonj.                                   j
Mousqueton nadaljuje med tem svojo pot, preko-j raci Pont-Neuf in pride, podeč mrhi pred seboj, končno v rue aux Ours, Prišedši semkaj, priveze po gospodovem povelju konja in mulo na trkalce prokurato-rjevih vrat; ne da bi se brigal dalje za njuno usodo, se vrne nato k Porthosu in mu naznani, da je izvršil njegov ukaz.
Oez nekaj časa pričneta nesrečni živali, ki že od zjutraj niste zobali ničesar, s tem, da sta vedno dvi-gail in spuščali klopotec, delati tak ropot, da naroči prokurator svojemu učencu, naj poizvo v soseščini, čegava sta ta konj in mula.
Gospa Coquenard takoj spozna svoje darilo in v pričetku ne more razumeti, zakaj je prišlo nazaj; toda kmalu ji pojasni vso stvar Porthosov obisk. Jeza, plameneča v mušketirjevih očeh, prestraši rahločutno ljubico, dasi se je Porthos premagoval. Res, Mou-squeton ni prikrival svojemu gospodu, da je srečal d'Artagnana in Aramisa in da je spoznal d' Artagnan v rumenem konju svoje bearnsko kljuse, na katerem je prijezdil v Pariš in katero je prodal za tri srebrnike.
Naročivši odvetnici, naj pride v samostan Saint-Magloire, Portos zopet odide. Ko vidi prokurator, da Porthos odhaja, ga povabi k obedu, povabilo, katero odkloni Porthos z majestetičnim obrazom.
Vsa trepetaje se napoti gospa Ooquenard proti samostanu Saint-Maloire, kajti slutila je očitanja, ki so jo pričakovala; toda veličastno Porthosovo vedenje jo je oslepilo popolnoma.
Vse kletve in očitanja, kar jih more navaliti žaljeni mož v svojem samoljubju na ženskino glavo, vse to je dežilo na sklonjeno glavo prokuratoriee.
»Ah,« pravi, »mislila sem, da sem napravila najboljše. Jeden izmed naših klijentov je konjski trgovec; bil nam je dolžan denarja, pa ni maral plačati. Tu vzamem za njegov dolg tega konja in to mulo. Obljubil mi je dve kraljevski živali.«
»No, prav, madame,« zasopiha Porthos ; »če vam je bil vaš konjski mešetar dolžan več kakor pet srebrnikov, je slepar.«
»Saj ni prepovedano, kupiti po ceni, gospod Porthos,« pravi prokuratorica, poskušajo se opravičiti.
»Ne, madame, ali kdor računi na ceno kupovanje, mora tudi dovoliti drugemu, da se ogleda po dostoj-nejših prijateljih.«
In obrnivši s*\ stopi za korak, kakor bi hotel iti.
»Gospod Pormos, gospod Porthos!« zakliče prokuratorica, »priznavam, da nimam prav; ne smela bi gledati na ceno, ko je šlo za to, da opravim kavalirja, kakor ste vi.«
Ne da bi odgovoril, gre Porthos korak naprej.
Prokuratorici se je zdelo, da ga vidi v svetlem oblaku, kako je popolnoma obkoljen od vojvodinj in grofic, ki mu mečejo pred noge mošnje zlata.
»Ostanite, za Boga, gospod Porthos,« kliče, ostanite in pogovoriva se.«
»Z vami govoriti je za me nesreča,« pravi Porthos.
»Toda povejte mi vendar, česa zahtevate!«
»Ničesar, kajti če bi zahteval česa od vas, bi šlo tudi tako.«
Prokuratoriea se obesi Porthosu za roko in vsklikne v navalu svoje bolesti:
»Gospod Porthos, jaz sem glede vsega tega popolnoma nevedna ; kaj vem jaz o konjih, kaj o sedlih?«
»Vprašati bi bili morati mene, ki razumem take stvari, madame; ali hoteli ste štediti in torej skopariti s svojim posojilom. <
pasftžerji in drugi, K so vedeB t* prizor, pa ao se kajpada smejali od srca.
Privedli so v tukajšnje zapore iz Tolmina nekega Štefana Pobra iz Dalmacije, ki je delal.Podbrdom pri železnici. Pravijo, da je goljufal druge delavce
Opozarjamo na članke pod rubriko .Narodno gospodarstvo*, v katerih še bavi člžtakar g. Rolett v Lokavcu, izkušen industrijalec, zlasti s trgovino z lesom, obravnava vmes pa tudi sedaj aktualne obnovitve trgovskih pogodeb itd.; Članki so za interesente posebno poducni, pa tudi sploh zanimivi.
Znano Je, da vpliva blagodejno Žolta-novo mazilo tudi pri zastarelih revmatičnih boleznih in protinu. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Razgled po svetu.
Ii plenarne seje avstrijske delegate. _ pri razpravi o proračunu ministrstva za vnanje stvari je pozdravil delegat Dobernig med drugim izvajanja italijanskega ministra za vnanje stvari, ki smatra fcozvezo kakor poroštvo za evropejski mir in obsoja irredentistične težnje. Govornik je potem skušal dokazati, da so Nemci prinesli kulturo v primorske * dežele. Nemci da bodo vsako stopinjo svoje posesti branili in v Trstu da se je treba slednjič odvaditi smatrati Nemce za priseljence. Med Nemci in Italijani da pride gotovo * do zbližanja, ako se Italijani osvobode ljubimkovanja krivih prijateljev. V nasprotju z ekspozejem vidijo se govorniku nase trdnjave ob italijanski meji, katere pa Se presegajo utrdbe na italijanski strani. Med trgovinsko - političnimi vprašanji razpravlja se le o vinski klavzuli, kakor da bi posebno alpske dežele ne proizvajale nobenega drugega predmeta. Govornik je na sploSno odobraval orijentno politiko ministra za vnanje stvari ter izrazil bojazen, da Madjari vsled dosužehih koncesij postanejo Se bolj predrzni. Govornik je izjavil, da Madjarora privosca njih vspehe a da naj sami nosijo stroške za svojo neodvisnost. V nadaljevanju razprave proračuna ministerstva za vnanje stvari povdarjal je del. Dzieduszvcki važnost tro in dvozveze za vzdrževanje miru, izjavil se je zadovoljnega z orijentno politiko, želel, naj bi se o sklepanju trgovinske pogodbe z NemSijo varovalo naS izvoz živine in lesa posebno iz Galicije pred pruskimi ši-lanami in varstvo naših izseljencev. Razprave so se nadalje udeležili deleg. Glockner, ki je priporočal razoroževanje srednjeevropskih držav, Schneider, ki je izrekel željo, naj bi dožlo do miru med narodnostmi, dr. Šu-sterdič, ki je zopet protestiral proti izvrševanju veto-prava. Deleg. Krama? je pobijal izvajanja onih govornikov, ki smatrajo tro-zvezo jedinim jamstvom za evropejski mir in je pojasnjeval vpliv Nemčije na Turčijo. Govornik je povdarjal, da se interesi Nemčije in Rusije v Turčiji in na Balkanu križajo. NaSa orijentna politika bo le tedaj prava, ko
ne bo temeljila na spotazumljenja z Nemčijo, marveč z Rusijo. Govorni! je slednjič %*¦ vračal očitanje, da Cehi vodijo izsiljevali!© politiko; oni zahtevajo le to, do česar imajo na podlagi dr&mfvt P*ava pravico. Na to je bila seja prekih^aa. Predsednik je prosil za pooblastilo, da sme mornaričnemn poveljniku baronu Špaunu o priliki smrti njegove soproge izraei sožalje delegacije. Delegacija je v to privolila. Del. Dehigan je nasproti Doberniggdvem govoru izvajal, da bi bil čas, da bi Nemci opustili svoje neopravičene težnje po italijanski posesti ter se je izjavil proti izvrševanju veto-prava. Minister za vnanje stvari je odgovarjal v podrobni razpravi najprvo na Verzegnassijevo vprašanje glede mejne reke Taglio na italij. meji in se izjavil pripravljenega dogovoriti se v tej zadevi z italijansko vlado, ako ga v to pooblasti avstrijska vlada, ki je v tej zadevi kompetentna. Nadalje je minister odgovarjal na vprašanje istega delegata, glede ustanovitve italijanske univerze v Trstu in je dejal, da govornik vendar ne bo zahteval, da minister odgovarja na to vprašanje, ki spada v področje avstrijske vlade, in se minister za vnanje stvari ne more vmesevati v to zadevo. Kar se tiče mene, izjavil je minister, zagotoviti moram le toliko, da z veseljem pozdravljam vsako odredbo, ki je v prilog kulturnim potrebSčivam italijanskega prebivalstva, a ne morem se izjaviti o tem, kje se ima graditi italijanska univerza, ker bi s tem prestopil meje mojega področja. Deleg. Biankini je zavračal trditev, da ima zakonito pripoznana hrvatska zastava provokatorično tendenco. Ako so boji, katere vodijo Hrvati pod to zastavo označajo za izzivanje, zagotoviti mora govornik, da bodo Hrvatje še nadalje izzivali. Na zvršetku razprave priobčil je predsdnik Gautsch brzojavko raornarič-nega poveljnika, barona Spauna, v katerem se isti zahvaljuje za izrečeno sožalje. Predsednik je izjavil, da objavi dan in uro prihodnje seje pismenim potom.
Proračunski odsek avstrijske delegacije je rešil proračune skupnega ministerstva in najvišjega računskega dvora ter sklepni račun. Državni minister baron Burian je na to poročal o zakonito dovoljenih prsojilih bosanske] upravi v svrho gradnje železnic, katera posojila so se izplačala iz skupnih aktiv. Po tem dolguje Bosna skupni vladi 30,638.000 kron, med tem ko ima pravico pri skupnem finančnem ministerstvu še do 10 milijonov kron za obrekovanje amortizacije.
Badl udeležbe pri demonstracijah v Vidmu je sedel v Trstu na zatožni klopi 28-letni magistratni uradnik Rihard Valle, tožen radi progreška po § 305. k. z. Državno pravdništvo ga je tožilo, da je dne 16. avgusta m. I. povodom slavnosti v Vidmu nosil italijansko trobojnico, pozivaje množico na klice, sovražne Avstriji; da je dne 29. t. m. istega meseca, povodom: pogreba žrtev velike železniške nesreče, imel govor z iredentisti-ško tendenco, ki se je razširil po italijanskih
listih. Sodnemu dvom je predsedoval svetovalec PederzolH. Državno pravdništvo je zastopal dr. Clarici. Obtoženca je branil odvetnik dr. Ara. Zaslišanih je bilo več prič, ki so se bile udeležile slavnosti v Vidmu. Ko se je imelo začeti čitanje raznih spisov, je predlagal zastopnik državnega pravdništva, naj se razprava proglasi tajno, čemur je sodišče ugodilo. Obtoženec se je branil, zatr-divši, da ne ve, kako mu je prišla ona zastava v roke in da ni bilo vsklikov sovražnih Avstriji. Vsklikalo da se je pač: .Živela Italija!" — ,2ivel Trsti" .Živel italijanski Trst!" — ali proti Avstriji da se ni vsklikalo nikakor. Zahteva obrambe, naj se zaslišijo še druge priče, je bila odklonjena. Sodišče je obsodilo Valie-a v 2 meseca zapora.
.Marijino hčere' v Vodojanm v Istri. — Da se ne naučijo dekleta po takih dražbah nič dobrega, imamo nov dokaz. V Vodnjann v Istri je bii ustanovil don Bartoii društvo .Marijinih hčera". Pristopilo je več deklet. Za praznik sv. Neže so delale na vse načine, da kar mogoče lepo okra <. jo cerkev. Ker je bilo pa le premalo rož, so nekatere starejše .Marijine hčere" naročile neki 13 članici, naj gre za pogrebom, ki je bil tisti dan, ter naj odreže fe venca najlepše rože. Dekle je šla ter storila tako. K sreči sta videla to dva mladeniča, in deklico so prisiliti, da je povedal*, kdo jo je tako naučil ter da je nesla rože nazaj na pokopališče. Lepe .Marijine hčere", ki se drznejo oropati grob 1
TržaSka mestna delegaelj:. na dela. — V soboto zvečer se je mestna delegacija sešla v prvič po razpuščenju mestnega sveta. Členi delegacije so si razdelili posle, ki jih bodo vršili. Dr. Venezian je prevzel stvari javnega pouka, Rascovicb, Doria in Spadoni preskrbljanje vode, D'Osroo in Spadoni predloge glede javnega zdravstva; Bernardino Depiera in Ravasini nadzorstvo in preosnovo zastavljalnice, Doria nadzorstvo in odredbe za mestne gasilce. Potem so si določili nadzorstvo nad ženskim licejem in realko, zastopstvo za nabore, nadzorstvo nad deli za prisilno delavnico in nadaljevanje študij za nove muzeje. Slednjič je delegacija storila nekatere ukrepe spidajoče v mirnih časih v delokrog mestnega sveta. AH ti sklepi morajo zadobiti potrjenje namestništva.
Profesor I*. Pavla, znani laški pisatelj, ki se jako zasima za Hrvate, ter je o njih že opetovano pisal, se nahaja sedaj v Dalmaciji. Bii je v Zadru, Spljetu in drugih krajih, in povsodi so ga veseljem sprejeli. Govoril je z raznimi dalmatinskimi veljaki.
Sajenje tobaka v Dalmaciji. - V okraju Imot9ki so v minolem letu zasadili 39P) rastlin. Uradu za odkupovanje je bilo oddanih 502.666 kg-., za katere je bilo izplačanih 771.559 kron 47 st. Samo vas Run-kovič je prejela 201.419 K 10 šl. Iz teh številk je razviden gospodarji pomen gojenja tobaka za ubogo prebivalstvo Dalmacije.
Atentat na dvorni separatni vlak. Iz Budimpešte javljajo dne 22. t. m., da je
bil izvršen atentat na dvorni separatni vlak, v katerem se je Gizela princesa Bavarska vozila na Dunaj, da se povrne v Monakovo. Neki 18-letni mladenič je metal kamenje na vlak. Eden kamenov je razbil okno kupeja na vagonu, v katerem je obednica, ali zadel ni nikogar v vagonu. — Napadalca zasledujejo.
Zadnja enoraarednlca s slovenskim učnim Jesikom na alovensko-nemSki meji je v Kaplji pri Arvežu. Sedaj je tam razpisana učiteljska služba. Nemški .Schulverein" poživlja nemško učiteljstvo, naj prosi za to mesto. Sehulverein obljublja tudi podporo. Veljaki slovenski, pazite, ds se ne uresničijo zlobni načrti sovražnika!
Pobegla častnika. — Iz Budimpešte javljajo, da jo vojaška oblast izdala tiralnico za častnikoma: topničarskim nadporočnikom Adolfom Kropschem in za kadetom -častniškim nadomestnikom Koloroanom ErMer, ki sta pobegnila, zapustivsi dolgov v snažnem znesku 32.000 K. Omenjena častnika sta baje pob-gnila v Makedonijo, da se pridružita ustašem.
Zgorelo mesto. — Mesto Aalesund v Norveški je zgorelo popolnoma. Ostala je le carinarija in kakih 20 malih htiic. Poleg hiš sta zgorela tudi dva ribiška parobroda, Okoli 10.000 ljudij je brez strehe. Zgoreli so tudi vsi leseni mostovi.  Zgorela sta dva človeka.
Sestanek Jugoslovanskih aMtirlJen-tov v Beleragradu. — Belograjski abttu-rijentje nameravajo pozvati svoje kolege iz Srbije, Hrvatske, Bolgarske in južne Ogrske na abiturijentiki sestanek, ki ima biti v juniju t. I, Na sestanku bi se razpravljalo o narodno-socijalno-političnih in dijaških vprašanjih. Sestanek bi bil korak k zbližanju jugoslovanskega dijaštva. Kaj pa z dijaki iz naš;h južnih dežel?!
V vehodni Asljl. — h Londona javljajo, da Japonska na nikak način ne sprejme navadne izjave ruske vlade, pa ako bi se ta tudi ujemala z japonskimi zahtevami. 12000 Japoncev se je izkrcalo v Masampbo. Med Kino in Japonsko je baje sklenjena pogodba, po kateri bi morala imeli Kitajska v slučaju vojne pripravljenih za s!užbo 50.000 mož.
Ruska brzojavna agentura poroča iz Port Arturja: Glasom vesti v nekem listu odpotoval je kitajski general Ma na čelu 20 polkov v Sanhajkvan, da zasede strategiji točke na meji pokrajine Pišil. Japonski tolmač ruskega vojaškega atašeja v Tokinju bil je v soboto aretiran, ker je na sumu spijo-naže. Mega bodo s".kili v Jokohami. Tudi na več drugih leti tak sum. .Patria" trdi, da se v rimskih političnih krogih širi govorica, d» se italijanskemu kralju poveri razrajanje rusko japonskega spora.
.Knajpovec" se razpošlje že v soboto v vfč tisoč iztisih na ogled po vsem Slovenskem. — Oglasi o predmetih, ki zanimajo vse Slovence, so torej za trgovce in obrtnike velike vrednosti.
Karodtm pspodarstvo.
Nekaj iztofcij v imhstriji |Mč n naše
političso in gospodarsko življenje.
(Dalje.) Predno  preidem k   obljubljenemu tretjemu odstavku »Mali donesek k presoji gospodarskih razmer  Bosne  in koristno upo-
>Storila sem krivico, gospod Porthos, in moja častna beseda: popravim jo.«
>In kako?« vpraša mušketir.
»Poslušajte! Drevi gre gospod Coquenard k vojvodi de Chaulnes, ki ga je dal poklicati k sebi. Razgovor med njima bode trajal najmanj dve uri; pridite, sama bodeva in obračunava med seboj.«
>No prav, o tem se da govoriti, ljuba moja!«
»Torej ihi oprostite ?«
»Bodeva videla,« pravi Porthos mogočno.
In ločita se drug od drugega, rekoč: »Do drevi!«
»Vraga!« si misli Porthos, ko odide; »kakor se mi dozdeva, nisem več daleč od mkladnice gospoda Goquenard.«
V. Po noči so vse mačke sive.
Slednjič napoči večer, ki sta ga pričakovala Porthos in d'Artagnan s tako nestrpnostjo.
D* Artagnan pride kakor navadno proti deveti uri k miladv. Dobi jo v najboljši volji; nikdar ga ni sprejela tako prijazno. Na prvi pogled spozna naš Gaskonec, da ji je bilo njegovo pisemce izročeno in je želo uspeh.
Ketty pride, da prinese sorbet. Njena gospodarica je bila ž njo izvanredno prijazna in se ji nasmehnila kar najprijaznejše; ali ah, ubogo dekletce je bilo tako otožno, da niti ne opazi miladvne dobrohotnosti.
D'Artagnan pogleda ženski drugo za drugo in si mora skrivaj priznati, da se je narava zmotila pri njunem stvarjenju. Odlični dami je dala kupljivo in ceno dušo, hišini vojvodinjsko srce.
Ob desetih se prične miladv kazati nemirno; d'Artagna. spozna, kaj ima to pomeniti, ona pogleda na uro, vstane, sede zopet in se nasmehne d' Arta-
gnanu z obličjem, ki hoče izraziti: »Vsekakor ste zelo j ljubeznivi, toda neizmerno veselje mi napravite, če greste svojim potom!«
D'Artagnan vstane in vzame svoj klobuk; miladv I mu poda svojo roko v poljub. Mladi mož začuti, da mu jo stisne in spozna, da se to ni zgodilo iz čuta koketnosti, ampak iz čuta hvaležnosti vsled njegovega odhoda.
»Satansko ga ljubi,« zamrmra. Nato odide.
To pot ga Ketty ne pričakuje niti v predsobi, niti na hodniku, niti pod velikim portalom. D' Arta-gnan mora torej čisto sam poiskati stopnici in izbo.
Ketty je sedela, podpirajo glavo z rokami, in jokala.
Slišala je vstopiti d' Artagnana, ali ni dvignila glave. Mladi mož stopi k nji in jo prime za roke; in ona prične ihteti.
Kakor si je domneval dr Artagnan, je milady po prejemu pisma povedala v svojem blaznem veselju vse svoji dekli. V plačilo, da je tako dobro izvršila svojo nalogo, ji je podarila še mošnjo denarja.
Eo je prišla Ketty v svojo sobo, je vrgla mošnjo v kot. Ta se je pri tem odprla, in iz nje se je zvalilo več cekinov, ki so ležali Še vedno z mošnjo vred na preprogi.
Pri d' ArtagnanoVem dobrikanju dvigne uboga malička glavo. D* Artagnan sam se prestraši izpre-membe na njenem obličju. S prosečim obrazom sklene roke, toda ne da bi si upala spregovoriti besedico.
Kakor malo je bilo občutljivo d' Artagnano~o srce, ga vendar gane ta tiha bol; toda pretrdno se je držal svojih načrtov in zlasti tega, da bi kaj iz-premenil na svojem določenem programu. Zato ne pusti deklici nikake nade, da bi ga mogla omečiti, ampak opisuje ji svoje početje za prosto maščevanje.
To maščevanje je bilo tim lažje, ker je miladv, skoro gotovo, da bi zakrila Ijubčeku svojo rudečico,, zapovedala Kettv, naj ugasne vse luči v hiši in celo v njeni lastni sobi. Predno napoči dan, se je imel gosped \Vardes odstraniti, še vedno v temi.
Čez nekaj trenotij se začuje, kako prihaja miladv v svojo sobo. Takoj pohiti d"Artagnan v svojo omaro. Komaj počene v nji, ko se začuje zvonec.
Ketty odide k svoji gospej in ne pusti vrat odprtih; toda stena je bila tako tenka, da je bilo razumeti skoro vsako besedo, ki ste jo govorili ženski.
Miladv se je zdela pijana veselja, Ketty ji mora še enkrat ponoviti vse podrobnosti svojega zlaganega sestanka z gospodom \Vardesom, kako je sprejel njeno pismo, kako ji odgovori, kakšen je bil izraz njegovega obličja, če je bil videti zaljubljen. In na vsa ta vprašanja odgovarja uboga Kettv, prizadevajo si, da ohrani svojo zavest, s polzadnšenim glasom, čigar ton se ni zdel njeni gospej niti kaj nenavaden: tako egoi-stična je sreča.
Kose približa slednjič ura njenega sestanka z grofom, da mila^j res ugasniti luč v svoji sobi in za-pove Kettv, naj se vrne v svojo sobo in dovede grofa Wardesa takoj, kakorhitro pride.
Ketty ne rabi dolgo čakati. Komaj opaii d' Artagnan skozi ključavnično luknjo svoje omare, da je vsa soba zarita v temo, že skoči iz svojega skrivališča v trenotku, ko Ketty zapre vrata.
»Kaj naj pomeni ta šum?« vpraša mHady.
»Jaz sem,« pravi d' Artagnan pritajeno; »jaz, grof Wardes.«
»O, moj Bog, moj Bog,« mrmra Ketty, '»počakati ne more niti ure, katero je določil sam.«
(Dalje pride)
rahljanje istih na našo deželo«, hočem podati Se resume" o našem lesnem prometu ter spregovoriti o prav sedaj aktualni provizo-rični pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo.
Po modrosti in preudarnosti avstro-ogrske vlade in nic manj laške vlade se je posrečilo, vstvariti provizorij do konca septembra 1904., kateremu provizoriju se je posrečilo, od obeh držav avtonomni eolni tarif ali celo colno vojno odvrniti. Ali pa je čas do konca septembra zadosti dolg, da se preobrne naš parlament na bolje, ter se ga pripravi do gospodarske in ljudski blagor oživijujoče delavnosti, je pa več nego dvomljivo.                                           •   -**—
Do preteka laškega provizorija je res se 8 V, mesecev, to je nad 250 dnij. Kaj pa pomeni en dan, je zaonega,te meri človeško življenje proti večnosti stvarjenja le s trenotkom, velika dolžina časa. Tu pravi pesnik: 3Va minute je tvojih. Ena za jok, ena za smeh in le jedne pol za delo, kajti sredi te že urarjeS. Na to pravim jaz; 60 sekund ima minuta, toliko stotin ura, toliko tisočev dan. Parlamentarce, pomisli, kaj zmoreš!
Ker morajo biti v tem letu, kakor po-kazano, ne le laška čolna pogodba, ampak tudi dragih držav obnovljena, hočem tukaj navesti, kaj nam je potrebno, kaj naj bi storili naši parlamentarci.
Kakor sem v svojem prrem članku »Uvoz lesa v Avstro-Ogrsko" pokazal, je znašal skupni uvoz od 1. januvarja do 30. septembra 1903,:
Rusija 508.927 me, od tega blaga za žige 60.198 me;
Nemčija 338.733 rac, od tega blaga za žage 66.724 me;
Rumunija 796.358 me, od tega blaga za žage 142.461 me.
Te številke pa imajo, kakor že poprej povedano, rastočo tendenco.
Od vseh stranij se nalaga na naš les prav izdatna eolnina, le mi puščamo tuj les deloma popolnoma prost, deloma nalagamo nanj le prav neiidatno eolnino.
Torej veliko, najmanj jednako eolnino na ruski, nemški in rumunski les! Proti bogati Ameriki pa zaporno eolnino proti v uvozu rastoči .Pilchpen* in jednakim vrstam lesa. Proti šikauozni Srbiji, ki naš les od tekmovanja na srbskih tleh skoro naravnost izključuje, pa resno besedo, kateri imajo slediti dejanja.
Najprvo k našemu nemškemu sosedu, kateri velja ne le radi svojih vojnih marveč še več radi svojih gospodarskih vspehov v zadnjih 40 letih za vzgled v Evropi, katerega posnemati je vsaki državi skoro naravnost dolžnost.
Tu uporabljam podatke g. gozdnega mojstra Bakescha, katerega nazore in s številkami dokazana dejstva bi priporočal v premotrivanje vsakemu, ki se peCa z gozdovi in lastnikom žag.
Nemčija je uvozila v prvih 9 mesecih 1903. lesa 338.733 me, meč tem 66.724 me rezninskega blaga, in sicer prosto eolnine; med tem je torej 19*/«% reznin. Koliko uosk je tu vmes, izrezanih iz avstrijskih hlodov!
Kako pa dela Nemčija z našim lesom. G. Bakesch pravi:
Nemčija ne pobira po čolni pogodbi, ki sedaj poteka, od avstr. lesa za kurivo ni-kake eolnine, ali od turovega lesa za delo 20 mark pri 100me; od obsekanega lesa za delo 30 mark pri 100 me; od lesa za žage 80 mark pri 100 me; od dog za sode 20 mark pri 100 brc? od pragov za železnice 30 mark pri 100 me; od lesnega oglja nič,
V novi čolni pogodbi pa navaja Nemčija tako-le eolnino: na kurivo nič; na surov les za delo tO mark pri 100 me; na obsekani 50 mark pri 100 me; na les za t,ge 125 mark pri 100 me; na doge za sode 30 mark pri 100 me; na pragove 40 mark pri 100 ;nc; na lesno oglje nič.
Pri tem je pripomniti, da je Nemčija i zvišala eolnino pri reznim.h za 56*/,%, pu-L stila nesprer oijeno pri surovem lesu za delo, prt lesu za Žage pa se še diferencira, pri Čemur se razločuje še trdi od mehkega. Poprej so se računale rejnine s 6 me per K m, sedaj se ima računati mehki les s 6 me, trdi za reznine pa z 9 me.
6. Bakesch izračunava razliko obstoječe eolnine proti nameravani z 2,657.911 barkami na leto. Kdo da ima plačati to razliko, o tem ni treba razmišljati niti •renotek.
(Dalje pride.)
Btttattžt fttžtžlOi
Gorica ^ Gorica
Hčtel
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palaSi. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko eprazdroj»- pivo.
Dosle) je Izšlo i> zalogi „6or!ške tiskarne fl. Gabršček"
v Boriti
? knjig ,,0enca slouanskih pouestlf n a
I.  knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepfiovodja. — 4. Slika iz gladnih let. - 5. Slovaške sličice. — 6. Ada, 7. OČennS. — 8, Sovražnik. — Cena........K 1*—•
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3, Ded Liben. — i. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7, Žywila ali moč domovinsko ljubezni. - - 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. ™ tO. O Hiljakih. - Cena . , . .KI'-
III. knjigi: h .Prekleti ste...!« ~ 2. »Kadar
pridem z vojne 1« — i. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 0. »Narodne pripovedko«. Cena.............K 1*20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2, Prve rože. —
3. Mala Igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  MaSčeval se jo. — g Jetnikovi otroci. Cena                        .......K 1-20
V.  knjigi: 1. Lux in tenebrls lucet. — 2.
Mož ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. No5 v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva mizarja. — Cena.....K 1-20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
— 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. ~ 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20
»\*or.ec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, SeSdine, slova§5me in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor bkoH po posti, nnj prtdtnt 10 oln. u poSIntao.
¦w   Pošilja ae Jedlno pe povietju ali naprej poslanim noskom.   -*<a
tla zahteoanje poSHjamo cenik nak književne zaloge.
Tužnim srcem naznanjamo, da je dne 23. t. m. naš preljubljeni
MaksoHrovatin
e. kr. sodni adjunkt v Sežani
previden s tolažili naše svete vere v 35. letu  svoie dobe po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.                          r
Zemeljski ostanki pokojnika so se prenesli 25. t. m. ob 10 uri predpoludne iz; hiše žalosti v Sežani in prepeljali na pokopališče rojstnega kraja v Vipavo, kjer se je vršil pogreb ob 3. uri in pol popoludne.                                                                                   r
V SEŽANI, dne 27. januvarja 1904
Žalujoči ostali.
Anton Po(atzky v Gorici.
Ha are«! Itafiteljn 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupoval soa nlrnberikega In drobnega blaga ter tkaaln, preja li nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
ga krojai* in ievtjarje.
vSvettnJicc. — Rožni venci. — Masne knjižico.
tišna obuvala za vse letne čase. Semena 23 zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce pejniiho a in trgih
ter na deželi.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček
v Gorici
=====   priporoča sledeče zvezke  ==s
TALI JE:
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta iti   z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojav In dvokolas Iz tovarno „Puch" Ur drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojujeva tudi ibokolesa.
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
X zvezek: Pri puiSavnlku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebo.) II.    «    : Bratranec Burka v enem dejanju. — (2 možki, d Ženske osebe.)
III.     t    « starlfiarloi, Veseloigra v enem de-
janju, - (3 možko, 4 žouske osebo.)
IV.       «    : Medved inubid. Veseloigra v enem de-
janju, — (3 možke, 1 ženska oseba.) V.    «    : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkili, S ženske osebo,)
VI,      «    : Dobrodoilll Kdaj pojdote domu? Voaoloi
igra v enem dejanju, - (2 možki „__                  2 ženski osebi,)
VII,      «   : Putlfarka, Burka v enem dejanju. — (3 Možko, 2 ženski osebi.)
VIII,    «    s Čltalnioa pri branjivkl. Burka v enem
dejanju. - (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX.zvezek: Idoalna tašča. Veseloigra v enem dejanju. ~- (1 možka, 3 žensko osebe,) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem do-janju,—(6 možkih, 3 ženske osebe,)
XI.    «    • Dve taioi. Veseloigra v enem dejanju
—  (4 možke, 3 ženske osebo.) XII.    «    : Mesallna. Veseloigra v onem dejanju.
—  (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezek stane 40 vin.,
po pošti 5 vin. več.
Anton Pečenko
Vrtna ui.ca 8 — GORICA - Via Giardinci 8 priporoCa pristna bala J&&*g      briških, dal-In črna vina   jKgSp       mallnsklhin iz vipavskih, <4F8JjF           Ista raki h
furlanskih,          **             vinogradov.
Dostavna na dom in razpošilja po žeiemioi na vse  kraje avstro - ogerske monarhija v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tadi utorce. , C*na> »hm. Paatraih« p»M»«a,
C. kr.
priviiigiram
aparati za krojiti obleke
M. Poveraj
v Gorici, na  Travniku" štev. 5.
Edina   civilna,   vojaška  in   uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočani ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Gene brez vsake konkurence.
Sprejema zavarovanja olovefikega Življonja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje nn doživetje in smrt z zmanjBujoStmi se vplačili.
Vsak mm ima po~preteku patih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Id kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave
s vsaakoal siovanako-aarodaa uprav«.
Vu poJunUa dajei
Oanaralnl sastopv LJubljani, Segar pisarna so ? lastnej baaSaej hiši
Gospodskili ulicah Btev. te.______
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši slovet), koder poBlujo.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in obfinokoristne
,.,                  namene.
Agenturo Zwilehenbart
v  Buch$u  ali  Batlu (Švica)
Vožnja čez morje samo 6 dni.
^     Na vsako vprašanje daje se kretom poŠte in brezplačno odgovor in pojasnila.
f^nn^tt{wyčW5
TrLo\/5ko-obrtr\a rej^ijtroVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranila* vlog« obrestuje po 4'/»%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po aL. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga nama. jSS|      Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zatfrainikl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znala vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
D.C2I: 8) podptaani - ... •.....K 1,210.300-
b)vpla6Mi.........*    405.188-
B-M MMlila..........»  1,631.164'—
Pfaff-ovi šivalni stroji
Bf" m najboljl.
To sliii kupec sicor o vsakem izdelku in od vsakega agenta, H navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in ie ne ve kako te upejje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naii več kot 20-letni poskuSisji raznih tovarniških strojev se prepričati, da so res PfaNsvI šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovia*.
Jiiffni tivalni strajl LL* " '^ ***fe "*• j fhffni tivalni »Inji affSSff - *-*"*°" i
Vlsffatli ihialai tirali   *° posebno pripravni zaumetno vezenje -     flllllll •IlilHI ¦irujl   (recatnirenje) ter se poučuje brezplačno
...— „rrr........-.-.,. Ifaffevi Mri ttriji ffiL"!oT","u",m
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« Šivalne stroje.
laloga Jfaffovih šivalnih in drugih stroje? v Eorici via luniGipio šle?. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalni«* šivalnih strojev, dvokoleu Nunska uliea II
Aromaticna esenca (Mercantonio)
Soiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatiCnih alpskih zeljise. Po dolgem raziakavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablia «»i hii.vanlu In oaadnostl, posebno v fi««u nosečnosti,   pri  čr«
obvaruja prod kolero.
Lekarna G. B. Pontoni
MPrl dY«h aamorclfc" —  Gorica, RaitaiJ.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekaiuvimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i l 129 odlikovanj I 1
Proti protinu in revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vepešno rabilo
Zolfanovo mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi prt takih boleznih, kjer ce!6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati.
Cena steklenice l %
v lekarnah. Direktna poštna razpošiljate* izdelova-
te\ja: lekarnarja
Bela Zoltan
Budimpešta.
i^arol PraščiK,
pekovski mojster in   sladcičar v Gorlol na Komu št. 8»
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birm a nce, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
„Škrat".
iidifn slovenski humoristiCno-sati-ricni tednik, ki prinaSa izključno originalne slike.
Izhaja v Trstu vtako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za V« leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne Številke'pa ogled.
Odprto pismo.
Gospoda lekarničarjn
K. Germanu
v Balovaru (Hrvatsko.)
S pomočjo Vaše življenske esence sem popolnoma ozdravil od svoje dolgoletne bolezni, za kar se Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno »a znanje, da je Germanova življenska esenoa najbolje zdravilo za bolezni v želodcu in proti hemoroidom (zlati žili).
Prosim Se 6 steklenic za svojega prijatelja.
Spoštovanjem /v« zahvaljujem
Ante Gregorič
c. kr. poštni poduradnik-   •
V Trstu, dne 11. dec. 1903.
Zahtevajte
moj Uustrovani cenik i Vft6 kakor 500 podobami od ar, zlatih« »ro-bralh la mazlkallgalh predmetov, katerega poSilja zaitoaj in poitoll« prttta
Hanns Konrad,
tvorni«  ur   it ¦•al It, «48.
etaiportna   bila — (Čeiko).
Pokusitejih
in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine
— ne  vsled  reklame,  temveč vsled  posebno finega
okusa, redilnosti in jednostavne  priprave priljubljene
v vseli slojih.
Pazite na napis Ilirske testenine!
Schichtovo hranilno jedernato milo
z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje
#   #   #   #    Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.      #   #   #   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini--Gorica.
Dobi se povsod! i