Št. 36
V Ljubljani, četrtek dne 13 februarja 1919.
Leto III.
NAPREJ
n Morast! socialno Malt Mn
Naše stališče k dogodkom v Mariboru.
Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne.
OrednlStT« tu apramlitr* t Ljubljani, FrančlSkauk* ulic* ite*. 6, L nadate.
Učiteljska tiakarna.
Naročnina: po pošti ■ dostavljanjem na dom ta celo leto K 43'—, *a pol leta
jj; jj- t u jetrt leta K 10*50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 48, ca
oatalo tujino in Ameriko K 54. •	• •
Incaratl: Bnontopna petit vrstica 30 vj pogojen prostor KI-—; razglasi in poslane Tr»tica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije <a list so poltnine proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Izvrševalcu odbor jugosl. soc. dem. stran- , ke je v svoji seji dne 11. t. m. razpravljal o do- ; godkih zadnjih časov ua naši severni meji in i sklenil sledečo izjavo:
Stoječ na stališču, da naj bodo države, ustanovljene na teritoriju bivše Avstro-Ogrske narodnostno kar najbolj enotne, se jer izvrše-valni odhor JSDS že ponovno izrekel za načelo, da naj tvori etnografična meja med Slovenci in Nefhci tudi mejo med našo državo in Nemško Avstrijo. Ker leži Maribor na etnogra-fično strnjenem slovenskem ozemlju, se nam zdi stremljenje mariborskih Nemcev, med katerimi tvori pretežno večino nemško soc. dem. delavstvo, v Nemško Avstrijo neopravičeno. Stoječ pa na stališču politične svobode in uvažujoč okolnost, da manjka še mednarodno veljavne odločitve mirovne konierence glede naših mej, ne moremo in ne smemo odrekati tudi mariborskim Nemcem pravice, da smejo manifestirati svoje želje za pripadnost k Nemški Avstriji Politika naše države proti tujerodnemu življenju naj gre v tem pravcu, da sprijazni vse tujerodce čimpreje z našo državno mislijo, ta politika naj bo zato tolerantna in Pravična. S tega stališča tudi obsojamo vsake Politične represalije, kakor so konfinacije, jemanje talcev in dr.	,
Bratom Čehom.
Dunaj, 8 .febr. (Li. k. u.) Cehoslo-vaški korespondenčni urad poroča: »Neue Freie Presse« prinaša razgovor s predsednikom Masarykotn o stališču iohosiovaške republike napram jugoslovanskim in italijanskim • sporom. Masa-ryk ie izjavil popolnoma nevtralno, da 'e češkoslovaška republika že dalje ča-ia v prijateljskih odnošajih z Jugoslovani, z Italijo pa je imela ves čas tesne vojne stike. Italijani podpirajo naša stremljenja ter so za vojno oborožili čohoslovaško armado v Italiji. Radi teh okolščin moramo biti popolnoma nevtralni
Ni se še . posušilo črnilo listov in niso se še polegli °dirievj navdušenih govoranc, v katerih smo si prisedli s Cehi zvestobo, zavezništvo in bratstvo do zad-kaplje krvi. Ko so nekdanji avstrijski mogotci: Clam, 6‘dler, Czernin i. dr. z vsemi silami hoteli uničiti (n ^dušiti poleg Jugoslovanov predvsem še Cehe, smo s,a|l z vsemi svoiinii močmi, z vso dušo in z vsem srcem ^Vosto ob strani naših pridnih, vztrajnih in junaških severnih bratov. Nismo sc dali omamiti niti tedaj, ko je triumfirala germanska zastava po vseh bojiščih in so nam ppnujali na Dunaju zlate gradove, če razdcremo bratske vezi in zavezništvo. Ne, niso nas premamili, ker 'Hi svojih bratstev in zavezništev ne uravnavamo po pomični konjunkturi. Ker smo glodali v Čehih svoje krvne bfate ln sotrpine, je bilo samoobseb. umevno, da gre na-ša pot ob njihovi strani, zvesto ob njihovi strani in če-tuc*‘ v smrt. Da, bratje na severu, Slovenci ne delamo s Sv°iim zavezništvom kupč.j in jih ne uravnavamo po Političnem vetru, zato smo bili tudi uverjeni, da je klic •Zvestoba za zvestobo«, ki je prihajal ob vsaki priliki °d severa, govorjen od srca ...
Taka je bila situacija še v preteklem poletju. Na je-Sen je potem prišel polom Avstrije. Slovenci in Cehi smo 'meU prepolne roke dela z urejevanjem lastnč hišč in ‘smo imeli časa, da bi še nadalje deklamirali o zve-sl°bi, bratstvu itd., po vsem dotedanjem medsebojnem razmerju se nam ie zdelo to tudi nepotrebno.
Cehom se je izpolnila stoletna želja, dobili,so svojo nacionalno in politično svobodo in ne samo to, zasigu-rane so jim celo meje nekdanjega češkega kraljestva, to pra\v'. ^ bodo v svojo ropubl.ko uklenili tudi milico Nemcev in lepo število Madžarov. Nočemo pre-^ °vati, v koKko se to strinja z demokratizmom in idejo moodločcvanja, vsekakor je pa to precej, precej po-
dobno imperializmu in stvar čeških sodrugov je, kako bodo ta akt svoje buržoazije zagovafjali pred bodočo internacionala Mi Slovenci smo stali bi stojimo z dušo in srcem na strani svojih severnih bratov, v kolikor se gre za osvobojenje češkega naroda, prepuščamo pa našim češkim sodrugom, da brzdajo imperializem svoje buržbazijske vlade.
Pri nas na jugu je položaj precej drugačen. Dolga leta smo sanjali o svoji svobodi in ujedlnjenju in verovali smo vanjo, ker smo gledali v ententi bojevnike in branilce demokratizma nasproti germanskemu imperializmu, militarizmu in nasilju. Verovali smo v lepa gesla, s katerimi so'nas ptali zadnja leta, zato smo z vsemi simpatijami spremljali niihov boj ter s svojo politiko in agitacijo tudi v izdatni rnert pripomogli k polomu ln ! razkroji avstrijske fronte ob Piavi. A varali smo se kruto. Pričakovali sm« v naša primorska mesta Ameri-kancev, Francozov in Angležev, a prišli so laški kara-binerjl Italijanska soldateska je zasedla tretjino naše zemlje in -nasilni laški imperializem tepta z obema nogama najprimltivnejše pojme demokratizma, samoodlo-čevanja ln pravice.
.Upali smo na mirovno konferenco, da bo vsaj ta stala v zname^u onih idej, ki so se blestela zadnja leta na zastavah ententnlh armad, a razočarani glodftmo ni njen potek, saj so bila, kakor je videti, čez noč pozabljena vsa lepa gesla, pozabllene vse deklamacije o demokratizmu, svobodi iti pravici In vedno močheje se uveljavlja beseda kapitalizma, imperializma ter čelo militarizma. Zmagovite francoske, angleške in italijanske vlade hočejo brezoibzirno izrabiti svojo momentano moč v korist svojih imperialističnih kapitalistov, malih narodov ln držav pa skoro niti do besede ne pustijo. Taka je približno danes situacija in v takem ozračju pišejo danes usodo našemu narodu. V strahu, da ne pridemo Iz dežja pod kap, se obupno oziramo po zaveznikih in prijateljih, ki bi zastavili za nas v Parizu dobro bosedo, ki bi potrdili svetu, da ne zahtevamo drugega, ,kot samo košček pravice. Samoobsebi te umevno, da Je naš prvi pogled hitel na sever k bratom Cehom, s katerimi smo Si prisegali še pred nekaj meseci zvestobo in bratstvo do smrti. Se pred par meseci nam je poslal veliki češki poet Peter Beznič pozdrav, v katerem pravi:
»Jaz pozdravljam goreče Vas, vejo enotnega, velikega naroda ■ jugoslovanskega, naroda ponosnega, značajnega in .častnega, edinega, ki se je brez pridržka postavil ob bok narodu češkemu...... narod jugoslovanski, velik v svojem trpljenju  narod nesposoben za
kompromise in hinavstva.,.. ta narod z nami z$ vedno in mi ž njim na veke. Pozdravljeni!«
Hitel je obupni; klic naših beguncev, ki jih je nenasitni laški imperializem pregnal z rodne grude tja na sever, k bratom za pomoč in sočutje, a iz Češke republike zopet in zopet prihaja ledeno-mrzel odgovor: »Mi smo nevtralni....«
Mi tu na jugu ne moremo verovati, da bi bil ta — ciničen odgovor čeških politikov tudi odgovor češkega naroda, onega naroda, ki nam je prisegal bratsko zvestobo, ko smo sc ramo ob rami borili za svojo svobodo. Ne verujemo, da bi nas češki narod, ki je dosegel več, kot pa le svojo svobodo, zapustil v onem momentu, ko mi bijemo boj za našo eksistenco. Bratje na severu, mi nočemo podjarmljevati tujega naroda, niti pedi tuje zemlje nočemo, naši cilji niso imperialistični, hočemo le svobodo lastnega ljudstva. Slovenski proletarijat ne prosi pomoči vaše buržoazije, ki se giblje v sferah »svetovne« politike, vprašuje pa vas, češki sodrugi, če ste tudi vi nevtralni v boju, ki m bijemo mi tu doli na jugu celo za one dele naše zemlje, kamor še ni doslej nikdar stopila italijanska noga in kjer se še ni nikdar čula laška govorica in ki nam jih z brutalno silo- hoče iztrgati nenasitni laški imperializem? Ali ste tudi vi nevtralni v boju med pravico in divjim nasiljem? Ne bomo vam kazali na Vaše lastne interese, kj Jih imate v našem Primorju, v n »šem Trstu, naša borba ne gre za naše interese, ampak za najprimitivnejše pravice človečanstva in demokratizma. So mar tudi vaše simpatije v enaki meri razdeljene med imperialistične laške kapitaliste in stoletja teptani, proletarski narod slovenski?
Ah nam morda hočete tudi dokazati, da ste nam vsaj vi, češki sodrugi, ostali zvesti. Vsaj vi nam odgovo-
rite z dejanji in lažje bomo poginili, če nam je že tako usojeno.v..	.	.	f
Ko so navalili morilci na Cezarja, ga je najbolj bolelo bodalo Brutovo...	Fran	Erjavec.
Inž. A. Štebi:
Narodno-gospodarski utrinki.
n. t................,	■
N aši. g oz d 6 vi. ' >v
Popotnik, ki potuje od Št. Petra v smeri proti Trstu ali proti Reki, z zadovoljstvom ln veseljem opazuje, da so naš borni, a življenja željni Kras vedno bolj otresa svoje stare,’sive zunanjosti in da se ogrinja v nov; zelen površnik. Z vsakim letom so se; večali, oni karakteristični ozeleneli četverokoti, z. vsakim letom, so postajali stari nasadi bolj zeleni, neprodirnejši in starih, plešastih skal se je vedno bolj opijeinalo mlado življenje, ki je sklilo iz novega humusa.
Kar so zagrešila, pretečena .stoletja, kar je našemu nekdaj'zelenemu Krasu odvzela. Benečanška sekira, to je hotela i popraviti marljivost naše deželne, državne ali privatne gozdarske uprave. Priznati moramo, da ie pogozdovanje našega Krasa ena svetla zvezda naše prejšnje gospodarsko politike.	’	,
Ako pa.potuješ od Št. Petra v smeri,.proti Ljubljani, potem se ti oko naslaja na temnih starih gozdovih; do Borovnice te spremljajo visoke in razraščene jelke in smreke, opominjajo te, da je na-tem ozemlju gospodarila oprezna in v bodočnost gledajoča gospodarska sposobnost našega kmeta, našega ekonomičnega gospodarja’ te zemlje. Le sem in tja zapaziš neko negotovo, svet-
lo	jaso, ki te preterese, ki te opominja,.da so tudi med našimi gospodarji gozdov, pustolovci,, kateri računajo le s trenotnim m ne gospodarskim profitom. A vendar, ako natančneje opazuješ, zaslediš tudi tu ocepke racionalnega'gospodarstva, ker so se tudi .te žalostne nagote, tudi te svetle jase preskrbele z mladim naraščajem, kateri bo v bližnji bodočnosti varoval dobri glas našega posestnika Črno zemlje.
Tudi ta naša domača sekira je , v lastnem naročju skrbela za marljivo motiko,-naša lesna industrija ni opu-stoš.la gozdov do nevrednosti. Tudi. v tem oziru je naša gospodarska politika računala z bodočnostjo in ne le marljivo sekala, nego tudi zopet zasajala.
Sedaj pa potuj po.Felškj ali Rezijanski dolini, kjer je gospodovala leta 1918. avstrijska erarična roka. T udi tam si našel enake slike.. Stare, ojačene gozdove in mlade, pogozdovalne nasade. Danes pa je vse to izginilo, danes ne vidiš druzega, ko prazne nagote, svitle jase, sive skalel Vse so vojaki posekali, vse je pogoltnil negospodarski militarizem. Kako žalostno izgledajo danes ta brda, kako neusmiljeno rogovili burja preko teh opustošenih gorat
Te slike si mora vsakdo predočiti, ako razmotriva
o	današnjem položaju našega Krasa, ako si hoče predstaviti, kaj pomeni italijanska okupacija našega kra-škega ozemlja. ■ .
Pr j tem razmotrivanju je pa še sledeča .posebno opomniti: prvič, da ta obupanja niso slična oni avstrijski na italijanskem ozemlju in drugič, da je ta okupator največji revež lesnega materijala, medtem ko je razpolagal avstrijski okupator s svojim, bogatim lesnim premoženjem. Avstrija je okupirala ono italijansko ozemlje po naravnih vojnih eksperimentih ln ta okupirana zemlja je morala seveda nositi vse posledice krutega zavoje vanja. Italija pa ni zasedla našega ozemlji potom zmagovalnega meča, nego potom sporazumnega . premirja, katerega jo izsilila revolucija avstrijskih narodov v prid kraljevine Italije. Torej,-..ako je prišla Avstrija .v Italijo kot zmagovalka, ne velja to za Italijo, ker .je prišla ona na naša tla le kot vznanjevalka miru, kot zastopnik mednarodno priznane sile, ki naj varuje ozemlje le kot garancijo razpadle, a ne premagane Avstrije.
Kaj bi bilo potem naravnejše, kakor pričakovanje, ila Italija respektira naše narodno premoženje, ki ne bo ni k d a r n j e n o in ki ni bilo nikdar zavojevano? Pričakovali bi, da bo italijanska armada všrovilž nkše stare gozdove, naše mlade kraške nasade. A kaj nam pripovedujejo potniki ..po tem ozemlju, kaj nam tof.ijo lastniki tega narodnega bogastva? Da sekajo italijanski vojaki naše gozdove vse vprek, da pustošijo naše mlade kraške nasade, ko nekdaj zmagovalna Avstrija bene-
Nesoglasja.
čanska tla. Ne samo za svojo porabo armade na tem zsedenem ozemlju; ta Italijanska gospodarska beračija seka in izvaža naše gozdove, naše mlade nasade za svojo domačo uporabo, da kuri lokomotive, da sl greje lastno betaštvo in podžiga sovraštvo proti slovenskemu narodu. Nima lesa, nima premoga in nima denarja, da bi si prisvojila poštenim potom potrebne elemente svojemu gospodarskemu življenju.
Mi niamo informirani, kaka je naša dosedanja škoda radi tega pustošenja, a vemo eno, da se pustoši brez cilja in brez kontrole. Vemo, da se danes svetlikajo naši gozdovi, naši nasadi, da se brezplačno greje Italijanska armada ob ognju naših borovcev, jelk in smrek, da se prevaža naš les, naše narodno gospodarstvo brez vprašanja preko Adrije na beraška italijanska tla.
To nedeljo se je ustanovila zveza naših industrialcev. Govorilo se je na tem sestanku o ekspozituri bel-grajskega trgovinskega ministrstva, govorilo o naši slabi valuti, o udanosti teh industrialcev napram gospodu Aleksandru I A da bi se govorilo o ekspozituri italijanskih eksportterjev našega lesnega premoženja, govorilo
o	zboljšanju valute potom t r g o. v i n e z našimi gozdovi,
o	udanosti našega gospodarstva napram našemu narodnemu premoženju, to ni prišlo nikomur na m sel, ako- ! ravno so bili prisotni zastopniki naše lesne industrije.
Tu je polje, cenjeni tndustrijalci, ki je najbolj potrebno pomočil To 'pustošenje gozdov našega bornega Krasa ni zalotilo le malega kmeta, le malega posestnika, nego istotako veleposestnika, indus.trijalca. Zveza industrialcev ima tu zelo hvaležno' polje, da oživotvorl le nekaj misli, ki zasigurajo veljavnost njenega poroda, ki opravfCljo njeno poklicanje.
Po mojem mnenju M bilo potrebno, da industrijalna zveza doseže od Narodne vlade SHS v Ljubljani, da se
V	najkrajšem času sestavi in sestane komisija, ki bi proučila današnje stanje naših kraških gozdov in nasadov, ki bi kon9tatirala že napravljeno škodo In uredila vprašanje odškodnine in ki bi uredila ves nadaljni potek lesne trgovine na zasedenem ozemlju. Naša lesna industrija ima na tem ozemlju veliko množino eksportno pripravnega blaga, katero bi v rednem trgovinskem sporazumu rešilo naše gozdove pred gospodarskim poginom. In v zaledju imamo istotako volke zaloge eksportne vrednosti, katere ne bi le pomogle procvitu naše mlade industrije, .nego tudi obvarovale naše nedorasle gozdove predčasnega in negospodarskega Izmozganja.
Zakaj razmotrivam ravno to panogo naše industrije v prvi vrsti, je vprašanje, katero bo najbrže ninogoka-teri stavil, ki Ima interes za naš-tndustrijalnf razvoj? A odgovor ni težak In zeo enostaven. Vsako drugo industrijo se da v svojem razvoju pospeški; ako še ne živi, je mpgoče njo ustvariti. Samo lesna industrija dela posebno izjemo, ker je navezana na naravno rast naših gpzdov, ker ni plod mrtve materije, nego rezultanta živega. življenja naše marljive gospodarske -umnosti, plod naše kultivirane zemlje. Tega razvoja ni mogoče umetno pospešiti; le negovanje iztrpinčene zemlje. Izsesanega in opustošonega ozemlja po preteku gotovega časa In po investiranju gotovega zemeljskega kapitala zamore zagotoviti obstoj In razvoj te Industrije. In ker Je ^a industrija naš najtehtneji plus v narodnem gospodarstvu, zato sta npjskrbnejši preudarek in najtemeljitejša organizacija prva pogoja narodno-gospodarskega razvoja.
Kar je zamujeno, še ni izgubljeno 1 Zato na delo mlada organizacija’ da dokažeš svojo eksistenčno potrebo, da dokažeš svojo živlienjsko sposobnost. Ako sedaj, v dobi pajvečje narodno-gospodarske stiske ne najdeš pravih korakov, te bo vrgla naša preračunajoča sedanjost ravno tako v nepotrebno šaro, kakor je napravila naša negospodarska preteklost z enakimi negospodarskimi institucijami .
V Zagrebu so šla mnenja glede taktike narazen. Srbski in bosanski socialisti šo povdarjali potrebo radikalne taktike In zavračali vsako sodelovanje pri vladi. Koračeva skupina in zastopnik slovenske socialne demokracije pa sta povdarjala pomen pozitivnega orga-nizatoričnega dela. Konferenca je izzvenela v malhen disakord. Upamo pa, da to nesoglasje ne ostane trajno. Zakaj to nesoglasje v nazorih nikakor ni tako veliko, kot se zdi. Mi imamo utls, da se greši tukaj In tam in da se medsebojno obsojamo, ne da bi se natančno poznali.
Ker bi bilo vzlasti za nas, ki imamo tako malo in-dustrijalhega delavstva, vsako cepljenje naravnost katastrofalno, je treba reducirati nesoglasja na pravo mejo. Ce kje, bo tukaj tisti, ki vse vpošteva, tudi vse oprosti. Zato prosimo sodruge v Bosni in v Srbiji, ki našo taktiko po svojih listih tako ostro obsojalo, naj pretehtajo enkrat mirno in stvarno razloge, ki nam to taktiko kategorično vsiljujejo.
Nam je popolnoma lasno, da se družbe v ministrskih svetih ne bo socializiralo, ampak da je treba zato pritiska mas.
V tem momentu pa se nam zdi potrebno začasno tudi pri ieglslativi sodelovati. Avstrijski polom je že sam na sebi gospodarska revolucija najdalekoseznejšega pomena. Vsaj začasno pri nas pol.tlčna moč pozicije kapitalizma ne čuva, ker je bit podjetnik In tovarnar pretežno Nemec. Delavskim zahtevam se od strani politič-
ne oblasti ne stavila nikakršnih ali zelo minimalne ovire,
— ker gredo te zahteve paralelno z politično zahtevo po nacionaliziranju gospodarstva.
Mi ravnamo že iz tega razloga tako, kot da živimo p o revoluciji. Najsi ta revolucija tudi ni bila proletarska, Je podrla vendar nešteto ovir, ki so se delavskemu gibanju stavljale. Sedaj je treba pobrati sadove, organizirati in rasti na znotraj — zakaj v več kot enem oziru je pot odprta.
To organiziranje je predpogoj zato, da bo mogoče podvzeti svoj čas nadaljne revolucionarne korake in družbo res socializirati. Danes to še ni mogoče. Nikdar ne smemo pozabiti, da je socialistična družba najpopolnejše organizirana družba. Brez izšolanih gospodarskih in političnih organizatorjev Je socialistična družba nemogoča.
Ker si teh organizatorjev jugoslovanski proletarijat še ni vzgojil, je izključeno, da bi mogel obvladati v tem momentu državo in naše narodno gospodarstvo. Ni težko pognati danes proletarskih mas na ulico, ko jih sili beda v obupna dejanja. A končalo se to ne bo z diktaturo proletarijata in s socializiranjem narodnega gospodarstva. Zakaj nemogočega tudi revolucije ne vstvar-jajo. Za to socialistično republiko smo Ideologlčno in organizatorično še nepripravljeni.
Sarajevska »Svoboda« bo ugovarjala in povpraševala, ali mislimo, da so vzele meščanske stranke vso modrost v zakup. Vendar imamo prav. Kakor visoko mnenje imamo o sodrugih iz Sarajeva, tako globoko smo prepričani, da par ljudi ne zadostuje, da bi vzdignili svet iz tečajev. Naj poizkusijo organizirati naši prijatelji tam doli eno majhno gospodarsko organizacijo, pa bodo videli, kakšna ovira je to, ako človek ne more računati s tisoči sposobnih in z istimi mislimi prože-tlh sodelovalcev. In občutili bodo nekoliko, kaj bi se reklo organizirati s temi sredstvi in v teh razmerah proletarsko diktaturo. Morda bodo potem tudi rekli, da za to danes še ni čas. Cas pa je danes, da se približamo v pripravah za desetletja svojemu cilju.
—	Dobro — bodo dejali prijatelji okrog »Svobode«.
— A zato še ni treba stopiti v vlado. Med sodelovanjem v vladi in med revolucijo na ulici je še ena pot — pot mirne opozicije 1
Mi smo se odločili jako težko za vlado. Najodločil-nejše zato je bilo spoznanje, da na teh razbeljenih tleh, one tretje poti ni.
Gorje in beda sta tako velika, da bosta dajala ono smer politiki in ne trezen račun, ako ne priskočimo za trenutek na pomoč s svojim znanjem In s svojimi orga-nizatoričnimi tradicijami.
Včasih so dejali, da Je kruh opozicije grenak. Mi si ga želimo. Zato ne dvomimo, da se bomo s prijatelji okrog »Svobode« znašli v kratkem v skupnih in strnjenih opozicionalnih vrstah. Skoda bi bilo izvajati iz sedanjih nesoglasij glede taktike predalekosežne konsekvence. Morda bi se naučili v tem trenotku vsled medsebojnega neumevanja medsebojno sovražiti. In pozneje, ko bi se na to momentalno nesoglasje že davno pozabilo, bi govorilo za razcepljenost čustva, ko bi iskal razum zaman vzrokov za to razcepljenost. Kdor sc zaveda strašne odgovornosti trenotka, ta bo storil vse, daj se stranke v tem trenotku ne cepi.
Še eno drugo- potezo opazujmo na jugu in na to, odgovarjamo.
Kdor čuti usodno težo naših dni, temu ne bo prišlo niti na misel, da bi presojal politične probleme z osebnih vidikov. Ali pa da bi zastavljal ost svoje satire proti možem, ki služijo po svojih najboljših močeh proletari-jatu in domovini.
Vse to bi ne bila nikakršna nesreča, ko bi ne bila duhovitost tukaj na popolnoma napačnem mestu in bi ne sejala nezaupanja in mržnje, ko Je treba edinosti velikega dela in zbiranja sil. Mi zaenkrat nirnamo niti časa da bi se dobremu dovtipu nasmejali.
Politični pregled.
, — Italijani v Dalmaciji. Knin- 1L febr. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Italijanska okupacijska oblast si Je prisvojila materijah ki ie b.l v Kninu za dela na novi hško-dalmatinski železniški progi. Zaplenila je vos materijal, vse stroje in ves živež, ki je b.l preskrbljen za prehrano delavstva in je last podjetja »Dalmaspoj«. Zaplenjeni materijal je vreden nad tri milijone kron.
~ Runami protestirajo proti Madžarom. Slblnj, 12. febr. (L), k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Predsednik rumunskega vladnega sveta v Sibinju, dr. Julij Man.u, Je po posredovanju rumunskega zastopnika v Budimpešti predložil madžarski vladi noto, ki v njej protestira proti ravnanju z Rumuni v komitatih Arad, Bihon, zi lagy in Szatmar. Obenem se ogrska vlada pozivlje, a napravi red in varuje življenje, imetje m m.r Rumunov v območje madžarske vlade.
—	Vprašanje vojnih ujetnikov na bernskem kongresu, Berlin, 11. febr. (Lj. k. u. — Brezžično.) V sklepni seji mednarodnega kongresa rudarskih strokovnih organizacij v Bernu so bili soglasno sprejeti sklepi odseka za zvezo narodov, kakor tudi predlogi francoskih zastopnikov o gospodarski nalogi zveze narodov. Franece Jeuhaux je izjavil, da francosko zastopstvo nikakor ne odobrava izroč.tve premaganih narodov lakoti, kakor
tudi da se rabijo vojni ujetniki za prisilna dela. Angl Burming je napovedal, da bodo angleški socialisti st rili vse, da se obvarujejo nemški vojni ujetniki prisila del. Nemec Janson je opominjal na to, da so svoj & notnške rudarske strokovne organizacije uspešno bfi nile iz Belgije deportirano delavstvo. — Sklenili s sklicati nov mednarodni kongres rudarskih strokovn; organizacij, čas in kraj pa še ni določen.
— O podpori za brezposelne v Čehoslovaškl. PraS 12. febr. (L. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Naroči skupščina je danes razpravljala zakonski načrt p P° pori brezposelnih do 15. marca. Po tem roku bodo vS kega, ki noče delati, zabeležili v poseben seznam del mržnih elementov. Načrt odklanja sorodnikom brezi* selnih podporo in pozivlje vlado, naj sklene zasilna $ in naj vpliva na podjetnike, da delavcev ne odpuste bt1 vzroka. V drugih slojih Je več delomržnih. Poslanec J°j hanes je stavil resolucljski predlog, ki zahteva brezot' zirno postopanje s pohajkovalci, javno nadziranje
in preiskavo, so li podatki, podani po podpirancih nični. ’
— Izgovor dunjskega rektorja. Dunaj, 12. febr. (w k. u.) Dun. kor. urad poroča: Listi javljajo: Vsled me0" gih vprašanj dijakov je .rektor vseučilišča objavil ogle1 kot pojasnilo doiočeb medicinskega in modroslovncfi1 dekanata glede predčasne 'potrditve semestra inozen) skim nenemškirn dijakom. V tem glasu se Javlja: 0<j redba glede predčasne potrditve semestra ima samo n* men, napraviti mesto nemško-avstrijskim dijakom, ki ? vrnejo iz ujetništva, v predmetih, za katere ni dov^ velikih prostorov na razpolago. Ni bilo nameravam oškodovati prizadete dijake, kar izhaja že iz tega, da j jim bo tečaj polnoveljaven potrdil. Kar se tiče vpisovj nja v prihodnji tečaj, bo državni urad za pouk o te> odločil.
— Novi obrambni zakon v Nemčiji. Berlin, 12. feb (L), k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »VorwSrts da se bo v kratkem narodni skupščini predložil načf novega obrambnega zakona. Glasom načrta hoče! splošni obrmbni zakon upeljati na način, kakor je ta švicl za tamošnjo narodno milico mišljen. Službena d< ba je na zelo kratek čas odmerjena.
— Bud’mpeštanski policisti gredo z delavci. Budkj pešta, 11. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. ura"da P] roča ogrski kor. urad: Tukajšnji policisti so imeli včef( popoldne veliko zborovanje, na katerem je bila spdj jeta resolucija, glasom katere se policijsko moštvo V reka solidaričnim z milijoni delavcev. Policijsko moštvj noče biti več sredstvo zatiranja delavcev in odklanja j vso odločnostjo vsak poizkus, postaviti ga v služlf proti revolucije.
— Mednarodna ženska konferenca. Beerlin, 12. feb] (Lj. k. u.) Olasom čehoslov. tisk. urada poročajo iz Bej na: Danes se je sešla v Bernu mednarodna ženska kOT ferenca za sporazumljenje narodov. Konference se > udeležilo ženstvo iz meščanskih in socialističnih straf devet- deželd .
— Prestolni govor kralja Jurija. London, 11. feb (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: V prestolnem govd je kralj Jurij izjavil še nastopno: »Da zajamčimo sve mir, moramo imeti dovolj močno vojsko. Stavili se v: bodo potrebni predlogi, da bomo imeli dovolj močno i mado. Pričakujem, da se podpiše predhodni mir, pred se zaključi zasedanje. Veselim se predvsem radi teš da so se na konferenci zbrane države zedinile. sprei< : načela zveze narodov. Zveza narodov je edino sre j stvo, da se človeštvo obvaruje obnovitve vojne.	-
— O premirju z Nemčijo. Rotterdam, 11. febr. (Lj, ' u.) Glasom dun. kor. urada javljajo »Daily News« Pariza: Namerava se, določiti v pogojih za podaljšan) ■ premirja, da sme Nemčija imeti gotovo število vojaki « pod orožjem in da mora oddati gotovo količino vojneš, j materiala. Amerika meni, da bi bilo najbolje, ugotovil , koliko ima Nemčija vojnega materijala. Zato naj se vp i, šajo vojaški izvedenci entente, koliko vojnega mate-j jala je za Nemčijo potrebnega. Anglija pa meni, da | , bilo najbolje, da se ^določi gotova količina vojnega tria, terijala, ki bi zadostovala, da se Nemčija more brg.:; napadov. Ostali materijal da naj se odstrani ali ^ j uniči.	,	r
— Rusi proti WHšonu. Rotterdam 12. febr. (Lj. k. » c Glasom čehoslov. tisk. urada prinaša list »Izvesti oster protest, naslovljen na Wilsonn, češ, da podpi antanta protirevolucijo v Rusiji in tira meščansko voj' j do skrajnosti.	__________________
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. V četrtek, dno 13. t. m. dramskem gledališču ob pol 3. popoldne (JDaška pre stava ob znižanih cenah »Jakob Ruda«, izven abon menta. V opernem gledališču ob pol 8. zvečer »Man selle Nitouche« za abonement »B«. V petek, dne 14. t. v dramskem gledališču ob 7. zvečer »Tugomer« za ab nement »B«. Operno gledališče ostane ta večer zapr
V	soboto, dne 15. t. m. v dramskem gledališču ob pol zvečer prvič v sezoni češka burka ». . , . ulica št. 1 Izven abonementa. V opernem gledališču ob pol 8. zv čer prvič v letošnji sezoni opera »Manon« izven abor menta. V nedeljo, dne 16. t. m. v dramskem gledali* * popoldne ob pol 3. »Charleyeva teta« izven abotf menta. V opernem gledališču zvečer ob pol 8. »9tf majke Jugovičev« izven abonementa.
Dnevne vesti.
Ta tiskarski škrat! V včerajšnji notici, Občinski svet ljubljanski, nam je napravil nejasnost. Pravilno se glasi vest: Občinski svet je v zmislu odloka Narodne vlade, ki je prvotni sklep, da dobe socialisti tri, JDS en, SLS en ter NDO en, KSZ en mandat prejšnjih nemških sedem mandatov v občinskem svetu izpvemenil po t logu vlade tako, da dobe socialisti pet, JDS en in SLS en mandat.
—• Uradni Kst št. 49 jc izšla dne 11. t. m.
Za Cankarjev spomenik prihaja zlasti mnogo darov iz ečško-slovaške republike znatno število prispevkov. Celo sedmošolci češkoslovaške gimnazije v Prostč-žiovu na Moravskem so poslali svoto 107 K. Lepše niso mogli dokumentirati Cehi bratske ljubavi in češkojugo-slovanske vzajemnosti, kakor na ta način, da so proslavili spomin največjega Jugoslovana, ki ga obožuje studi naša jugoslovanska mladina. Mladini se je pridružil *udi profesor dr. V. Mčrka, ki je tej zbirki dodal še iz lastnega 40 K, tako, da znaša skupna svota 147 K. ■Cast mul
— Župan k. dr. Ivan Tavčar In Cankar. Govorilo Šfe ie to in ono. Toda čakali smo. Cankar je umrl in mislili smo, da je ta dogodek za vse Slovence najmanj toliko Pomemben, kakor če se je rodil ali umrl kak — habsburški princ. Ob vsaki taki priliki je čutil dr. Tavčar potrebo kot župan ljubljanski naznanjati oficijelno »srečnemu« ali »nesrečnemu« slovenskemu narodu veselo ali žalostno novico iz »presvetle vladarske hiše«. Ko je umrl Cankar, ni dal razobesiti črnih zastav. Pričakovali smo, da bo naznanil vsaj' v občinskem svetu •njegovo smrt ter mu govoril posmrtnico na prvi seji. Toda niti zadnjič niti včeraj, ko je bil vsled predloga .sodr. Mlinarja glede prispevka za spomenik dovolj opozorjen, — ni smatral ta župan za vredno izpregovoritl nekaj besed največjemu Jugoslovanskemu človeku v spomin Štefetu pa. Pravijo, da zato, ker je Cankar, ta brezobzirni apostel Resnice, Tavčarja pokazal v neki vinjeti. Ubogi, veliki Cankar! S prezirom lahko gledaš z nebeških višin na take malenkostne duše. — OJ, gospod Tavčar, kako ste majhni! Cankarjevemu spominu <to gotovo ne škodi.
  Notar Hudovernik, ta narodnjaški bogataš, o kte-
rem smo včeraj poročali, kako izkorišča svoje uslužbence ter Jim vrhutega še na izsiljevalen način grozi z '■notarsko zbornico, je znan umazanec. To je pokazal tudi Pri zbirki notarjev ljubljanskih za Cankarjev spomenik, ločini sta dala neprimerno manj imovita dr. Schmidin-ger 100 K, in notar Hafner 50 K, Je odrinil znani kavalir, izkoriščevalec svojih uslužbencev, posestnik vile in hranilnih knjižic ter — žal — predsednik notarski Hudovernik celih 20, reci dvajset kron! Ali si res ne mo-Teio notarji izbrati nekoliko spodobnejšega človeka za predsednika? Vrhutega pravijo, da je sila gobezdov človek in ga imajo za klepetavo babo, ki se Ji resni ljudje izogibajo. Samo med »prvaki« — seveda — ima par Prijateljevi
— Izključeni vlsokošolcl tia Duncaju so imeli zborovanje, ki se ga je udeležilo okolo 2000 dijakov in dijakinj. Zahtevajo od kompetentnih oblasti preklic izključitve do 14. t. m. Protestirajo pri državnem uradu za uk zoper izdane odredbe.
— Hrvatski in srbski visokošolcl. Kakor poročajo se bosta dosedaj ločeni podporni društvi hrvatskih
srbskih visokošolcev na zagrebškem vseučilišču strnili v enotno društvo pod naslovom »Jugoslovansko podporno društvo«.
— Slovensko zdravniško društvo priredi v soboto, 15. t. m. ob 5. uri popoldne v dež. bolnici izreden me-
k< sečni sestanek. Tema:	Pegavica	(Typhus exanthema-
ieft iticus). Z ozirom na aktualnost predmeta naj se zdravniki v'l sestanka številno udeleže.	Odbor.
P 11	. - Osrednje društvo stavblnsklh delavcev v Ljub-
.Hani bo imelo v nedeljo, dne 23. t m. dopoldne v »Mest-a I nem domu« izredno zborovanje. Glavne točke bodejo: ” ‘»osemurni delovni čas«, mezde, izobrazba vajencev in I' Ploh tovarišev. Pogovorilo se bode ob tej priliki tudi o ( izjavi stavbinskega mojstra g. Ogrina, katero jc dal v
i	nedeljo, dne 9. t. m. na od njega in g, Franchettija skli-■*, canem obrtniškem shodu v Šent Vidu nad Ljubljano,
11	;kjer je povedal gorostasno budalost, namreč, da imamo lp' mi obrtniki dva sovražnika, to so delavec in industri-jaloc, nadalje bo treba g. Franchettijevo resolucijo na tistem shodu ogledati, ki se Je glasila ob jako žalostni udeležbi: Ml obrtniki protestiramo, ker Je vlada odredila osemurni delavnik, ne da bi nas (mojstre) vprašala. n-j SPI°» ie tr*ba odločno varovati delavsko čast Izvaja->r®p.uja Ogrinova so v protislovju z izvajanjem podpredsednik nik® deželne vlade g. dr. Žerjava na istodnevni usta-iailj novni skupščini zveze industrijcev v Sloveniji. On Je k J izvajal, da bo težka bremena vojne morala odpraviti aM prId"0St našega IJudstv. Za to bomo delavci dobri če-‘pr| tudi je B. Franchetti na shodu rekel: kar se Je prej de-1011 Ialo 10 “f. kje se bo o v 8 urah naredilo, posebno, ker
* 'J so Pr' nas Vfti«ni počasi delati. Vsak delavec tore} na M shod, v organizacijo takoj!
I	— DruStvo c®rinsklh uradnikov za slovensko ozemlje.
* ( Ustanovni občni zbor strokovnega društva car. uradnl-^ kov za slov. ozemlje kraljevine SHS s sedežem v Ljubljani se J® vr^ m. Odbor sestoji lz 6 članov. Na-
;i4 listi, ■e' an sr
oj
men društva Je ščititi stanovske koristi svojih članov ter varovati carinsko strokovne interese.
— Puščeni na svobodo. »Riječ Srba, Hrvata i Slovenca« poroča, da so bili dr. Horvat, dr. Košutič in dr. J. Frank izpuščeni iz zapora. Podp. Štancer in general Matasič sta bila pa izpuščena že pred 2 tednoma.
— Odslovitev Iz službe. Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odslovil od službe Franca KISckla, šolskega voditelja pri Sv. Jerneju nad Muto ter tja namestil Ivana Verbiča.
— Znižanje obresti. Zagrebški denarni zavodi so znižali obrestno mero na 2%.
Zadnje vesti.
Pogajanja za demarkacijske meje na Štajerskem.
Maribor, 12. (Lj. k. u.) Uradno se poroča: Danes so se ves dan nadaljevala pogajanja zaradi določitve demarkacijske črte, in so zvečer tako daleč dozorela, da je pričakovati jutri dopoldne podpisa pogodbe. Tekom popoldneva se je pojavilo pri Nemcih nekoliko več razumevanja za dejanski položaj.
Prehrnajevalne razmere v Pragi.
Praga, 12. februarja. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. urad poroča: Večerni list od »Bohemie« piše, da je prišlo včeraj v praški tržnici do neprijetnih prizorov, ker ni bilo krompirja, niti masla, niti jajc ali sploh kakih živil na prodaj.
Temeljita reforma v aprovizacijl.
Budimpešta, 12. februarja. (Lj. k. u.) Dunaj. kor. urad poroča: Aprovizacijska oblast glavnega mesta je sklenila v svrho neodvisnosti preskrbe z živili od producentov, nakupiti posestva na kmetih in jili opravljati v lastni režiji.
Predsedni Poljske Aleksandru.
Berlgrad, 12. februarja. (Lj. k. u.) Na državno vlado je dospela nastopna brzojavka začasnega predsednika poljske republike, Pil-sudskega, naslovljena na regenta Aleksandra: »Sir! Prepričan sem, da sem položil temelje za organizacijo poljske vlade in armade v času, ko so izvojevale zavezniške države odločno, končno zmago idealom pravice in svobode. Dovoljujem si, izraziti svoje trdno prepričanje, da bo Vaše kraljevsko Visočanstvo s prisrčno simpatijo sprejelo mojo živo željo, da se upostavijo diplomatične zveze med ujedinjenim kraljestvom SHS in Poljsko. Poljski narod je vedno gojil bratska čustva za srbski narod, zavedajoč se skupnega slovanskega izvora ter spremljal z največjim občudovanjem herojske borbe Jugoslovanov za neodvisnost in narodno ujedin-stvo. Junaštva in sijajne zmage armade Vašega kraljevskega Visočanstva so v veliki meri pripomogle k triumfu skupne zavezniške stvari. Prav zato je moja dolžnost, da čim ožje sklenem vezi prijateljstva, ki spaja poljsko republiko z ujedinjenim kraljestvom SHS. Poljski narod in jaz prosim Boga, da sprejme Vas in Vaš narod v svojo močno zaščito.«
Notificii anje nemške države ententi.
L i p s k o , 12. februarja. (Lj. k. u.) Čeiiosl. tisk. urad poroča glasom listov iz VVeimara: Komisija za premirje je dobila ukaz, da zastopnikom entente v Trierju, pri obnovitvi pogajanj za premirje, ustanovitev nemške državne vlade notificira in prosi za skorajšnje priznanje.
Špartakovski nemiri v Berlinu.
B e r 1 in , 12. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »B. Z. am Mittag«: Ponoči med pol drugo in drugo uro so napadli Spartakovci straže v časniškem delu mesta, posebno one pred založništvi Ullsteina. Mosse-ja, »Tžgliche Rundschau« in »Vorwartsa«. Na več ogaiih so Špartakovci streljali in metali ročne granate. Kakor je to pri njili že običajno, so se ugnezdili na strehah, iz katerih so izginili, čim so se prikazale obrambne vojaške čete. Kos o preiskali strehe, ni bilo več sledu o njih.
Radeka so v Berlinu zaprli.
Berlin, 12. februarja. (Lj. k. u.) Dunaj-kor. urad poroča: Tukajšnja kriminalna komisija je zsledila vodjo ruskih boljševikov, Radeka, ter ga zaprla.
Italijanski kovinarji za osemurni delavnik.
L u g a n o , 12. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Cehosl. tisk. urada poroča »Avanti« iz Genove, da se je ondi pri zborovanju zveze kovinskih delavcev sklenilo uvesti v vsej Italiji osemurni delavnik.
Burna 9eja vojnega sveta. L u g a n o , 12. februarja. (Lj. k. u.) Čeiiosl. tisk. ufhd poroča: Barzini jtvlja, da je bila zad-
nja seja vojnega sveta zelo burna. VVilsona baje navdajajo boljša čutila do Nemčije. On hoče respektirati demokratski duh v novi Nemčiji, Baifour in Clemenceau ostro protestirata proti temu, da bi Nemčija sama poročala o količini vojnega materijala, ki ga še ima. Clemenceau je zaklical: »Vedno so nas nalagali in nas bodo tudi vedno nalagali!« Naposled so imenovali komisijo, ki bo določila gospodarska in vojaška sredstva za ukrotitev Nemčije.
Vojaški sveti na Bavarskem za Špartakovce.
M o n a k o v o , 12. (Lj. k. u.) Cehosl. tisk. urad poroča: Včeraj zvečer je bila izredna seja monakovskega vojaškega sveta, ki se je razvila v viharno zborovanje, kakoršnega še ni bilo v Monakovem. V seji naj bi se sklenilo, naj se prihodnjo nedeljo priredi ogromna manifestacija, na kateri bi se demonstriralo 1. za oprostitev špartakovskega voditelja dr. Lewi-na, 2. za imuniteto delavskih, kmetskih in vojaških svetov in 4. za sprejem sistema svetovalcev v ustavo. Pričetkom seje so prišli z rdečo zastavo v dvorano komunistični voditelji Landauer, Miihsam, in dr. Lewin. Prvi državni tajnik je namreč dopoldne osvobodil dr. Levvina, ker je doznal, da namerava več sto vojakov priti k ječi, da osvobode dr. Lewina. Miihsam, Landauer in dr. Lewin so imeli govore, v katerih so zahtevali drugo revolucijo, ki bi napravila delo, ki ga je prva revolucija zamudila. Vse govornike, ki so govorili proti temu, so zaupniki odstranili s tribun. Predsednik narodne skupščine, večinski socialist Schmidt, je izjavil, da mora socialna demokracija zajamčiti ušpehe revolucije. Ločiti se pa mora od Špartakovcev. Pri teh besedah je nastal nepopisen hrup. Večina delavskih svetov, posebno člani strokovnih organizacij in večinskih socialistov, približno 275 mož — delavski svet šteje približno 700 članov — so zapustili dvorano ob vzklikih revolucionarcev. Po hrupu, ki je trajal najmanj četrt ure, je izjavil Miihsam, da je stari monakovski delavski svet razpuščen. Zborovanje se je proglasilo za novi monakovski delavski svet. Opolnoči je zbor, ki je imel samo še 126 članov, s 123 proti dvema glasovoma, sklenil demonstracijo. Ministrski predsednik Eisner se vrne danes iz Berna. Treba je počakati, kako se bodo razvile stvari.
Radom so zasedi komunisti.
Moskva, 12. februarja. (Lj. k. u.) Gla-j som dun. kor. urada se poroča iz Kievi, da so 4. t. m. poljski komunisti zasedli mesto Radom. Ž njimi so bili legionarji.
Tudi v Ameriki se giblje.
Bern, 12. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča. Glasom semkaj došlih poročil, je stavkarsko gibanje prešlo tudi v Ameriko. V Philadelphiji in Cak deželi stavkajo delavci v ladjedelnicah. V Seattle je sledilo stavki 25.000 rudarjev, ki se je pred tremi tedni začela solidarna stavka 45.000 delavcev. Listi ne izhajajo, šole, trgovine, gostilne in gledišča so zaprta, vožnja cestnih železnic je ustavljena. Stavkujočl nameravajo prevzeti upravo mesta. Tja so poslali 800 vojakov in redarjev s strojnicami.
Avstrijsko ladjevjo v Tarentu.
Luga no, 12. febr. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada poroč a»Corriere della sera«: Večji del bivšega avstrijskega trgovinskega brodovja, in s'cer 54 la-dii, se nahaja že v Tarentu. Pričakuje se še 30 ladij.
Nemč’Ja v boju za premirje.
Pariz, 12. febr. (LJ. k. u. — Brezžično.) Nemci so pred nekaj dnevi poslali na komis Jo za premirje noto, da ni bilo zavzetje nemškega ozemlja povzročeno po premoči orožja. Tej n) hovi smešni trditvi oporeka »General Anzeiger* z dne 10. t. m., v katerem pripoveduje podpredsednik narodnega zbora Fehrenbach: »Ko sem bi! 10. novembra v družbi Eberta, Scheidemanna, Lands-berga in Seholtza v kancelarski palači, Je dospela od komisije za premirje brzojavka, da moramo »en bloc« sprejeti vse pogoje. Hindenburg je brzojavno priporočil takojšnji sprejem pogojev, češ, da ne more več zadržati svojih čet, ker bi mu te sicer ošle. Ako ne bo premirje, je primoran kapitulirati z vso svojo armado.« Nato je nastala strašna tišina.« So li bili tedaj Nemci poraženi s »premočjo orožja« aliirancev in morajo li se podvreči ponižanju njih poraza?
Avstroogrske ladje se porabijo za olajšavo prehrane. Madrid, 12. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Tugajšnji poslaniki Zedinjenih držav, Francije, Anglije in Italije so se v imenu svojih držav, sklicuje se na prepoved v premimem dogovoru, na premirje, da se av-
stro-ogrske ladje, ki se- nahajajo v Španiji-,, ne smejo uporabiti v piovstvo, zedinili, da te ladje uporabijo v svrho olajšave prehranjevalne krize v večjem delu Evrope in da jih izroče francoski in italijanski. vladi, toda brez prejudica za končno posestno pravico in določbo. Španska vlada se je pridružila želji imenovanih držav in zaukazala svoji mornarični oblasti, da naj ne ovira uporabo teh ladij po Franciji in Italiji.
Imperializem na Japonskem.
N e w y o r k , 11. februarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Reuter«, da je zastopnik Associated-Press v Washingtonu brzojavil : Po izjavi sem dospelega diplomata so Japonci igrozili z vojno, ako Kitajska, objavi tajne pogodbe obeh dežel in dogovorjenih dolžnosti ne izpolni, da postine Japonska naslednica Nemčije V pravicah, v imovini in v koncesijah, katere je Nemčija imela ob izbruhu vojne. Kitajska išče sediaj zaslombe pri Angleški in pri Zedinjenih državah. Kakor se čuje, so bili prepisi tajnih pogodb ukradeni iz prtljage, s katero je kitajski mirovni delegat potoval po Japonskem. Temu delegatu tedaj ni mogoče predložiti tajnih pogodb na mirovni konferenci._____________________
Vestnik „Svobodew.
Člani »Svobode«, kateri stanujejo v šiški, Vodmatu, na Viču, dobijo družinski list »Svobodo« v ondotnih kon-sumnih društvih za Ljubljano in okolico. V mestu stanujoči pa v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje od 9. ure dopoldne in od 3.-7. zvečer. Obenem naj se plača članarino.
Zunanje podružnice, katere še niso poslale obračuna, naj za pošljejo takoj, ker nujno rabimo imenik vseh ■članov zaradi lista. .	..	.	.
Kateri pa si želijo list naročiti, naj.pošljejo naslove in naročnino na upravništvo »Svobode«, Ljubljana, Še-kmburgova ulica 6, II. nadstropje. Naročnina znaša letno
12	kron.
V	nedeljo, dne 16. t. m. se vršj predavanje »Mladinske organizacije« ob .2. uri popoldne v društvenih prostorih Šeleburgova ulica 6, II. nadstropje. Vabi se tudi starejše sodruge, ker bo predavanje zanimivo.
Shodi.
Vodmat-Zelena jama. V soboto, dne 15. februarja točno ob pol 8. uri zvečer Vgostilni Sušnik v Zeleni Jami predavanje: »Početek in razvoj socialne demokracije«. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo! — Po predavanju odborova seja podružnice kraj. pol. organizacije.
Trbovlje. V soboto, dne 15. t. m. ob 5. popoldne se otvori v Delavskem domu politična šola. Udeležniki te šole naj se tečaja udeležujejo točno!
Hrastnik, V soboto, dne 15. t. m. priredi podružnica slovenskih rudarjev plesni venček v dvorani konsum-nega društva rudarjev. Spored: petje, šaljiva pošta itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 krone, za obitelj 3 krone. Ker Je čisti dobiček namenjen skladu za predavanje, se prijatelji izobrazbe uljudno vabijo.
Odbor.
Trbovlje. Krajevna organizacija priredi v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. popoldne konferenco v »Delavskem domu«. Sodrugi, ki še nimajo izkaznic, naj se zglase ob uradnih urah pri blagajniku. Vstop na konferenco je dovoljen samo z izkaznico.
Nadzorstveni odbor podružnice društva lesnih delavcev v Ljubljani ima v nedeljo, dne 16. februarja t. 1. ob 10., urj dopoldne sejo v društvenih prostorih.
Predsednik.
Shod nadizprevodnlkov in izprtfvodnikov južne železnice se vrši v ponedeljek, dne 17. t m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih Cesarja Josipa trg št. 2 (Mahrova hiša). Dnevni red: Naše razmere na hrvaški progi. Shod je važen, pridite vsi!
Aprovizacija.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 14. t- m. in v soboto, dne 15. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v petek, dne
14. t. m. popoldne od 3. do pol 4. štev- 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto, dne 15. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do po! 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca.
Čebula za I. okraj. Stranke I. okraja dobe čebulo v petek, dne 14. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na krompirjevo 'nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. šte.v. 401 do 800, od 10. do 11. štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane
1	krono.
Čebula za II. okraj. Stranke II. okraja dobe čebulo v petek, dne 14. t. in. in v soboto, dne 15. t. m. pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: v petek, dne 14. t. m. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 350, od 3. do 4. štev. 351 do 700, od 4. do 5. štev. 701 do 1050. — V soboto, dne
15. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1051 do 1400, od 9. do 10. štev. 1401 do 1750, od 10. do 11. štev. 1751 do konca.- Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stane 1 krono. ’
Čebula za III. okraj. Stranke III. okraja dobe čebulo v soboto, dne 15. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 450, od 3. do 4. štev. 451 do 900, od 4. do 5. štev. 901 do'konca. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule, kilogram stano 1 krono.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
(T—;------------------—>
Dl Benjamin Ipavic,
mnogoletni asistent oddelka za ženske bolezni in porodništvo deželne bolnice v Ljubljani, zadnje dve leti operater ženske in porodniške klinike prof. Ernst Wertheim-a Dunajske univerze,
zopet ordinira
v Ljubljani, Turjaški trg št. 2
■
B
m
Čevlji tovarne
Peter Kozi &
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi poklati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podelati po K 85'— za moške,
K 73*— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
Agitirajte za soc. dem. časopisje!
y
registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na Osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1‘k milijonov kron.
Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.
na
S JADRANSKA BANKA
U	PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica .... K 30,000.000. Rezerve................K	10,000.000.
 ■= CENTRALA: TRST. ==
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovid, Opatija, Spljet, Sibenjk, Zader. Ekspozitura Kranj.
■■■a
D
SPREJEMA: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd.
ESKONIIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
DAJE KREDITE: Pod najugodnejšimi pogoji.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
  ----------------
= Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. 257, =
■■■■