PoStnlna plačana v gotovini.
V Lfu&ilafift, dne 14. oktobra 1923.
Izhaja vsako sredo.
Leto.V
stranke za Slovenijo".
Naročnina:
celoletno..................Din 20*—
polnletno..................Din 10--
cetrtletno..................Din 5--
Posamezna Številka..............Din !•—
fCmet papagaj si sam, m staSIšce v držaji uravnaj sa sam!
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst . ,..........k Din 1-50
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . » * l . .	k Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . ...	k Din 3*—
Uredništvo in upravnistvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska nlica 7, v hiši ..Ekonoma".
Proti izmozgavaniu kmeta in
Dan na dan nalaga s pomočjo naših klerikalnih kulukarjev postavljena samoradikaina vlada nova bremena na rame davkoplačevalcev.
In dosledno jih nalaga le na rame kmetskega in obrtniškega stanu, ki ota že itak danes tako preobdačena, da delata pravzaprav samo za davkarijo in da je njiju obstoj že resno ogrožen.
Na ta način izpodkopava sedanja, s pomočjo naših klerikalnih kulukarjev postavljena samoradikaina vlada
temelje naše države, zakaj konec države in naše svobode je, kadar se njena stebra, kmetski in obrtniški stan, ne moreta več razvijati.
Tega početja vlade ne moremo in nočemo več prenašati! Naše kmetije, naši obrti, vse naše gospodarstvo propada pri takšnem izmozgavanju delovnega ljudstva, kakor ga izvršuje sedanja, s pomočjo in privoljenjem naših kulukarjev postavljena samoradikaina vlada. Proti temu njenemu postopanju je treba, da vstane vse podeželje ko en mož in da na jasen, odločen in mogočen način pove sedanjim mogotcem:
da slovensko ljudstvo ne mara kuluka, da je proti novim davkom, da je proti novim taksam,
da je proti vsem drugim bremenom, ki jih nalaga sedanja, s kuiukar-skim privoljenjem postavljena samoradikaina vlada davkoplačevalcem.
In da to povemo, vas vabimo vse, ki na lastni koži čutite, kam da vede sedanje gospodarstvo beograjske vlade, na
velik protestni shod,
ki bo v nedeljo, dne 4. novembra v Ljubljani, v veliki dvorani Mestnega doma ob pol 11. uri dopoldne.
Na shodu bo med drugim poročal tov. Pucelj.
Vsi brez izjeme moramo na shod, ker le tako bo naš glas zalegel, le tako bo naš protest veljaven.
Kdor ostane doma, kdor s svojo navzočnostjo ne poveča vpliv našega protesta, ta podpira samoradikalno vlado, ta je za kuluk, nove davke in nove takse!
Tovariši! V nedeljo dne 4. novembra vsi na plan! Vsi v Ljubljano na shod, da bo vlada znala, da je slovensko ljudstvo na braniku svojih koristi, da ne pripušča nobenega iz-mozgavanja davkoplačevalcev, pa tudi Slovenije ne!
V nedeljo, dne 4. novembra vsi v Ljubljano na protestni shod!
Načelstvo SKS.
Kdo Ie ože centraiizma ?
Poročali smo že, da je imel tov. Pucelj v nedeljo, dne 14. okt. v Zapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano veliko shod, na katerem je navel pet dokazov, kako da so klerikalci zaigrali slovensko avtonomijo.
Prvi dokaz: Leta 1918. je snoval dr. Korošec v Beogradu političen dogovor ujedinjenja. S tem dogovorom je »dal čez slovenski gruntec«, ne da bi si izgovoril kot ali prevžitek. Šele po petih letih, ko je bilo že vse izgubljeno, se je spomnil dr. Korošec na kot. Tekom vse dolge dobe, ko je bil dr. Korošec minister ni niti enkrat nastopil na obrambo avtonomije. Avtonomija je bila zaigrana takoj v početku in sicer s sodelovanjem dr. Korošca.
Drug dokaz. Po marčnih volitvah je Imel ministrski predsednik Pašič velik govor, v katerem je govoril o postanku našega ujedinjenja. Med drugim je dejal Pašič: »Res je, da so prišli do mene v Ženevo hrvaški in slovenski zastopniki. (Med njimi je bil tudi dr. Korošec.) Res je, da so Hrvatje povedali, da imajo neko avtonomijo, ki jo hočejo ohraniti... Čast in poštenje slovenskemu narodu. Nikoli pa niso Slovenci pripovedovali, da imajo kako avtonomijo niti ie niso zahtevali.« Dr. Korošec je stal čisto blizu Pašiča in vse je pričakovalo,
da vzklikne dr. Korošec: To ni res! Toda dr. Korošec je molčal, zgrbančil čelo in si popravil ščipalnik. Pašičeva beseda se pač ni dala utajiti. Dva dni pozneje je govoril posl. Svetozar Pribi-čevič. Proti dr. Korošcu obrnjen ie dejal: »Oprostite! Nekaj Vam moram povedati! Smatram vas za političnega mrtveca, ker spreminjate vedno svoje nazore. Ali veste, kaj ste leta 191S in 1919 govorili o našem ujedinjenju? — Dr. Korošec je zopet molčal.
Tretji dokaz. Minister za izenačenje zakonov g. Marko Trifkovič je opomnil dr. Korošca, kako je postopal, ko je hotel prečitati dr. Kramer kraljev ukaz v narodnem predstavništvu tudi v slovenskem jeziku. Tedaj je vstal dr. Korošec in zaklical: »Ni treba slovensko či-tati! En narod smo! En jezik govorimo ta razumemo se!« Tudi na ta očitek je dr. Korošec molčal.
Četrti dokaz.*Ko se je sklepala se:i-žermenska pogodba je bil dr. Korošec podpredsednik vlade in z njegovo vednostjo in privoljenjem je bilo sprejeto določilo, da pripade vse imetje bivše Kranjske državi, pa čeprav Kranjska ni zakrivila vojne in čeprav je n. pr. na Koroškem ostale vse dež. premoženje Koroške nedotaknjeno. Lepo avtonomijo smo imeli, pa dr. Korošec je pre-
pustil, da je prešlo vse avtonomno premoženje v državno last! S tem je bila kranjska avtonomija definitivno ubita.
Peti dokaz. Pri neki priliki je povedal izdajatelj »Avtonomista« g. Prepe-luh tov. Puclju v Beogradu, da je poslal aprila ali maja leta 1919 notranji minister Pribičevič pokrajinski vladi v Ljubljano brzojavko, v kateri naznanja, da se dovoljuje sklicanje pokrajinskega zbora. Ta brzojavka pa je neznanokam izginila.
Vse te glavne obdolžitve je priobčil tudi »Slovenski Narod« in sicer že v pondeljek, dne 15. t. m.
»Slovenec« je v torek na »Narodovo« poročilo o Pucljevem shodu reagiral, toda samo na nek pasus o posl. Sušniku, dočim se ni niti s črko dotaknil niti enega od petih navedenih dokazov.
V	četrtek je nato »Jutro«, vsled naše pripombe, podrezalo »Slovenca« in klerikalne veljake, da odgovore na izvajanja tov. Puclia.
Poziv je bil zaman in »Slovenec« je molčal.
V	soboto je izšel »Avtonomist« in prinesel izjavo g. Prepeluha, v kateri ta pravi, da bo odgovoril kadar in če bo treba in kadar ta če se mu bo zdelo potrebno.
G. Prepeluh torej ne taji, temveč ima samo gotove obzire.
V	nedeljo pa se je končno vendarle oglasil g. dr. Brejc in sicer v uvodniku »Samostojni Hektor«. Kakor bi radi, vendar nimamo prostora, da bi na tem mestu do konca izdelali paralelo med »koroškim kočijažem«, kakor je nazval dr. Brejca "bivši njegov šef in pa med tov. Pucljem, kot samostojnim Hektor-jem. Zato se bomo omejili le na najnujnejše.
Čeprav se v tem uvodniku dr. Brejc hvali, da je položil v Št. Vidu dr. Šušteršiča v pesek, (dovtip je res pre-imeniten!), vendar ni ves članek g. dr. Brejca drugo, ko gladko priznavanje.
Dr. Brejc potrjuje namreč v tem članku, da se je pokrajinska vlada zganila, ko je bil on predsednik in zahtevala avtonomijo šele na pritisk in predlog socijainih demokratov. Klerikalni »avtonomisti« tedaj te skrbi torej še niso poznali.
Ko pa je potem deželna vlada sklenila z ozirom na socijalnodemokratičen predlog, da zahteva avtonomijo, pa je po priznanju dr. Brejca zahtevala le sklicanje pokrajinskega zbora s posvetovalno pravico, torej z manjšo kompe-tenco, kakor pa jo priznava ustava novim samoupravnim oblastnim zborom.
Ta predlog pa je še v marcu osrednja vlada odbila in izjavila, da se pred konstituanto ne more sklicati pokrajinskega zbora. Pač pa se morejo stranke sestajati na konference.
In nato »konštatira« dr. Brejc na kratko, da je bil s tem deželni zbor pred konstituanto pokopan!
Tako konstatacijo si upa napisati dr. Brejc, čeprav ne navede nobenega dokaza, da je še potem poizkusil doseči avtonomijo in da se je poslužil vsaj te pravice, da bi se stranke sestajale na konference. Brez vsega je jasno, da bi vsak iskren avtonomist te lepe prilike ne zanemaril in da bi vsaj poizkusil iz strankarskih konferenc polagoma ustvariti podlago za avtonomne zbore. Tega dr. Brejc in vsa klerikalna stranka ni storila, kljub temu pa si upa dr. Brejc napisati tako drzno »konstatacijo«.
Najlepše pri tem pa je to, da je trdil g. Prepeluh, da je prišla Pribičevičeva brzojavka aprila aH maja meseca, dr. Brejc pa razklada dogodke iz februarja ta marca!
G. dr. Brejc, mesto da bi se tako zelo hvalili, raje bi odgovorili z vso jasnostjo na vsa vprašanja in morda bi si potem prihranili to, da Vas slovenska javnost ne pozna samo kot »koroškega, temveč tudi kot avtonomističnega »kočijaža«!
Milek tigrovske brezvestnosti.
V soboto se je v Beogradu vršila volitev skupščinskega predsedstva. Zanimivo je spomniti čitatelje »Kmet. lista« na bombastično pisavo klerikalnih revolver-žurnalov, kaj vse in še strašnega po vrhu nameravajo kier. tigri ob tej priliki proti sedanji kulukarski vladi, katero pa so baš oni postavili in se celo pred kraljem zavezali, da jo bodo podpirali. Mi smo takoj vedeli, da je vse pridigo-vanje o »pojačeni opoziciji«, o močnem opozicijonalnem bloku le pesek v oči kier. backom, ki so le pričeli uvidevati, da jih je farovška gospoda zopet ljuto prevarila. Zlasti se je iz-dai petkov »Slovenec«, • ker mu je bilo po nesreči ušlo, da »je Pucelj razbil opozicijonalni blok«. V soboto
pa je bilo treba te grožnje pretvoriti
v dejanja; a kaj se je zgodilo?
Od Jugoslovanskega kluba je manjkalo polnih 75 % poslancev, ravno ena četrtina, samo 6 jih je glasovalo (za Šiftarja se niti ne ve kako?) a celih 18 je bilo odsotnih. Naj izve slov. javnost imena slavnih tigrov, ki navzlic od njihove kulukar-ske vlade tako zelo povišanim posl. dnevnicam rajše doma sedijo, kakor da bi zastopali koristi ubogih ogoljufanih volilcev. Odsotni junaki se zo-vejo:
Iz ljubljanskega volil, okrožja:
Sušnik,
Stanovnik,
Brodar,
Štrcln, "p'* NemanlČ, v Škulj, < Kremžar. Iz mariborskega volilnega okrožja; Bedjanič, Pušenjak, Krajnc, Vrečko, Klekl, Hohnjec, Kugovnik, Žebot, Falež
ln Bunjevca:
Blaško Rojič ter Sudarevič. ,
Kaj poreko njihovi volilci? Kako jih bo branilo njihovo časopisje?^ Kako se bodo branili po shodih sa* mi?
In taki ljudje si upajo sumničiti tov. Puclja, da podpira vlado, če jf slučajno zamudil prvo glasovanje % vojnem zakonu, dasi je v podrobs nostih šestkrat govoril proti in tudj končno glasoval proti in je bil ža-. držan po važni intervenciji?!
Proti italijanskemu barbarizmu.
Nasilje nad nasiljem kupičijo Italijani nad našimi ljudmi v Primorju. Pregnali so učitelje in duhovnike, požgali Narodne dome in župnišča, oskrunili naše spomenike in našo narodno čast. opustošili kmetskemu ljudstvu vinograde in njive in še 4 konec njih zločinov, še ni kraja njih nasilju.
Sedaj so se spravili nad slovenske šole in s prvim oktobrom se vrši pouk tudi v prvem razredu ljudske šole samo v italijanskem jeziku. Največji nezmisel je postal tako v Italiji zakon, največja krivica je postala v Italiji postava.
In ni še zadosti. Videmski pre-fekt je izdal nalog, da smejo izhajati slovenski listi le, če prinašajo vse članke, vse notice in vse naslove tudi v italijanskem jeziku.
Odkar pozna človeški rod časopise, se še ni zgodila takšna krivica, takšno nasilje kakor ga je zagrešil videmski prefekt.
Ubiti hočejo naš narod tam preko, to je cilj, to je namen vseh italijanskih nasilstev in vseh krivic, katerim je izpostavljen naš živelj dan na dan.
Toda še je Bog nad nami in zato se ne bo in se ne sme zgoditi, da bi krivica triumfirala, da bi bil po-gažen tisti, ki brani pravico.
Zato tovariši! Kot zavedni Slovenci, kot pravi pristaši kmetske misli se moramo boriti za zmago pravice, zato hočemo iti v pomoč bratom tam preko.
FRANC RAVOLI:
flsah je som suoje sreče ftovač
ali
kako povečani svoje dohodke, se osamosvojim in pridobim premoženje.
(Ponatis prepovedan.)
Ker pa marsikdo ne utegne ali pa nima dovolj političnega znanja, da bi proučeval davčne zakone in mogel kontrolirati, kako vpliva javno gospodarstvo na njegovo pridobivanje, naj se vsak, ki hoče uspešno pridobivati, včlani v strokovne organizacije in postavi organizaciji na čelo najzmož-nejše može, ki bodo natančno kontrolirali javno gospodarstvo in proučevali davčne zakone. Strokovne organizacije naj v strokovnih glasilih poročajo svojim članom, kaka bremena jim nalagajo davčni zakoni oziroma kake davčne olajšave jim nudijo, in naj eventuelno skrbe za kontrolo pri davčnih odmerah, ki se tičejo njih članov. Dobre strokovne organizacije se svekdar bolj vpoštevajo kakor posamezni volilci, zlasti če je število članov veliko, in zato lahko intenzivno zastopajo koristi svojih članov. Nadziraj pa tudi delovanje strokovne organizacije, da se prepričaš, ali res zastopa tvoje koristi ali ne.
7. Blagoznanstvo. Posečanje razstav ta vzorčnih sejmov.
Precejšen prihranek napraviš v svojem gospodarstvu, če poznaš blagoznanstvo* vsaj toliko, da lahko presodiš kakovost blaga in da znaš konser-virati vsaj one predmete, ki si jih moraš nabavljati, bodisi da jih rabiš v domačem gospodinjstvu ali pa da jih kot obrtnik ali trgovec predeluješ in zopet prodajaš. Če znaš samostojno presojati kakovost blaga, se ti ni treba več zanašati na poštenost prodajalca.
Če poznaš blago, ki si ga nabavljaš, ne polagaš več vrednosti na zunanjost in višino cene, ampak le na kakovost in dejansko vrednost blaga ter kupuješ vedno po ceni, ki je primerna njegovi kakovosti. Kupci, ki ne poznajo blaga in gledajo samo na nizko ceno, kupujejo blago najslabše kakovosti in ga zato predrago plačujejo.
Hodi tudi na razstave in na vzorčne sejme, ki so zanimivi in poučni ne samo za odjemalca, ampak tudi za industrijca, obrtnika, trgovca in za kmetovalca. Na velesejmih imaš priliko spoznavati
* Potrebna navodila o blagoznastvu dobiš v knjigi: »Fr. Verbič, Blagoznanstvo za dvorazredne
trgovske šole« (2 zvezka).
po panogah razdeljene surovine in izdelke, dostikrat tudi celo delovanje tvornic. Na vzorčnih ve-sejmih dobiš lahko tudi marsikatero izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnem sejmu namreč prav lahko ugotoviš, če si pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, katerih potrebnih reči ne izdeluje pokrajina sama, bodisi da takih predmetov ne vidiš na sejmu, bodisi da so take izdelke uprav zaradi tega razstavili samo tujci. Ce začneš tak predmet, po katerem ljudstvo živahno povprašuje, katerega pa ne izdeluje pokrajina sama, proizvajati, boš imel takoj dovolj odjemalcev in lep zaslužek.
Židje izobražujejo svojo deco že v mladih letih v blagoznanstvu in več ali manj tudi zato gospodarsko nadkriljujejo vse narode. 8. Ženitev. Vzgoja otrok k uspešnemu pridobivanju
Pogoj za gospodarski napredek je nadalje tudi, da si izbereš, ne samo zdravo, ampak tudi varčno, delavno, ukaželjno in podjetno družico. Ona naj bo posebno gospodarsko in toli primerno izobražena ter naj ima poleg teh lastnosti tak značaj, da lahko v miru in sporazumu s teboj živi, kar je vobče mogoče samo tedaj, če je popustljiva, ne pa če dela po svoji glavi. Taka soproga daje možu izpodbudo k delu, mu pomaga pri njegovem
prizadevanju in podpira, kakor pravi pregovor, res tri vogle pri hiši.
Vzgajaj tudi svojo deco k uspešnemu pridobivanju, kar bo ne samo nji, ampak tudi tebi v prid. Tako vzgojeni otroci dobe veselje do dela in smisel za dober zaslužek in lahko tudi tebe v izdatni meri podpirajo pri pridobivanju, še preden stopijo v samostojno življenje.
Kako treba vzgajati deco k uspešnemu pridobivanju? Skrbi za njen telesni in duševni razvoj. Ne straši otroka s parkljem, policajem itd., da ne postane boječ. Pojasni mu vse na primeren način in vzbudi mu veselje do knjig in do dela. Že v zgodnji mladosti ga navadi na telesno delo. Otrpjc se potem nauči telesno delo in se bolje razvija. Slabe družbe naj se varuje. Občuje naj samo z otroki, ki so dobro in tudi gospodarsko vzgojeni. Še pred sedmim letom navajaj otroka na red ip točnost. Vesti se mora lepo in imeti mora sanjo-' stojen nastop. Igrače bi zvezke naj ima v redu. Učiti se mora vse natančno opazovati in imefj zanesljiv sr>omin. Le tako vzgojen človek more i gotovostjo izpoznavati vzroke gospodarskih pojavov in hitro izvajati in izkoriščati posledice za bodoči gospodarski položaj.
(Dalje prihodnjič.)
Delajte za 'Jugoslovansko Matico, žrtvujte zanjo in olajšali ste življenje težko preizkušanim bratom tam preko in pripomogli ste pravici do zmage.
Delajte pa tudi za dobrobit države, za utrditev naše svobode, zakaj od ugleda naše države, od njene moči je odvisno, da dožive tudi Primorci soince svobode.
Delo za Jugoslovansko Matico in delo za državo, to je najboljši odgovor na italijansko nasilje, to je najučinkovitejša podpora bratom.
Brez besed k dejanjem, to je geslo mož in borcev!
To geslo je zmagonosno, s tem geslom bo strto italijansko nasilje. Pravi pristaši kmetske misli bodo1 zalo geslo mož izvajali!
„Uspehi" Mlakarjev.
Nobena stvar tako jasno ne razkriva politike naših kulukarjev, kakor »uspehi« ki so jih dosegli. Pripomniti seveda moramo, da so klerikalni uspehi dvojni. Takšni', ki jih ni, ki so jih drugi dosegli kakor n. pr. oprostitev letnika 1898, in pa taki, ki obstoje resnično. V sledečem se bomo seveda ozirali le na resnčno dosežene. Upamo, da ne bomo izpustili nobenega, vsaj so tako redki in tako pičli, da ne morejo biti bolj.
Prvi veliki uspeh Jugoslovanskega kluba je bil ta, da je bil imenovan za škofa v Mariboru dr. Karlin, od fašistov pregnani škof tržaški. S tem imenovanjem je bilo prihranjenih pa-peški stolici 10.000 lir, ki jih je morala na leto plačevati škofu dr. Kar-linu, dokler ni imel škofije. Mesto Rima plačuje sedaj dr. Karlina Beograd in uspeh Jugoslovanskega kluba je torej evldenten.
Drug velik uspeh Jugoslovanskega kluba je povišanje draginjskih do-klad duhovnikom. Sicer je to povišanje za marsikakega duhovnika nezadostno, toda povišanje je le!
Tretji in veliki uspeh Jugoslovanskega kluba, zlasti dičnega poslanca Škulj a je, da vstopijo vsi duhovniki v vojsko kot podporočniki, dočim vsi drugi inteligenti, doktorji, profesorji, advokati itd. le kot redovi.
Četrti uspeh Jugoslovanskega kluba, predvsem dr. Korošca je ta, da so dobili frančiškani v Bosni državno podporo.
Pripravljajo se nadalje važni uspehi Jugoslovanskega kluba in sicer imenovanje katoliških škofov za Skoplje in Beograd, dočim je za Krk že izvršeno.
Toda Jugoslovanski klub je krepko podpiral tudi gospodarske institucije in v tem oziru je zabeležiti lepo in složno delo klerikalcev, demokratov in v zadnjem času tudi radikalov pri Žitnem zavodu. Kmetsko in obrtniško ljudstvo od tega dela sicer ne bo imelo drugega ko drago in slabo koruzo, toda posl. Škulj bo že še izpopolnil to svoje koruzno remek delo.
S tem smo uspehe Jugoslovanske-» ga kluba v glavnem Izčrpali, če ne štejemo raznih malenkostnih, ko na primer imenovanje g. Vodopivca za
; Na vasi po opravkih.
(Sličice iz opazovanja.)
V lepi Mislinjski dolini je neka vas. Pristna slovenska vas, z belimi hišica*
Imi in z veliko starodavno cerkvijo v sredi. Skromne kmečke hišice se ljubko in sramežljivo skrivajo za prostranimi, mračnimi krošnjami sadnega drevja: košatih jablan in visokodebelnih hrušk.
Pravkar je prodrlo izza belo-sivih oblakov toplo jesensko soince, ki blagohotno razliva svoje zlatorumene žarke i po mogočnih, drevenih, svetJo-zelenih krošnjah. In od tihega veselja zamudijo v sijaju jesenskega solnca bele hišice * in nad njimi pa pomembno rn raizgovetoo iiumlja v zlatu se kopajoče že oruimenelo listje. Mir, zadovoljnost in sreča počiva » nad belimi hišicami, — globoko, blaženo
! neskončnost resne in čudovite božje narave šepeče v Šumenju košatih krojenj, I v tihem, vedno enako slovesnem nihanju, visoko proti modremu nebu sega-jočih, veličastnih dreves-------
Sredi zelene trate pa se beli mogoč-" na zgradba velike, že v poganski dob® |j utemeljene cerkve. Že mestoma ofcru-i, §eni in od toka časa razjedeni zid, sivi « zvonik ki še po prastarem načinu s rfcodlicami krita streha razodevajo, da i so tn mimo že v davni preteklosti vihrali burni časi. Tudi najnovejša zgodo-vina je pustila ob tej cerkvi svoje sle-> dove. Ostro obrobljene, temne rupe na betan zfcfu južne stene so ob vpadu I4 Nemcev v spomladi 1. 1919 napravili 1 streh strojnic in topičev.
Samotna je danes cerkev, častitljiva In mogočna. Cerkev v samoti, v sloven-
člana davne kontrole in pa velikanskega uspeha gospoda Skulja, da plačujejo danes kmetovalci pokvarjeno koruzo po 14.50 kron.
Ker pa je bilo ravno zaključeno prvo redno zasedanje skupščine, je potrebno, da podamo popolno bilanco dela Jugoslovanskega kluba in da se ne oziramo samo na njegove pozitivne, temveč tudi na njegove negativne »uspehe«, zlasti še, ko je bil v teh Jugoslovanski klub posebno velik, naravnost t i grški.
Moramo pa to storiti tudi zaradi tega, da bomo vsaj deloma pravični rajskim predvolivnim obljubam sedanjih kulukarjev in da bomo vsaj deloma pravično ocenili to razliko, ki zeva med obljubami in dejanji esele-sarjev.
Resnično! Odkar živi slovenski narod politično življenje, take razlike med obljubami in danimi uspehi še ni doprinesla nobena politična stranka, kakor se je to posrečilo slavni Eseles pod vodstvom po krivem razglašenega očeta očetnjave, dr. Korošca.
Samo par najbolj drastičnih primer!
Obljubili so izvedbo agrarne reforme; dali pa so kuluk!
Obljubljali so manjše davke, pa so »uspeli«, da so povišani po večkratno ne samo vsi davki, temveč tudi vse takseh
Obljubljali so delo za kmeta, posrečilo pa se jim je ugonobiti Lazičev zakon o podpori po toči in drugim vremenskim nezgodam prizadetim. Edino posl. Kranjc je rešil čast pravice s svojim glasovanjem za Lazičev predlog in dokazal, kako proti-kmetsko stališče zastopa Jugoslovanski klub.
In obljubljali so fante iz Macedonije, njihovemu uprav po tigersko nevstrašenemu nastopu pa se je posrečilo raztegniti vojaški zakon tudi na 551etne starce. Vrhu tega pa so nam priborili še voznice in še polno drugih bremen, ki nas še čakajo.
Da, in kmalu bi pozabili na glavno obljubo, na slavno avtonomijo, kjer se bo cedilo mleko in med. Tudi to so nam skoraj priborili, če bi že kedaj »skoraj« zajčka ujel in če bi ne bilo tov. Puclja.
Kajti v tem je nesreča vseh nesreč! Vse bi preprečilo teh 24 tigro-vih junakov iz Jugoslovanskega kluba, da ni v skupščini tega presnetega Puclja, ki razbije sam in edin opozicionalni blok in ki je kriv, da obvelja vedno le njegova volja, nikdar pa ne ona Jugoslovanskega kluba!
Toda šalo na stran, zakaj preža-lostna je bilanca kulukarskih poslancev. Vse kar je v škodo kmetskemu in obrtniškemu stanu so dosegli. Ničesar pa, kar je v njujino korist, niso mogli doseči. — Edino za duhovnike so dosegli par drobtin, pa še te niso vredne piškavega oreha. In celo tako slabotni so, da jim je edini izgovor — tov. Pucelj!
Žalostna, obupno žalostna je bilanca Jugoslovanskega kluba. Najbolj žalostna pa za njegove volivce.
In zato vprašamo kmetsko ljudstvo in zato vprašamo vse, ki so zaupali svoje glasove SLS:
Ali še nimate dovolj izkušenj?
ski vasi. Ljudstvo na stotine in stotine
hodi noter in ven, hodi mimo---.
Kmečko ljudstvo, utrujeno od vsakdanjega, robatega dela in koprneče vsled žeje, da vsaj enkrat na teden izpriča Bogu — stvarniku svoje najgloblje misli iin jade, svoje zadovoljstvo in hotenje.
Slovesna prijetno-vesela dolžnost je kmetu običajna, nedeljska pot v cerkev. V nji se navzame zopet moči in sile ter pobude, da vstaja v boju z naravo pri svojem vsakdanjem delu. To je dala blagohotno in radodarno cerkev krnetu-vaščanu, dokler je našel v nji samo Boga in božjo besedo. Vendar — dandanes je postala božja beseda redkejša in mesto nje dostikrat ne govori več pobožno in globoko srce našega naroda, ampak robata posvetnost in posvetna pdstranost
Tako je tudi v tej naši vasi, v sanja-vo-lepi Mislinjski dolini.
Prišel sem po opravkih. Dobil sem nalog, da napravim v nedeljo gospodarsko predavanje in vzbudim zopet k življenju razne gospodarske organizacije. Nekoč je tukaj uspešno delovala živinorejska zadruga, vzrejala se je najlepša plemenska živina in kmetovalci so med seboj tekmovali, kdor bo imel najlepše krave in najzdravejše vole. Ponos cele vasi pa je M orjaški plemenjak, marij-dvorec, kakor ga ni bilo daleč na okoli. — V vasi je poslovala tudi kmetijska podružnica, kot nakupno in prodajno društvo.
To je bilo še takrat, ko je bila še zadovoljnost in poezija v vasi. Kako veselo in živahno je bilo tedaj!
Ali hočete, da se ta brezvestna
igra kulukarjev še nadaljuje?
Ali pa vendar enkrat spoznate, da je tisti, ki ima vso politično moč slovenskega naroda v svojih rokah in Vam kljub temu donaša same neuspehe, popolnoma nesposoben in le Vam v škodo?
In ko to spoznate ali boste tudi izvajali posledice?
Skrajni čas je, ker drugače se ponovi blagoslov 18. marca, drugače bodo »uspehi« Jugoslovanskega kluba še večji.
Komur ti še niso dovolj veliki, ta naj voli še naprej kulukarje, ta naj bo še naprej njihov bacek.
Toda med njimi ne bo nobenega zavednega pristaša kmetske misli in nobenega moža, ki je na zavednost in čast ponosen.
Najhujša obsodba kulukarske politike so njeni »uspehi«, zato proč ž njo!
Kaznovano obrekovanje.
Vsem je še v spominu, kako so si klerikalni politiki izmislili tik pred volitvami o tov. Ažmanu kleveto, da Je bil avstrijski konfident. Sam dr. Kulo-vec se, dasi duhovnik, ni sramoval razširjati te klevete in padel je celo tako nizko, da je zakril svojo kleveto s plaščem poslanske imunitete in da ni dal še do danes tov. Ažmanu zadoščenja, pa čeprav je v to ne samo kot duhovnik, temveč kot katolik po katekizmu zavezan. Zato gospod Kulovec zapomnite si! Dokler ne daste tov. Ažmanu zadoščenja, dokler ne popravite svojega greha tako, kakor to predpisuje katekizem, tako dolgo nimate pravice govoriti o veri, tako dolgo je na vas pečat nevrednega duhovnika! Zato tovariši! Ce bi se drznil gospod Kulovec na kakem shodu napadati koga od naših tovarišev ali pa tudi le našo stranko, vprašajte ga najprej, kako je zadostil svojim krščanskim dolžnostim, kako je dal tov. Ažmanu zadoščenje, potem sme šele govoriti! Obrekljivce ven iz politike, zakaj šele potem bo naša politika dostojna!
Kot prvi je iznesel kleveto o Ažma-novem »konfidentstvu« na dan bivši predsednik »Kmetijske družbe« gospod Iskra. Tov. Ažman je takoj, ko je izvedel za kleveto, vložil proti g. Iskri tožbo zaradi razžaljenja časti. G. Iskra je imel pogum, da je nastopil dokaz resnice. Že pri prvi razpravi je bilo jasno, da se ta dokaz g. Iskri nikoli ne bo posrečil, zakaj glavna priča je jasno in odločno ovrgla vse njegove trditve. Toda g. Iskra ni odnehal, vršile so se nato še tri obravnave in zadnja je bila dne 16. oktobra v Radovljici.
Sodil je g. dr. Prešeren,, tov. Ažmana je zastoipal dr. Dobravec, g. Iskro pa dr. Stanovnik, po milosti komunistov ljubljanski podžupan. Kot glavna priča je bil zaslišan bivši radovljiški glavar dr. Mathies, ki je popolnoma ovrgel vse trditve g. Iskre.
Dokaz resnice se je torej g. Iskri popolnoma ponesrečil, pa čeprav je poslala SLS svoje naboljše glave v boj, da bi deli tov. Ažmana ob glavo. Vsled tega je spoznal sodnik g. Iskro za krivega in ga obsodil na 14 dni zapora in -»ovrnitev vseh pravnih stroškov, ki so velikanski.
Vsakikrat ob poletnih in jesenskih večerih, ko je legal mrak na zemljo in je odhajalo soince tiho in utrujeno za oddaljene gore in planine je vedno oživela z nova vsa vas od veselega smeha zdrave in krepke mladine, ki se je vračala s polja, — od skrbnih mamic — gospodinj, ki so hitele vžigati ogenj in pripravljati večerjo in resnih tiho-zado-voljnih gospodarjev, ki hitijo pospravljati rabljeno orodje pod šupe in kozolce. Mnogobrojni klopotci cd tanko-drobno do globoko-zamolklo doječega so oznanjali prihod s pašnikov se vračajoče, site plemenske živine. In spredaj so korakale enakomerno in brezbrižno ponosne vodilje-krave, za njimi zarodni voli in vzadaj nagajivi drobiž, poredna mladina ----
Tak je bil prizor iz naše mirne srečne vasi. Danes pa se je tudi že v to vas zanesla mrzlična povojna bolezen skrajne gospodarske sebičnosti in brezpri-merne strankarske nestrpnosti. Prišli so iz mest novi ljudje, katerim so hladne stene, mračnih šolskih soban in zavodov zabile vsak srčni čut in zmisel za veličastvo življenja in božje narave, ki so se učili na trdem kamenitem tlaku sproti teptavali vsako, slučajno med pustim mestnim zidovjem niklo skromno, zeleno travico — in ti so porušili idilo naše vasi, so nam vzeli mir in zadovoljnost ter so nam prinesli v zameno samo posvetni, ničevi strankarski boj, neslogo in neprijateljstvo. In danes je v tej vasi le bore malo odkritega veselja, — gospodarske organizacije so zaspale in so propadle.
Sed sem po svojih opravkih najprej k g. župniku in sem ga prosil, naj mi gre
G. Iskri pa menda še ni zadosti, zakaj vložil je priiziv. Nimamo nič proti temu, če bo plačal g. Iskra §e peto razpravo. Morebiti ga bo tako kazen naučila izpolnjevati krščanske dolžnosti, ker nima katekizem očividno nanj dovolj upliva, pa čeprav se ponaša s svojim »katoličanstvom«.
Kulukarski SLS pa čestitamo, da tako marljivo zbira obrekovalce v svoji sredi!
Pokrajinske vesti.
(Okrajni odbor SKS v Novem mestu) vabi strankine pristaše, da se pol-noštevilno udeležijo obč. zbora SKS, ki bo v pondeljek, dne 29. t. m. v sobi obrtnega društva v Narodnem domu v Novem mestu. Na zborovanju poroča poslanec tovariš Pucelj o svojem delovanju in o politični situaciji. Pridite vsi, ki se zanimate za napredek kmetske misli.
(Gospodu Brodarju, narodnemu poslancu.) Odličen naš pristaš nam poroča, da ste govorili na shodu v Selcih, da boste že vi poskrbeli, da pride tako-zvana volovska afera tov. Puclja zopet na dan. Ker morate kot nar. poslanec na vsak način natančno poznati »vdovsko« afero (ki, mimogrede povedano, obstoji le za teličke in backe), Vas poživljamo, da iznesete vse očitke, ki jih veste v tej stvari o tov. Puclju tako, da Vas bo on mogel tožiti. Ce pa tega ne storite, potem ste v očeh poštenjakov čistr navaden obrekljicec in vreden pristaš »Slovenca«, ki je bil zaradi vo-lovske afere že opetovano pritiran pred sodišče, ki pa je še vedno stisnil rep med noge.
(Čudna manira.) Glavni In samozvani edini zakupnik naprednosti v Sloveniji »sa stanom u Miklošičevo! 16 —« prinaša vedno vsak teden po en dopisek, kjer se »u ime naroda« ple-diira za »napredni blok« v okvirju slavne demokratske stranke. Navadno je to »narodno blago«, nabrano v redakciji, včasih pa se res odkod javlja kakšno penzijonirano telebanče, ki mu smrdi kmet in je prespalo zgodovinski razvoj. V št. 244 prinaša pod nadpisom iz Bele Krajine naslednjo omako: »Vidi se, da z SKS ne bo nič. Posebno zveza z srbskimi zemljoradniki ni po godu mnogim kmetom, ki bi jo skoro raje mahnili za radičevci.« — Gospoda z Jutrovega! Ali vas ni nič sram, da ste zašli na livade »Domoljuba«, »Slov. Gospodarja« in »Straže«? Še »Slovenca« je sram tako nastopati proti nam. In ali ni demokratska stranka najbolj srbska stranka, kjer je dvoje hrvatskih in en slovenski repek samo za dekorurn?
(Od škofa in duhovščine priporočan »Slovenec«), ki je vrhu tega glasilo »katoliške« inteligence, piše o govoru tov! Puclja, ki smo ga priobčili v zadnji številki sledeče: »Izredna prikazen v parlamentarnem svetu je poslanec Pucelj. V svet javlja, da je vstopil v zemljoradniški klub, a ko je njegov klub sklenil, da zapusti skupščino v znamenje protesta proti takšnemu zakonu, je Pucelj ostal v skupščini in si dovoli kaj »strokoven« govor proti zakonu. Ko je pa prišlo do glasovanja glede zakona samega, se pa protigovornik Pucelj niti udeležil ni glasovanja. Še bolj kot njegova taktika je bil zanimiv njegov govor. Govoril je o visoki politiki, samo o taksah nič, končno se je pa spomnil, da je treba nekaj o predmetu »pove-
na roko pri moji gospodarski nameri. Sprejel me je dokaj prijazno, čeravno malo nezaupljivo. Razložil sem mu namero in svoj načrt. Pazljivo me je poslušal, nazadnje pa mi je smehljaje odvrnil, da žalibog ne more sodelovati, ker mora isto nedeljo voditi nastop neke strankine organizacije.
2e nekoliko malodušen sem šel od g. župnika in sem se napotil k g. učitelju. Tudi ta me je sprejel z lepimi besedami, za moje strok, gospodarske predloge pa je imel samo en pomilovalen nasmeh, kajti tudi on je imel to nedeljo važnejše opravke pri svojem strankinem udruženju.
Žalosten nad neuspehom svojega prizadevanja sem odhajal tudi iz šole. Večerno soince se je že nagnilo k zahodu in ljudje so se vračali s polja.
Tu in tam na kaki njivi še žurno letajo okoli vozov in med vriščem in smehom nagajive mladine nalagajo krompir, na enemu koncu polja pa hitijo in se trudijo še žanjice, da bi požele zadnjo, v večernem mraku komaj razločno ajdo, meni nasproti pa prihajajo šegavo-zgo-vorne mamice in brhka dekleta ter krepki, zagoreli fantje, ki so vkljub napornem in obilnem delu v jeseni dobre volje, vedri in veseli. Pozdravljamo se vse-poprek — brez razlike — s krepkim »Zdravo« in »Bog živi« ter si povemo vmes še kako veselo »domačo«.
In med tem je minila tudi moja slaba volja, kajti sprevidel sem, da bo šel val povojne duševne zbeganosti in negotovosti preko tega zdravega in krepkega naroda in da bo naša vas postala zopet naša stara kmečka vas, v kateri
dati« in je izjavil, da je »On« dal nov! načrt zakona trem gospodom preštudirati, ker on se na predmet ne razume in oni gospodje so izjavili, da zakon ni dober. Zanimiva izjava je dvignila bučen smeh pri 25 poslancih, ki so ga poslušali. Navsezadnje se je pa »On« samega sebe zavedel in zaklical: »ali nekaj pa le morem govoriti za svoje vo-lilce« in dotaknil se je gostilniških koncesij. Da je bila vsa zbornica pod »vtisom« govora slov. samostojneža, to se razume.« — Ker smo v celoti Pucljev govor priobčili po stenografskem zapisniku, ni treba, da bi na to »Sloven-čevo« podlost dodali kak komentar. Stvar se obsoja sama. Le v svrho še jasnejše ugotovitve falotske pisave »Slovenca« bodi ugotovljeno, da je ves Jugoslovanski klub tov. Puclju v skupščini pritrjeval in zadet prenehal z odobravanjem šele tedaj, ko je tov. Pucelj ugotovili, da so podpisniki zagrebškega protokola s okrivi na vseh novih bremenih!
(Srbski listi o govoru tov. Puclja.)
»Politika«, eden prvih listov Beograda, je obširno poročala o govoru tovariša Puclja in dala poročilu sledečo karakteristiko kot uvod: »U lepom raspolo-ženju i veseloj zajedljivosti dao je svo-ju izjavu g. Ivan Pucelj.« — Še obširneje poroča o govoru tovariša Puclja »Vreme«, ki je danes gotovo najboljši beograjski list. »Vreme« piše: G. Ivan Pucelj, kmetijac, enako kritiku je zakonski predlog. Pride v polemiko s podpredsed. g. Ljubo Bakičem, kar izzove med demokrati razpoloženje. Gospod Pucelj Je poln Ironije. Ležerno se je naslonil na govorniško tribuno in živo gestikulira s svojimi atletskimi rokami. In nato poroča »Vreme« obširno, mestoma dobesedno njegov govor. — Zelo obširno je poročal o govoru tov. Puclja tudi zagrebški »Ob-zor«. — In sedaj naj primerja cenjeni bralec s temi poročili poročilo »Slovenca« in vsak se mora čuditi, kako divno se bori »Slovenec« proti taksam in kako sijajno zastopa slovenske interese.
(9,198.000 kron) plače prejemajo klerikalni poslanci, zato so skomandi-rali slovenskemu kmetu kuluk in petkrat povišane davke. Ne čudimo se, da vse preklinja klerikalne kulukarje.
(Čisto suh je zadnji »Domoljub«), vseeno pa je v njem posvečenih kar 8 notic zaporedoma tov. Puclju. Nas to prav veseli, da tov. Pucelj tako dobro udriha po klerikalcih, da »Domoljub« kar ne pride iz jeze. Le tako naprej dragi »Domoljub« in tudi še v bodoče pridno delaj kuluk — za tov. Puclja.
(Centralizem se ruši) vzklikajo veselo kulukarski listi. Nas prav veseli in prav iskreno čestitamo klerikalnim poslancem, če ga bodo zrušili. Ali kaj bo potem z njihovimi izgovori. Kako bodo potem opravičevali nemarnost in nesposobnost svojih poslancev? Ali bo tudi potem, ko ne bo več centralizma vsega kriv tov. Pucelj? Zato, dragi kulukarji! Nikar prekmalu ne zrušite centralizma! Kaj bo drugače z vašo politiko!
(Imeniten ln drag govor.) Tekom treh let je poslanec Korošec govoril v skupščini samo enkrat. Njegov govor je veljal državno kaso, to je davkopla-čevalce nič manj ko 131.400 dinarjev, da sedanjega zasedanja skupščine niti ne štejemo. Zalibože pa od tega govora
bo imel prvo mesto naš kmečko-gospo-darski pokret in naša vaška poezija. In prazna okenca tihih kamric se bodo zopet napolnila z rudečimi nageljci in s rožami ter s skromnim zelenjem, ob večernem mraku pa se bo po naši vasi razlegala vesela fantovska pesem.
V take misli vtopijen jo maham dalje po lepi cesti proti Slovenjgradcu. Oglašajo 'se že večerni zvonovi* najprej oni tihi, drobni v mnogih in mnogih kapelicah, ki krasijo naše otožno-sanjave, s temnimi gozdovi obrasle hribčke, in potem po vrsti globoko-glasni, krepki zvonovi iz posameznih vasi. Ob vznožju dremajočega Pohorškega gorovja pa ob mnogobrojnih mlinih in vodnih žagah šumi in pljuska Mislinja-----—•
Vedno gosteje in gosteje lega tema na zemljo, tiha tajinstvenost prede svoje niti čez polje in gozd in od samotnega kmečkega doma ob robu gozda prinaša večerni veter zdaj tiše, zdaj glasneje ljubko-otožno pesem mladega dekleta:
»Čej so tiste stazice, k'so včasih bil6, zdaj pa raste grmovje noj zaliene travž, zdaj pa raste grmovje noj zaliene trav6---.«
Jaz pa se zamislim in zadovoiien sam s seboj nadalfetiem:
»Dom grmovje posekov, bom travco požčv, bom napravil stazlce, kjer so včasih bilč, bom napravu stazice, kjer so včasih hilž---.«
F. WernSg.

niso imeli nobenega dobička ne davkoplačevalci in ne država. Gospod Korošec je tako dokazal, da je pregovor: molk je zlato, resničen. Vendar ena zasluga!
(List za listom pada...) Poslanec Gligorije Anastasijevič, pop iz Južne Srbije je izstopil iz demokratskega poslanskega kluba.
(Iz slovenske žurnalistike.) V kulu-karski »Murski Straži« čitamo sledeč klasičen stavek: »Generala Majstra in Pliveiiča je požrl Pucljev - Žerjavov centralizem.« — Dostavek k tej stilistični podivjanosti je nepotreben.
(Za enkrat samo konstatiramo.) Glede koruze Žitnega zavoda sta prinesla »Slovenec« in »Jutro« do pičice enaki poročili. In kar je najzanimivejše! Za radikalnega ministra dr. Pe-leša je v poročilu simpatična beseda. Ali računajo gospodje?
(Naša politika.) Kulukarski poslanec Šiftar je izstopil iz Jugoslovanskega kluba in prestopil v radikalni klub. Tako so javile »Jutranje Novosti« v četrtek. V petek in soboto je »Slovenec« molčal, pa čeprav so ga napredni listi pridno dregali. V nedeljo pa so doživeli Ljubljančani to senzacijo, da je v »Slovencu« izjavljal Šiftar, da je še v naprej član Jugoslovanskega kluba, dočim so »Jutranje Novosti« prinesle njegov oklic volilcem, v katerem jim naznanja svoj prestop v radikalno stranko. Komedija je torej popolna. In-teresantno je le, kdo je bil bolj radodaren. Ali Pašič ali Korošec, kajti čudne vrste idealnega politika mora biti poslanec Šiftar, da o njem lahko hkrati dve stranki trdita, da je njen pristaš. — Značilno je, da so pobrali klerikalci Šiftarja demokratom. »Načelna« politika SLS je dobila torej v Šiftarju pravega poslanca. — Poslancu Šiftarju ni končno njegovega prestopa v radikalno stranko toliko zameriti, kajti, če se je mogel Korošec zavezati v to, da bo pripomogel radikalom do vlade, zakaj ne bi storil poslanec Šiftar še en korak — in sploh postal radikal. Vsaj se to vrhu vsega danes izplača!
(Donesek k zgodovini kulukarskih poslancev.) V času, ko Italijani na naravnost vnebovpijoč način jemljejo našim bratom tam preko zadnje ostanke njihovih pravic, istočasno je govoril tov. Brodar na shodu v Železnikih (dne 14. oktobra 1923), da bi bilo najboljše, če bi bili Slovenci sami! Za to izdajalsko ali pa analfabetsko govorenje ni bil poslanec Brodar kaznovan od SLS, ki trpi torej v svoji sredi takšne poslance!
(Orli podpirani iz državne kase.) Ker naši orli radi zabavljajo proti državi im ker še rajši govore, kako da je Sokol od države podpiran, naj ugotovimo sledeče; V »Jutru« z dne 18. oktobra t. 1. je objavljen popravek Orlov iiz Boh. Bistrice, v katerem čitamo: »Na ukaz ministrstva za šume smo prejeli 100 kubičnih metrov lesa in sicer po 80 D za kubični meter; nadaljnih 10 kubičnih metrov smo plačali pa po 300 D za kubični meter. Izrabili smo ugodno konjunkturo lesnega trga in les prodali, za denar pa takoj naročili za stavbo potrebni materijal, kar je bilo tem lažje, ker so nam domačini s podpisom obljubili znatne množine lesa in Je bila naša želja, da pride v direktno uporabo pri domu v prvi vrsti les domačinov.« — Takole znajo delati Orli na državne stroške kupčije z lesom, -vseeno pa bodo hu j skali proti državi! Bog živi — take tiče!
(Z Iga.) Tovariš urednik! Tudi mi bridko občutimo blagoslov 18. marca. Naj navedemo za danes le en primer in sicer za revnejše sloje najbolj občutljiv primer, kako se izvaja zakon o agrarni reformi. Kaj nam je dal ta zakon? — Nič in še enkrat nič! Dokler ni zagledal zakon o agrarni reformi belega dne,, je imelo vse tudi revnejše ljudstvo iz trga in okolice potrebno zemljo za pridelovanje živeža od ižanske graščine, kjer so dobili za primerno ceno zemljo v najem. Vsa poljedelska zemlja v davčni občini Dobravca je bila namreč za primerno ceno v najemu. In sedaj? Vsem kmetovalcem je nadaljni zakup graščinske zemlje odpovedan in nihče ne dobi več zemlje v zakup. Pa to ni edino zla Dosedaj je dobivalo revno ljudstvo kurivo iz graščinskih gozdov po primerni ceni. Sedaj pa dobi kurivo le tisti, ki poda pismeno izjavo, da se odreka vsaki zahtevi na agrarno reformo. Tako je ljudstvo prišlo ob svojo pravico, tako je kmetsko ljudstvo ob vse. Prosimo tovariš urednik, kaj nam je storiti, da pride ljudstvo do' svoje pravice? — Naš odgovor: Da propada agrarna reforma, temu je v največji meri krivo ljudstvo samo, ki si -je izbralo poslance iz one stranka, katere najuplivnejši član (Ijubljaski škof) j« slovesno protestiral proti izvedbi agrarne reforme. Zaupajte prihodnjič svojo usodo ljudem, ki so kmetje, pa bo tudi agrarna reforma še naprej spoštovana. — Ker pa je mogoče, da ste zamudili rok za pritožbo in ker so mogoče tudi'druge stvari vmes, bo poslalo tajništvo SKS strokovnjaka v za-
devah agrarne reforme, ki vam bo dal vsa potrebna navodila. Dan njegovega prihoda sporočimo pismeno.
(Z Brezovice.) Gospod urednik! Že dolgo se nismo z Brezovice nič oglasili ali sedaj se moramo, ker tudi javnost naj spozna kakšnega župana smo imeli tu. Izvoljen je bil od naše stranke in resnici čast, je delal tudi dolgo časa čisto v sporazumu s kmetijsko stranko. Možakar je pa bil trde glave, kakor letošnje zelje in zato so mu morali naši tovariši vedno pomagati, da je mogel opraviti županske posle. Polagoma pa se je mož nekaj naučil in ker je znal pisati že potne liste in nekatere dopise, je mislil, da je moder ko kralji iz Jutro-vega. Tedaj pa mu je stopila »učenost« v glavo in pri državnozborskih volitvah je pokazal svojo barvo. Na skrivaj je pričel delovati proti svojemu tovarišu Kušarju in zahrbtno je poklical k sebi Stanovnikovega fantka in sicer ravno na nedeljo, ko je imel tov. Kušar dva shoda na Dolenjskem in ko ga zato ni bilo doma. Fantek se je njegovemu vabilu seveda z največjim veseljem odzval in priredil shod, na katerem je obljubil avtonomijo brez davkov in vojakov. Potem pa se je pošteno najedel županovih klobas, zamočil z dobro kapljico klerikalno grlo in avtonomija je bila rešena. Od tistega časa je postal naš župan zagrizen klerikalec in pravcati diktator občine. Toda mesto, da je župan ošabno igral gospodarja, mar bi se pobrigal za račune občine, mar bi položil občinskemu odboru račune svojega gospodarstva. Na svojo roko je gospodaril župan in zagosDodaril. Takšni so namreč župani, ki presedlajo v klerikalne kulukarske vrste. — Pa glo-ria novopečenega kulukarskega župana ni trajala dolgo. Dne 13. t. m. je prišla nakrat iz Ljubljane komisija, da pregleda blagajno in račune občine. Našla je vzoren nered in sicer tako popolen, da bo g. župan moral lepo pustiti županski stolček. Visoko nosi glavo prazen klas in samo prazen sod ima velik glas, pravita pregovora, ki veljata za našega bivšega župana. Na večer, ko je bila pri nas komisija, pa se je čula pesmica.
Ančka se Jokala bo, ker Tinče več župan ne bo. Kaj mislite, kaj prav' Marine in kaj pa še gospod Savinc. In Golež jokal bo tako, da nam bo vsem zares hudo.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) priredi v nedeljo, to je 28. oktobra popoldansko predstavo ob pol štirih. Uprizori se veseloigra »Lokalna železnica«, katere snov je vzeta iz malomeščanskega življenja. Znani pisatelj L. Thoma biča v tej igri omahljivost in politično neznačajnost, katerih je še danes povsod dosti. Igra je prav zato času primeren komad.
(Iz listnice uredništva.) Tov. F. K. v Č., pošta T. — Naslov tov. Puclja je, kadar je zasedanje skupščine: narodni poslanec I. P. — Beograd, narodna skupščina; če pa ni zasedanja pa: I. P. Velike Lašče, ali pa Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Na slovesen način se je izvršil v nedeljo dne 21. oktobra krst prestolonaslednika. Krstu so prisostvovali kralj Aleksander I., rumunski kralj Ferdi-nandk rumunska kraljica Marija, rumunski prestolonaslednik Karol, grška kraljica Elizabeta, vojvoda Yorški (drugi sin angleškega kralja), grški princ Ni-kola, knez Arzen, kneginja Jelena, princ Pavle in njegova nevesta grška princezinja Olga. Zastopane so bile dalje vse tuje vlade in razna društva iz vseh krajev države.
Krstne svečanosti so se pričele točno ob en četrt na dvanajst. Pred vhodom v dvorno kapelo so stali zastopniki vojske z vojvodo Štepanovičem, zastopniki mornarice z admiralom Pričo in zastopniki invalidov z polkovnikom Maraličem na čelu. Vojvoda Yor-ški kot kum in rumunska kraljica kot babica sta nesla prestolonaslednika v kapelo, kjer je stal pred altarjem patriarh Dimitrije s številno asistenco. Ko je dovršil patriarh obred, je prečital dvorni prota krstni akt. Prestolonaslednik je dobil ime P e t e r. V tem hipu so zagrmeli topovi na Kalimegdanu in na vojnih ladjah na Donavi, godba je zaigrala himno, množica pa je priredila navdušene ovacije kralju, prestolonasledniku in kraljici.
Ob priliki krsta prestolonaslednika so poslali vsi vladarji in vsi predsedniki republike našemu kralju čestitke. Pozdravnih telegramov iz naše države pa je prejela dvorna pisarna več ko 2000.
Ob priliki krste prestolonaslednika je bila izdana obežna amnestija. Te so zlasti deležni vojni begunci in pa obsojeni podpornika makedonskih četašev v Južni Srbiji.
Naj živi prestolonaslednik Peter!
V beograjski bolnici se je pripetiA te dni senzacionelen slučaj. Iz Velike Plane je prišel v bolnico 22 leten kmet Života Rankovič, ki je tožil o silnih bolečinah v trebuhu. Zdravniki so preiskali Rankoviča, pa niso mogli prav ugotoviti njegove bolezni. Na vsak način pa so smatrali operacijo za edin izhod.
Rankovič se je operaciji dolgo upiral, končno pa se je udal in zdravnik dr. Kostič mu je odprl trebuh. Ko je zdravnU: prerezal trebuh, se je izlila iz trebuha neka zelo smrdeča in ogabna žolta masa. Ko je ta odtekla je videl zdravnik, da ima v roki kepo človeških las, pomešanih z mastjo. Skoraj pa ie začutil pod prsti tudi kakor otročje telo. Zdravnik je izvlekel tudi to kepo iz trebuha in imel v resnici v rokah kak četrt metra veliki embrio, ki je bil težak okoli enega kilograma. Embrio, (tako se imenuje »člčveški plod« v materinem telesu) je bil precej dobro raz-vit, zlasti v spolovilih. Takoj nato je našel še drug plod človeka, ki pa je bil manjši od prvega in neprimerno slabše razvit. Ta plod je imel samo glavo, vrat in na vratu roko, da je bil na prvi pogled bolj podoben polipu ko človeku. Oba embria sta bila zavita v mast in sta se nahajala v gornjem trebuhu. Ob vratu sta bila priraščena in izpolnjevala ves gornji del trebušne dupline. Večji embrio je imel nenavadno debelo in kratko truplo ter 6 prstov na levi roki. Zelo dobro so bili razviti zobje in lasje. — Operacija je vzbudila naravno po Beogradu največje zanimanje in vse je govorilo o moškem, ki je bil noseč. Bolnica je bila naravnost oblegana in zdravniki so imeli polno delaj, da so pojasnjevali zagoneten slučaj radovednežem. Seveda je bilo izrečeno tudi vse polno dovtipov, zlasti, ko se je iizvedelo, da je tudi Rankovi-ceva žena noseča. Na ta način sta bila torej i mož i žena noseča. — Kako pojasnjujejo zdravniki zagoneten slučaj? — Rankovič bi se moral roditi kot trojček. Še v materinem telesu pa sta vra-sla vanj njegova »bratca« in rasla nekaj časa v njem. Rankoviča »embria« nista težila, temveč samo dva rastoča žolta nosa. Tak slučaj je sila redek in menda ga medicinska literatura v tako popolni meri sploh ne zaznamuje, dasi je slučaj samo pod imenom »foetus in foeto« znan.
etje in obrtniki!
¥ nedeljo dne 4. novembra vsi v Ljubljano na
velik protestni shod
proti novim davkom, novim taksam In
kuluku.
Shod se vrši v veliki dvorani Mestnega dom* ob pol 11. uri dopoldne.
(Skupščina.) Redno zasedanje skupščine je bilo otvorjeno v petek, dne 19. t. m. Seja pa je bila kratka in je bil določen samo dnevni red. Drugi dan je bilo voljeno predsedstvo skupščine. — Klerikalci, mohamedanci in demokrati so nastopili skupno, vladna »večina« je ostala neizpremenjena, zemljoradniki pa so nastopili samostojno. Sejo je vodil posl. Oraova kot najstarejši poslanec. Rezultat volitev je bil sledeč: za predsednika je bil izvoljen Ljuba J o -vanovič (rad.) s 124 glasovi, za podpredsednika pa radikala Bakič in Rankovič. Kandidati opozicionalnega bloka so ostali v ogromni manjšini in dobili so samo 65 glasov, dočim bi jih mogli dobiti brez zemljoradnikov 90. Od Jugoslovanskega kluba ni man;ka-lo namreč nič manj ko 18 poslancev. Po kratkem nagovoru je nato predlagal novi predsednik dnevni red prihodnje seje, čegar najvažnejša točka je volitev finančnega odbora. — Po izvolitvi bo pričel finančni odbor takoj z delom, to je s pretresom proračuna. Verjetno je, da bo skupščina, dokler ne bo finančni odbor z delom gotov, razpuščena.
(Falotstvo »Slovenca«) Da bi prikril »Slovenec« brezvestno nemarnost svojih poslancev, ki, dasi dogovorjeni z demokrati za skupen nastop, niso dali v skupščini več ko 6 glasov, piše »Slovenec«, da so dobili zemljoradniki le pet glasov in da so oni podpirali radikalno vlado. Vse laž! Prvič so se zemljoradniki celotno udeležili volitev in od mogočih 11 glasov so dobili 9 gla«ov, njihov kandidat je oddal prazno glasovnico, dočim je bil en poslanec zadržan. Drugič pa je resnica to, da bi vsled odsotnosti klerikalcev dobila opozicija z vsemi zemljoradniškimi glasovi šele 76 glasov, dočim so jih radikali dobili 124. »Slovenec« postaja v resnici glasilo za backe.
(Sijajen uspeh Jugoslovanskega kluba.) S pomočjo naših kulukarjev postavljena samoradikalna vlada zna naravnost mojstrsko nalagati bremena. Toda na drugi strani razume tudi dajati, seveda ne vsem, temveč le nekaterim. Tako je bilo sedaj imenovanih na novo 75 generalov in v Ljubljani imamo sedaj nič manj ko tri generale. Ker so generalske plače nad vse velike, pomeni imenovanje 75 generalov naravnost zapravljanje državnega denarja. Vsa čast vojski in mi smo gotovo zadnji, ki ne bi podpisali vseh njenih upravičenih zahtev. Toda 75 novih generalov je nezaslišana potrata in proti njej ostro protestiramo! Čast pa kulukarskemu Jugoslovanskemu klubu,
Le tisti zmaga, ki se boril
Le tistemu zašije pravica, ki se za njo bori!
Zato v nedeljo, dne 4. novembra vsi na shodi
Načelstvo SKS.
ki je s postavitvijo samoradikalne vlade omogočil, da smo dobili novih generalov ko listja in trave.
(Stranka srednje linije.) V Zagrebu je bila pod tem naslovom osnovana nova stranka. Ustanovnega zborovanja so se udeležili ugledni srbski in hrvatski politiki. — Jedro programa nove stranke je brez dvoma dobro in enako je gotovo, da so med ustanovitelji te stranke ljudje, ki so svojo pošteno voljo že dokazali. Zaradi tega bi želeli novi stranki ves uspeh. Žalibože pa moramo biti prepričanja, da nova stranka ne bo imela posebnega uspeha, ker je v njej preveč generalov, pa premalo ljudstva.
(Volitev v finančni odbor.) V torek dne 23. oktobra so bile volitve v finančni odbor. Ker se vrše volitve po proporcu so nastopile vse opozicijonalne stranke samostojno, dočim so nastopili radikali skupno z džemijetom. Nemci so nastopili samostojno, da bi tako svojo pomoč radikalom rajše prodali. Volitve so dale sledeč rezultat. Glasovalo je 224 poslancev. Radikalna lista, na kateri sta bila dva džemijetovca, je dobila 119 glasov in 17 članov, demokrati 46 glasov in 6 članov, muslimani 19 glasov in 3 člane, naši klerikalci 21 glasov (trije so torej zopet manjkali) in 3 člane, zemljoradniki 10 glasov in 1 člana, ter Nemci 8 glasov in '1 člana. Rezultat volitev je torej, da ima opozicija 14 članov, radikali brez džemieta pa 15 članov. Džemietovci so torej jeziček na tehtnici in nobenega dvoma ni, da bodo znali to krepko izrabiti. Ubogi davkoplačevalci. — Po volitvah finančnega odbora je bila seja zaključena in bo prihodnja sklicana pismenim potom.
(Volitve v avstrijski parlament) so
končale z zmago krščanskih socialistov, ki so kljub malenkostnemu nazadovanju ohranili svoje mesto kot najmočnejša stranka. Skupno z velenemci in Bauernbiindlerji imajo v novem parlamentu trdno večino. Precej so narasli socialni demokrati. Popolnoma pa so propadle manjše stranke in velenemci ter Bauernbiindlerji so izgubili več ko polovico poslancev. Volitve so se vršile v znamenju ženevskega finančnega dogovora. Na podlagi tega dogovora, ki ga je podpisal sedanji kan-celar Avstrije, opat Seipel, je dobila Avstrija mednarodno posojilo proti temu, da izvede dalekosežne finančne reforme. Z dogovorom so Avstrijci dosegli, da je postala veljava njihovega denarja stabilna.
(Koroški Slovenci) so pri teh volitvah nastopili samostojno in z ozirom na splošen pritisk vseh strank in razna nasilja dosegli lep uspeh. Priborili so si dva poslanca v deželni zbor (dr. Petka in župnika Poljanca). Od zadnjih volitev (leta 1921) so napredovali za preko 200 glasov. Vse stranke so se združile proti njim in da so koroški Slovenci vseeno vzdržali, je za njih le častno izpričevalo.
(Tudi gradiščanski Hrvati) so nastopili samostojno in zbrali preko 2000 glasov. Priborili si sicer niso nobenega poslanca, toda za prvi nastop je uspel zadovoljiv. Pri sedanjih volitvah so namreč gradičanski Hrvatje sploh prvič nastopili.
(Nova nasilstva Italijanov.) Za vi-
demskim prefektom je izdal tudi tržaški prefekt Crispo Moncada ukaz, da morajo vsi neitalijanski listi prinašati vse članke, notice in naznanila tudi v italijanskem prevodu in sicer v enakih črkah, kakor pa slovenske članke. To pa vsled tega, da se pospeši stapljanje elementov, ki tvorijo pokrajino. S tem so Italijani na naravnost ciničen način priznali, da jim je poitalijančevanje prebivalstva glavna svrha. Proti temu atentatu za osnovne pravice vsakega naroda mora stati ves jugoslovenski narod. Vsak narod na svetu ima pravico, da izdaja časopise v svojem jeziku, samo jugoslovenskemu narodu bi
hoteli vzeti Italijani to pravico. Tega nikdar in nikoli ne smemo dopustiti! Zato na pomoč preganjancem v Pri-morju.
(Na Reki) se obnaša laški general Giardini ko kak turški paša. Najpreje je odredil, da dobe kruh in zaslužek samo oni delavci, ki so se prodali za skledo leče in postali fašisti. Sedaj pa je izdal novo azijatsko naredbo, da so razveljavljene vse že izdane trgovske in obrtniške koncesije in da morajo vsi vnovič prositi za koncesijo. Na ta način hočejo spraviti Italijani vse one, ki ne soglašajo z nasilno italijansko politiko, kruh in iz Reke. Tako spoštuje Italija v Rapallu dano besedo, da bo vedno čuvala neodvisnost Reke! Pa italijanska beseda še nikoli ni nič veljala.
(Nemčija.) Nered je vedno večji. Nemška marka je brez vrednosti in en dinar je vreden že 800,000.000 mark. Draginja raste strahovito in nižji sloji so v naravnost brezizhodnem položaju. Najstrašnejše pa so razmere v Poruhr« ju, kjer počiva vse delo. Ker ne plačuje več Nemčija brezposelnim nobenih podpor, ravno tako pa tudi n® industrijalci in Francozi je beda ljudstva v resnici obupna. To uporabljajo razni komunistični in monariustični agitatorji in Nemčija je na robu propada. Na Saksonskem imajo vlado v rokah komunisti, skupno s socijalisti in ti nočejo več priznati centralne vlade. Ta je vsled tega poslala na Saksonsko močne odddelke vojske, ki so sicer z godbo vkorakale v Saško*, toda bile so mer-mestoma sprejete s streli. Bilo je pri tem več mrtvih. — Še hujše preglavice dela centralni vladi Bavarska, ki se je faktično že popolnoma oddelila od Nemčije. Vojska je zaprisežena edino na zvestobo Bavarski in odredbe iz Berlina se mečejo kratkomalo v koš. — V Poruhrju pa so na delu separatisti, ki so proglasili Poruhrje kot samostojno republiko. Z vojaško silo so zasedli že več mest in po krvavih bojih se je morala policija umakniti. Boji pa še niso končani ter se nadaljujejo. — Do hudih bojev je prišlo tudi v Hamburgu, kjer so komunisti postavili barikade, s katerih napadajo vladi zveste čete. —■ Francozi vse te dogodke mirno gledajo in se pripravljajo na vse možnosti. — Tako dolgo se je igrala Nemčija z ognjem, da je sedaj sama v nevarnosti, da konča v ognju.
(Vojaška revolucija na Grškem.) Grška poslaništva sporočajo, da je izbruhnila na Grškem vojaška revolucija. Guvernije v Patrasu, Kalhidiki, Veriji in Drami so se grški vladi uprle. Skoraj vse stranke, razven venizelistov odobravajo revolucijo. Revolucijo je povzročil general Metahses. Vlada je odposlala proti upornim guvernijam močne oddelke vojaštva.
Drobne vesti.
Zanimiva pravda. Bivši okrajni glavar v Mariboru ie vložil proti mariborskemu vel. župana dr. Pfeiferju tožbo zaradi raz-žaljenja časti. Dr. Pfeifer je nastopil dokaz resnice. Za proces vlada veliko zanimanje.
Občinski zastop v Mozirjah je razpu-ščen. Za gerenta le imenovan nadučitelj Praprotnik, za prisednika pa A. Deieja, trgovec M. Goričar, kipar I. Cerar, sedlar P. Troger ter posestnik F. Smodiš in posestnik F. Mlinar.
Ravnatel) Slavenske banke, g. Milin, se je na avtomoBilski vožnji smrtno ponesrečil. Avtomobil se je prevrnil in Milin Je bil takoj mrtev. V družbi Milina je bil zunanji minister Ninčič in Pašičev sin Rade.
Brezžično brzojavno postajo so pričeli graditi v Domžalah.
60 modernih osebnih vagonov, urejenih z vsemi udobnostmi je prejelo naše železniško ministrstvo na račun nemške vojne odškodnine. Vagoni bodo razdeljeni po glavnih progah.
Avstrijsko ■ Jugoslovanska trgovinska pogajajna se prično koncem tega meseca v Beogradu, Upajmo, da bo vlada vsaj nekoliko branila naše Interese.
Predsednik Masaryk Je te dni obiskal francoskega predsednika, da olajša obveznosti Češke do Francije.
Na seli velikega sveta fašistov Je zmagal Mussolini popolnoma In Je sedaj ne sa-
mo diktator v državi, temveč tudi v svoji stranki.
Požlgalec Narodnega doma v Trstu, poslanec Glunta je imenovan za glavnega tajnika fašistovske stranke. Lepa stranka to, ki ima požigalce za glavne tajnike.
Blamaža Italijanov. Mussolini je zahteval, da ima tudi Italija pravico se udeležiti konference glede Tangerja. Francija, Anglija in Španija, ki sklicujejo to konferenco, pa so italijansko zahtevo soglasno odbile. Mussolini je torej brezuspešno poslal orožnike v Tanger. Napuh gre pred padcem in tudi to bo še spoznal Mussolini.
Zasedba Krfa je veljala Italijane nič manj ko 450 milijonov lir. Qd zasedbe pa niso imeli Italijani drugo ko — dolg nos. Silno dragi so torej dolgi nosovi.
ItallJansko-španskI sporazum bo baje sklenjen med Mussolinijem in de Rivero v obrambo medsebojnih interesov v Sredozemskem morju.
Bolgarski minister Kalfov je bil te dni v Rimu, da utrdi bolgarskd-italijansko prijateljstvo in da spiletkari proti naši državi.
Za časa bolgarske revolucije je bilo po vladnih (to je lažnih) podatkih ubitih v vsem 1500 ljudi. (Tisti, ki so »izginili« in teh je največ) seveda niso šteti.
Po podatkih diplomatov v Sofiji pa je bilo pri zadnji revoluciji na Bolgarskem ubitih 10.000 revolucionarjev, 20.000 pa ranjenih.
Revolucljonarna vlada na Grškem je odstopila in je prevzela državne posle nevtralna vlada pod predsedstvom Politisa, ki jih bo vodila do končanih volitev.
V Carigradu je bila s prihodom turških čet uvedena stroga prepoved točenja alkoholnih pijač.
Moskovska smodnišnica je poletela v zrak. Nahajala se je v kleti bolnišnice, ki se je vsled eksplozije sesula. Vsi bolniki so našli smrt pod njenimi razvalinami.
Število brezposelnih je na Angleškem naraslo na 1,346.000. Za ublažitev njihovega stanja Je določila britanska vlada preko 30 milijonov funtov ali okoli 12 milijard dinarjev.
Italijanski parnlk »Ferrara« se je na poti Iz Jave v Italijo potopil z moštvom in blagom vred. Na parniku je bilo za 32 milijonov lir opija.
Raznoterosti.
(Statistika siovanstva.) Vse slovanske države merijo 19,557.737 kvadratnih kilometrov in štejejo 210,303.390 . prebivalcev. — Evropa ima 447,457.000 prebivalcev, od katerih je 141,131.000 Slovanov, 138,688.000 Germanov in • 111,199.000 Romanov. Slovani so torej v Evropi najštevilnejši. V petih slovanskih državah je 135,590.000 Slovanov, od katerih je 96,977.000 Rusov, 16.775.0000 Poljakov, 9,453.000 Jugoslovanov, 8,235.000 Čehoslovakov in 4,135.000 Bolgarov. —.Posamezne slovanske države merijo: Rusija s Sibirijo 18,816.632 kvadratnih kilometrov s 156,770.000 prebivalci, Češka kvadratnih kilometrov 140.302 s 13,418.057 prebivalci, Jugoslavija 247.676 kvadratnih kilometrov in 11,337.687 prebivalcev, Poljska 249.300 kvadratnih kilometrov in 24,199.000 preb. in Bolgarska 103.924 kvadratnih kilometrov ter 4,578.657 prebivalcev.
(Zverstva bolgarske meščanske vlade.) Bolgarski begunci v Nišu, med katerimi je tudi lepo število bolgarske inteligence, pripovedujejo naravnost nezaslišana zverstva, ki jih je zagrešila bolgarska vlada, oziroma njeni rablji rezervni oficirji makedonstvujušči nad revolucijonarji. Samo nekaj teh groznih vesti.. Ko je vstaja že doživela neuspeh, je razglasila bolgarska vlada, da je meja zasedena od srbske vojske, ki da zavrne vsakega begunca. Istočasno je vlada razglasila, da bodo pomiloščeni vsi, ki se takoj javijo. Velik del revolucijonarjev je tem besedam vlade verjel. In posledica. Postavili so jih v eno vrsto in vsakega tretjega so ustrelili, vse pa pretepli tako grozovito, da so nekateri umrli. — Zlasti je divjala bolgarska sol-dateska, če ji je padel v rdke kak voditelj. Nar. poslanca Tuturenkova in odvetnika Hrista Kamenova so mučili Vranglovci na najbolj zverski načk tako dolgo, d& so izdihnili. Poslanca Stanko Cetov so ujeli zajedno z njegovo ženo. Pred njegovimi očmi so po vrsti posilili ženo, nato pa so ga mučili do smrti. In taka grozodejstva so se vršila po vsej Bolgarski. Ko je bila vlada prepričana, da so vsi voditelji in večina njihovih najboljših pristašev ubiti, pa je razglasila po svetu, da izpušča zaprte. Tako brezsraimno se norčuje bolgarska vlada iz pravice. Pravilno je dejal begunec Todorav proti kateremu je vlada že najela morilce, da »igra gospoda iz Sofije mrtvaško igro, ki bo končala s pogrebnim rekvierraoim.«
(Nemški parlament.) Z ozirom na sedanje dogodke v Nemčiji so gotovo zanimivi podatki o sestavi nemškega parlamenta ter o moči posameznih strank. Nemški parlament je bil izvoljen v juniju 1920. V njem je zastopanih 12 strank in sicer: 1. Deutsce Volkische Ffeiheitspartei (nemška plemenska svobodomiselna stranka). Skrajno reakcijonarna, monarhist. stranka, ki je bila razpuščena. Šteje 3 poslance. Njej pripada tudi zloglasni general Luden-dorff. 2. Deutsche Natlonalpartel. Je ostanek nekdanje nacljonalne stranke in jo tvorijo izključno protestanti. Njen voditelj je poslanec Hergt. Ima 63 zastopnikov pri volitvah Je dobila 4,260.000 glasov. Pristaše ima skoraj samo v Prusiji. Je mo-narhistična. militaristična, pangermanska, konzervativna in za prusko nadvlado. Od njenih voditeljev so zlasti poznani grof Westarp, Helfferich, Hotsch. Njeni časopisi so med drugimi: »Kreuzzeitung«, »Deutsche Tageszeitung« in >Hamburger Nachrichten«. — 3. Deutsche Volkspartel (ljudska stranka). Njen vodja je dr. Strese-maan. Ima 65 poslancev, ki so dobili3 mili-
jone 650.000 glasov. Organiziranih članov šteje stranka I milijon. K tej stranki pripada tudi znani industrijalec Stirmes. Za-konstitucionalno monarhijo in je bolj umerjena. Glavni njeni listi so: »Lokal Anzei-ger«, Kolnische Zeitung«, »Zeit« itd. — 4. Bayerischer Bauernbund (Bavarska kmetska zveza). Predsednik je Heisen-berger. Po večini jo tvorijo srednji kmetje, ki zahtevajo izvedbo agrarne reforme. Stranka ni močna. Njeno glasilo je »Neue Zeit«, ki izhaja v Monakovem. — 5. Bay-erlsche Volkspartel ima 20 poslancev, ki so dobili 1,700.000 glasov. Podobna je naši SLS. Je monarhistična. Glavna voditelja sta v. Kahr, sedanji predsednik Bavarske in dr. Heim. Stranka se je odcepila od katoliškega centruma, da brani čisto bavarske interese. Njeno glasilo je: »Bayeri-scher Kurier«. — 6. Christiiche Volkspartel ima samo 1 poslanca (Raucha). Zahteva renski federalizem. — 7. Deutsche Hannoveraner, preje nazvani geIH, šteje 5 poslancev. Njen vodja je grof Barnstorf. Stranka zahteva odcepitev Hannovera od Prusije. Njeno glasilo je »Dannenberger Zeitung«. — 8. Centrum šteje 68 poslancev. (3,540.000 glasov.) Predsednik sedanji kan-celar Wirth. Glavno središče stranke je v .Poruhrju in Porenju. Njen program je pred vsem katoliški. Odgovarja našim krščan. socijalcem. — 9. Demokratische ParteL 45 poslancev. Podobna našim demokratom. — 10. Socialni demokrati imajo 170 poslancev. — 11. Neodvisni, ki so se ločili od socialnih demokratov štejejo 7 poslancev. Zahtevajo diktaturo proletarijata. — 12. Komunisti imajo 17 poslancev, od katerih so 3 v Rusiji.
(Ameriške razmere.) V mestu Colum-bus v državi Georgia v Sev. Ameriki bi se imel vršiti boks med Ircem Mac Tique in domačinom Stribling. Za boks je vladamo v mestu največje zanimanje. Ko bi se Imel začeti boks (pravilno rečeno pretep), pa je prišla vest, da Irec ne more nastopiti, ker da ima zlomljen palec. To je že zbrane gledalce silno ogorčilo in z mesta so pohiteli v hotel, kjer je bil nastanjen Irec in ga hoteli linčati. S težavo ga je policija rešila pred ljudmi. Toda Irec je moral vseeno oditi na boks in ko je v dvorani pokazal na zlomljen palec in hotel oditi z odra. so ga z revolverskirrri streli prisilili, da se je bil. Po desetem nastopu so sodniki proglasili boj za neodločen. To je gledalce zopet tako razjezilo, da so pretepli sodnike in da je ojačena policija le s težavo rešila Irca in sodnike iz rok razjarjene množice. Lepo je v deželi svobode!
(Za babjeverne.) V selu Mahavljani so slavili praznik sv. Franje. — Prišlo pa je neurje in ljudje so se zbrali v gostilni. Ko je neurje nekoliko ponehalo, je odše*l pred gostilno mahovljanski knez (kakor naš župan), da vidi kakšno je vreme. V tem pa udari v streho gostilne strela, razbije nekaj opeke, nato pa udari v kneza, ki je 4 dni kasneje umrl.' Gostom v gostilni se ni ničesar pripetilo.
(Trgovina z dekleti.) V Subotici je bila aretirana Katica Majdah iz Zlatarja, ki je trgovala z dekleti. Od siromašnih starišev je kupovala mlada dekleta ter za vsako dala po 200 dinarjev. Dekleta je potem prodajala v javno hišo. Proti takim nestvorom žensk je naš zakon vse premil.
(Donesek k italijanski barbarski zapovedi,) da se mora poučevati otroke že v prvem razredu samo v italijanskem jeziku. V Šmarje pri Kopru je prišla nova učiteljica, ki zna samo italijanski, otroci pa samo slovenski. Zaukazala jim je po italijanski, da naj čltajo, kar se reče po laški leggete (ledžete!). Ker ni noben otrok znal italijanski, so mislili, da je rekla učiteljica ležite, kar so tudi storili.
(Detomorilka.) Marija Dolen, članica Marijine družbe v Tržiču, je porodila nezakonsko dete in ga nato odložila na strešnem tramu, kjer je umrlo. Marija Dolen je šele po dolgem tajenju pripoznala svoj greh.
(V sarajevski tobačni tovarni) so prišli na sled velikim poneverbam. Nekaj uradnikov in uslužbencev je kradlo ko srake. Ni čuda potem, če kadimo tak tobak, da je groza.
(Grozovit požar) Je izbruhnil v judovski sinagogi v Kijevu, ravno ko je bila cerkev polna vernikov. Nastala je grozovita panika in je bilo nad 60 ljudi mrtvih, 100 pa ranjenih. Večina žrtev je bila po-hojenih.
Zadruga m obvezno varčevanje.
Velika večina naših zadrug nosi naslov »hranilnica in posojilnica«. Nagla-šeno je torej že v naslovu zadruge samem, da jim je glavni namen: štedenje in potem šele posojila. Kljub temu pa največji del naših zadrug posluje na ta način, kakor bi bile osnovane samo za dajanje posojil, medtem ko se prav malo bavijo s štedenjem in prav nič ne spodbujajo svojih članov k istemu.
Prevelika posojila in premalo šte-denje — je glavna napaka in največje zlo naših kmetskih kreditnih zadrug. Vsled tega večina naših zadrug ne ustreza svojemu pravemu namenu, niti ni v položaju, pomagati pravemu napredku' in pridobiti svojih članov.
Vloge pri teh naših zadrugah so navadno jako majhne, tako po njih skupnem znesku, kakor po številu članov-vlagateljev. Celo prav pogosto izvira večji del vlog od nečlanov, nezadrugar-jev. Število zadrugarjev vlagateljev je tako majhno, da imamo nekaj zadrug z več sto člani, od katerih ima komaj dvajseti del nekaj naloženega denarja Temu ni vzrok siromaštvo zadrugarjev, ampak v prvi vrsti pomanjkanje smisla za varčevanje, obenem pa tudi pomanjkanje smisla za pravo, zdravo zadru-garstvo.
V tem oziru je del naših zadrug jako slab; vedno so prisiljene, da prosijo pri svojih zvezah za kredit in zopet samo kredit, a niti ne poskušajo, da bi si v skladu s temeljnim načelom zadrugar-stva same pomagale, t. j., da bi same vplivale na štedenje svojih članov in isto pospeševale in pogosteje odklanjale prošnje za posojila;
Pri opazovanju tega za zadružništvo žalostnega stanja moramo povdariti: naše zadruge bodo mogle napredovati in vršiti svojo nalogo le tedaj, ako oja-čijo in pospešijo varčejanje svojih članov. V ta namen je potrebno, da vlcra-jih kjer to drugače ne gre, uvedejo za vse svoje člane obvezno štedenje in nalaganje denarja.
Kaj pa je to obvezno varčevanje? To je edini pravi temelj zdravega za-drugarstva. Ono je uvedeno povsod, kjer zadrugarstvo res cvete in napreduje. V Nemčiji in Danski si ne^norejo ljudje niti misliti kmetske ali kakršne koli druge zadruge, v kateri bi ne bil vsak član dolžan in obvezan da tekom leta vsaj nekaj prištedi. Prav tako je na Hrvatskem in v Srbiji. Pri njih tvori glavno silo in ponos zadruge obvezno malo varčevanje.
Obvezno malo varčevanje obstoji v tem, da je vsaki posamezni član zadruge dolžan, da tekom leta prištedi najmanj n. pr. Din 25<—, kateri znesek ni treba, da naloži naenkrat, nego more to storiti v treh ali štirih obrokih. Za-drugar je dolžan, da vsakokrat osebno pride k zadrugi in prinese svoj obrok prihranka. S tem se člane navaja, da vsaj po nekolikokrat na leto prihajajo v zadrugo, kjer vidijo tajnika in kakega člana uprave in se z njimi pogovore in posvetujejo. S tem se vzdržuje ona potrebna vez med poedinimi člani in zadrugo, brez katere ni zadružne odgoje, ne zadružnega duha. Onega člana, ki tekom celega leta ne prihrani določene (itak nizke) vsote in je osebno ne naloži pri zadrugi, se enostavno izključi iz zadruge, saj ne zasluži, da je član, če noče pomagati sam sebi, ampak vedno le od drugih pričakuje pomoči.
Obvezno varčevanje toraj vzgaja zadrugarje v pravem zadružnem duhu in zbira poleg tega polagoma in sigurno s pomočjo malih prihrankov večje vsote, velike kapitale. Kako velikanskega pomena je obvezno malo varčevanje in kako velike koristi bi donašalo narodu in državi, kaže sledeče; ako bi se uvedlo v Sloveniji pri vseh kreditnih zadrugah obvezno varčevanje in ako bi vsak član iste prihranil letno vsaj Din. 25.—, bi se s to malo štednjo nabralo od 100 tisoč članov, ki jih imajo vse Zadruge, vsako leto 2,500.000 dinarjev ^li deset milj. kron. In to je denar, ki se drugače potroši brezmiselno in brez potrebe.
Vsi naši zadrugarji in zadruge naj pomislijo kake koristi bi moglo "a ije roditi tako obvezno varčevanje. Naj bodo uverjeni, da jim že samo to malo varčevanje more trajno in gotovo pomagati v nadlogah, ne pa kredit — dolg!
Pri naših zadrugah je vsekakor potrebno, da se uvede in tudi izvede to obvezno varčevanje. Šele kadar se bo to storilo, bo mogoče, da se uspešno reši vprašanje zadružnega kredita, ker zadružni kredit brez zadružnega varčevanja je sličen kruhu brez soli.
Zato morajo zadruge in zadružne zveze zastaviti vse sile, da njih člani uvedejo obvezno varčevanje, ki bo nedvomno rodilo prav lepe sadove na za-družno-gospodarskem polju. Kajti obvezno varčevanje ne bo rešilo samo vprašanja kmetskega kredita, t. j. mobiliziralo za kmetsko gospodarstvo potrebna denarna sredstva, ampak bo tudi znatno olajšalo silno pomanjkanje gotovine in tako oskrbelo narodno gospodarstvo s potrebno obratno glavnico.
Slovenci smo majhen in reven narod, zato nas more spasiti samo velika pridnost in varčnost. »Zadrugar.«
Zadružništvo v Rusiji leta 1923.
Ko je sovjetska vlada spomladi leta 1921 opustila komunistično-gospo-darski sistem, je prenehal tudi težld Pritisk na zadrugarstvo.
Od tega časa si je zadružništvo v Rusiji znatno opomoglo, kakor kažejo sledeči podatki:
a) Konsumno zadrugarstvo.
Centrosojuz (glavni savez ruskih kKMisumnih zadrug) združuje po celem teritoriju 106' podružnic, 3 federacije konsumnih zadrug, 87 pokrajinskih zvez s 502 podružnicami in 48 okrožnih zvez. K tem se prištevajo še deset vojaških konsumnih zadrug.
V celi sovjetski federaciji je bito: Osnov. Aktiv.
1. Konsumnih zadrug
nevštevši svobod-
nih ujedinjenj	22.494	19.100
Prodajalnih skla-		
dišč	31.419	29.774
2. Svobodnih zadrug	3.000	3.000
Prodajalnih skla-		
dišč	4.000	4.000
Razdeljenih po mestih in		vaseh je
bilo:		
v mestih		v va s eh
1. Konsumnih zadrug	1.192	21.302
skladišč	2.230	30.034
2, Svobodnih zadrug	2.000	1.000
skladišč	3.000	1.000
Erao skladišče pride povprečno na 4 vasi s 4—5.000 prebivalcev. Povprečno število zadrugarjev ene zadruge je bilo v vaseh 2.902 a v mestih 6.962. Celo-
kupno število zadrugarjev se ceni na 5,000.000.
Trgovska aktivnost se vidi po trimesečnem poslovanju začetkom 1. 1923 po sledečih povprečnih številkah za poedi-no zadrugo:
Promet v zlatih rubljih: Jan. Febr. Marc
V	glaivnih mestih
province	17.006 20.341 37.378
V	vaseh in drugih
mestih	6.922 10.870 20.781
juz izvršil poslov v vrednosti 35,000.000 jus izvršil poslov v vrednosti 35,000.000 zlatih rubljev proti 14,200.000 v prvih petih mesecih prošlega leta*.
b) Kmetijske zadruge.
Kmetijsko zadrugarstvo je za časa komunistične periode pretrpelo velik vdarec tako, da je število zadrug 27.500 v letu 1917 padlo v letu 1921 na 600.
S spremembo sovjetske politike začetkom leta 1921 se je kmetijsko zadružništvo. neverjetno povzdignilo.
Začetkom tega leta je imela ruska federacija (skupno s Kavkazom in Kraj-nim Orijentom) 37.636 zadrug z 4 milijoni poljski posestev.
Krestianski sojuz (centralni savez kmetijskih zadrug) šteje 333 zvez z 8,000.000 glavnice v zlatih rubljih. Od 145 zvez, ki so bile pregledane, je 80 zvez v začetkom leta delailo na svoj račun v 153 kmetijskih, 105 industrijskih, 58 kmetijskih proizvajalnih in 16 kmetijskih prodajalnih podjetjih.
c) Obrtno zadružništvo.
Osrednji savez je obsegal 188 pokrajinskih, okrožnih in mestnih zvez.
115 pregledanih zvez obsega 4818 obrtno-proizvajalnih zadrug z 230.818 člani.
Informations Sociales Vol. VII. Nr. 9.
1923.
Razvoj zadružništva na Japonskem.
(Po »Zadružnem glasniku«.)
I. Osrednji zadružni kreditni zavod.
Japonska je bila ravno v najlepšem poletu zadružnega dela, ko jo je zadela velika potresna katastrofa. Letos je Japonska začela zbirati sile zadrugarstva in staviti temelj za svoje zadružno središče v Tokiju z osnovanjem »Osrednjega zavoda za zadružni kredit« in z »Narodnim savezom nabavljalnih zadrug v Tokiju«, ki je od potresa skoro popolnoma porušen.
Z osnovanjem teh zadružnih ustanov je Japonska pokazala, da ima veliko več sreče v tem pogledu kakor naša država.
Tudi na Japonskem so sprevideli, da ne more priti do močnejšega zadružnega razvoja brez koncentracije zadružnega denarstva. Vsled tega se je 18. zadružni kongres v aprilu 1922 zedinil za resolucijo: »da je centralni denarni zavod neobhodno potreben za razvoj zadrugarstva na Japonskem in sklenil, da se pozove vlado, da nemudoma v parlamentu donese zakon o osnutku take centralne zadružne kreditne ustanove.«
Ta zakon je bal sprejet dne 6. apr. 1923 s sledečimi nadglavnejšimi zakonskim odredbami:
1.	Osrednji kreditni zavod za zadružne ustanove je civilno-pravna ustai-nova; sedež mu je v Tokiju.
2.	Kapital zavoda mu je določen na 30,000.000 jenov (japonska denarna enota vredna pol ameriškega dolarja) razdeljenih na 300.000 deležev po 100 jenov. Deleže morejo vplačati samo država, zadružni savezi in zadruge. De-!eži države znašajo 15,000.000 jenov, od katerih vplača država prvo poslovno leto 5,000.000.
3.	Glavni cilji zavoda so ti-le:
a)	da daje posojila včlanjenim zadružnim zvezam in zadrugam brez jamstva pod pogojem, da se bodo ista redno vračala.
b)	da eskomtuje trgovske vrednost-nicQ in uporabi skupni znesek vlog za napredek včlanjenih zadružnih zvez in zadrug.
c)	da zavaruje izravnavo (clearing) za zadružne zveze in zadruge.
d)	da varno hrani depote zadružnih zvez, zadrug, javnih ustanov in vseh udruženj civilno-pravnega značaja, katera ne streme za dobičkom.
Poleg tega ima centralni zadružni kreditni zavod pravico, da izdaja obveznice v znesku, ki ne sme presegati desetkratne vplačane vsote.
Upravitelje zavoda imenuje pristojni minister. Poleg tega se sestavi svet obstoječ iz 20 članov. Ta svet bo podajal svoja mnenja o vseh najvažnejših vprašanjih uprave zavoda, člane sveta imenuje pristojni minister; večina njih pa mora biti iz vrst zadrugarjev.
Nadzorstvena oblast se poveri pristojnim ministrstvom. Zavod 15 let ne plačuje nikakih obresti za od države izposojeni kapital.
Od okroglo 1400 zadrug s približno 2,500.000 člani se jih 12.000 bavi izključno z omenjenim kreditom. Kreditno zadrugarstvo poseduje glavnico
200,000.000 jenov, katera vsota je dO osnovanja centralnega zavoda radi raztresenosti premalo koristila zadrut garstvu.
II.Narodni savez nabavljalnih zadrug.
Ta savez je osnovan dne 19. aprila 1923 v Tokiju. Poslovanje tega saveza se bo raztegnilo na celo državo; sedež ima v Tokiju.
Podružnice se bodo osnovale v Osaiki in drugih mestih. Člani bodo zadružni savezi in zadruge, ki se pečajo z nabavljanjem. Zadružni deleži znašajo po 500 jenov. Savez bo proizvajal, kupoval in svojim članom prodajal gospodarske potrebščine.
, Dosedaj je 10.000 zadrug, ki se izključno ali samo deloma bavijo z nabavljanjem, pristopilo k temu savezu.
III. Konsumno zadrugarstvo.
Najmanj je na Japonskem razvito konsumno zadrugarstvo. Po anketi kmetijskega in trgovskega ministrstva je bilo koncem leta 1921 samo 90 konsumnih zadrug z 42.668 člani. Največje zadruge so bile v Tokiju in Osaki.
Da se povzdigne tudi konsumno zadrugarstvo, je sklicalo ministrstvo za kmetijstvo in trgovino anketo, ki je ugotovila sledeče:
Slabemu razvoju konsumnih zadrug je vzrok:
a)	pomanjkanje kapitala,
b)	premalo zanimanje zadrugarjev, ki navadno kupujejo tudi izven svojo zadruge,
c)	neenakost deležev. Deleži w> _ različni po svoji višini (kakor pri nekaterih naših starih šulce-deličevkah
v Sloveniji) zato je nemogoče nekaterim bogatejšim zadrugarjem z ve2-jimi deleži izkoriščati upravo za osebne koristi.
« Ministrstvo se je odločilo postaviti komisijo zadrugarjev, državnih uradnikov in strokovnjakov, da najdejo sredstva za ozdravljenje teh prilik.
* i » *
•
Kakor je iz zgornjih podatkov razvidno se zadružništvo tudi na Japonskem lepo razvija. Zanimivo pri tem je, da se pojavljajo tam prav iste neprt-like in nedostatki kakor pri nas. Tudi pri nas se zadružništvo ravno vsled pomanjkanja zadružne vzgoje in vzajemnosti ter vsled pomanjkanja kapitala (denarja) tako počasi razvija. Na našo žalost pa opažamo, da se naša vlada mnogo manj zanima za zadružništvo kakor Japonska. Napredna Japonska, kjer je bilo še pred nedavnim vse divje, bi morala 'biti nam »visoko kulturnim« Evropejcem, posebno pa naši vladi za vzgled, kako se dela za ljudstvo.
Ne visoke zakulisne politike in malenkostnih intrig za korito, ampak pravega dela za ljudski blagor potrebujemo.
Proračun krme.
Kakor moramo računati pri vsaki stvari, tako je tudi pri krmi in krmljenju živine. Treba misliti in s svinčnikom v roki računati.
Letos imamo povsod dovolj krme in zdaj v jeseni dovolj paše. Tisti gospodarji, ki so po strniščih sejali krm-ske rastline, kakor koruzo, razne mešanice, bodo imeli veliko zelene krme. Tudi strniščne detelje bodo dale že drugo košnjo. Ker vemo, da se ob Sv. Lukežu rast ustavi, bo treba vse to še pospraviti in za zimo prihraniti. Pri nas tako krmo, kar je ne pokrmijo, posušijo v kozolcih.
Ker pa v taki pozni jeseni solnce nima več moči, se taka krma težko suši in se rada pokvari.
Lansko leto sem priporočal, da tako krmo lahko spravimo v zemljo, v izkopane jame in jo ensiliramo ali okisamo.	'
Kmetijska šola na Grmu bo tudi letos ensilirala kake 4 vagone sveže krme, ki bo dala čez zimo izborno krmo za molzne krave in drugo živino.
Zakaj mora kmet s krmo vzlic temu, da jo je dovolj, varčevati in pri tem računati?
Vemo, da vsako leto ni tako ugodno za razvoj krmskih rastlin in da nam vedno krme primanjkuje, če takoj od začetka zimskega krmljenja s krmo ne štedimo in če jo gre veliko v gnoj.
Zato pa napravi vsak posestnik prav, ako po danem primeru presoja svoje zaloge in si izračuna, če bo s krmo izhajal.
Mi imamo v naših razmerah mala kmetska posestva približno po 20 oralov velika, od katerih odpade 10 oralov na gozd, 10 oralov so pa njive in travniki.
Na 10 oralih zemlje pridelafmo: Iz 4 oralov travnikov sena
	in otave	100.000 q
		100.000 q
»	1 orala domače detelje	50.000 >
»	1 » koruze	20.000 »
»	1 » pšenice	10.000 »
»	1 » ovsa	10.000 *
»	Vfe » pese, korenja,	#
	repe	100.000 »
Stranka brez tiska je ko vojska brez orožja. Zato nabirajte prispevke za tiskovni sklad!
mafiji ■ ■ i ni .lini i.....»u i '' ~ i ['rti illli! -	. J
■
Vga^ J-^veden Jugoslovan je član „JugosIovenske Matice";
iz 1 orala krompirja	100.000 q
» y2 » krme za poletje ne pride v poStev za zimo. Poleg tega dobimo: od pšenice 15 q slame, » ovsa	15 » » \
» ajde	15 » »
» koruze 40 » » Ako imamo v gozdu dovolj listja, bomo nastiljali z listjem, ako pa nam nastilje primanjkuje, lahko ajdovko in koruznico porabimo za nastiljo; v stiski še pšenično slamo za pod prašiče in mlado goved.
Ovseno slamo bomo rabili za med rezanico.
Od pridelanega krompirja porabimo za seme in za dom 30 q, ostane za krmo še 70 q. Od pšenice ostane 100 kg za krmo perotnini, od ovsa 1000 kg za krmo živini in od koruze 1000 kg za krmo živini.
Druge količine ostanejo za seme in dom.
Mah posestniki itak žita ne prodajajo, in če ga, le male množine. Na takem posestvu redijo:
1	par volov v teži	1000 kg
2	kravi	S00 » 2 telici ali junčka 500 »
1	tele za pleme	100 »
2	svinji za pleme v teži	200 » 4 prašutnike 320 » 4 do 6 prašičev za drugo leto 150 » 30 kokoši 70 »
Skupaj 3140 kg
Vso živino moramo v jeseni stehtati ali pa po živi teži presoditi. , Po praktičnih izkušnjah vemo, da ' 1 živinče rabi na 100 kg žive teže 3 kg suhe snovi v podobi suhega sena.
Ta množina daje živinčetu vse potrebne redilne snovi za njegov pravilni razvoj. V danem slučaju imamo 31.40 q žive teže, ki bo rabila 94.20 kg suhe snovi dnevno, toraj vzemimo na dan okroglo 100 kg.
Zimsko krmljenje traja od 1. novembra do 15. maja t. j. 196 dni. Rabili bomo toraj 196 q suhe snovi za prehrano naše živine.
Vprašanje je, če imamo toliko suhe snovi v naših zalogah krme?
Rekli smo, da imamo: 100 q sena, 50 q detelje, 1 q pšenice, 10 q ovsa in .10 q koruze.
Vse korenje in peso v teži 100 q in krompir v teži 70 q. Ker ima korenj-stvo in gomolje malo suhe snovi, se šteje v tem slučaju 5 del t. j. 170 : 5 = 34 q suhe snovi, ki .se prišteje k go-renjim številkam in tako dobimo vsoto 220 q suhe snovi.
Od slame prištejemo še 15 q slame. Teža sena, detelje, zrnja in slame se šteje za enakovredno z edinico suhe snovi, ker če nekaj manjka slami, ima žito za toliko več, vsled česar se račun izravna.
Imamo toraj 220 q suhe snovi v zalogi, tako da nam zaloga pokrije porabo in nam nekaj (24 kg) ostane kot železna zaloga za hujše čase in za poletje, ker nam je znano, da n. pr. volov in druge živine ne smemo krmiti s svežim senom, ker more živini škodovati,
V slučaju, da bi imel kmet dovolj nastilje iz gozda, bi lahko še pokrmil ajdovko, koruznico in pšenično slamo, tako, da bi lahko recimo vso deteljo prodal ali pa spravil za drugo leto.
Poleg tega bi lahko prodal 500 kg ovsa in koruze, ker bi njegova živina pri 2/, sena in */« slame poleg nekaj močne krme prav dobro izhajala.
V slučaju, da bi imel manj krme, bi moral misliti, ali mu kaže živino od-prodati ali pa krme dokupiti, pri čemur bi moral zopet vse preračunati.
Zato pa nihče ne prični zimskega krmljenja brez proračuna.
Fran Malasek, Grm.
nja 1, k voj^oifi sta morala 2, izključen j« bil 1. Zavollo r odtokih' razmer, ker jih ateriši niso mogli dali časa pogrešati kot pomočnike na svoiih posestvih, ali zavoljo prevzema posestev so izstopili tekom leta trije. Svoj izstop so ti sl&dnji popolnoma opravičili z dokazi, da so bili k temu res od razmer prisiljeni, čeravno bi se radi do konca šolali. Dasi je tak predčasen izstop obžalovanja vreden, ne zadene krivda niti zavod, niti učencev samih, temveč so temu krive sedanje razmere na kmetih, posebno pomanjkanje zanesljivih delavnih moči. To ie sploh dandanes glavna ovira obisku kmetijskih šol, ravno od iste strani, katere so naiboli namenjene, to ie sinovom z dobrih kmetij, ki nai bi nekdaj postali samostalni gospodarji. — Ravnateljstvo: kmet. svetnik Belle.
Kmetijsko šolstvo.
(Drž. kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel.) se je oglasilo za sprejem v prihodnji 11 mesečni tečaj do sedaj samo 18 prosilcev. Ker je prostora za 28 učencev, se sprejemajo prošnje še naprej.
(Sklep tečaia aa drž. kmetijski šoli v St. Juriju ob i. ž.) — V nedeljo dne 17. septembra se je zaključil llmesečni tečaj. Učni uspeh je bil povprečno dober. Učenci so bi'i zreli fantje iz kmetov, ki so se zavedali važnosti strokovne izobrazbe in ki so po večini z velikim zanimanjem sledili pouku ter se tudi prav dobro učili. V tem razmeroma kratkem času so dobili dobro znanstveno In praktično, strokovno podla-!o za svoj prihodnji poklic, kot praktični kmetovalci pa so dobro napredovali tudi tlede splošne izobrazbe. Uživali so okoli 1400 ur teoretičnega pouka, ostali delavni Jas so se pa bavili večinoma s praktičnim delom na obsežnem posestvu šole. Priliko so imeli v podrobnostih temeljito spoznavati vse tri činitelje kmetijske produkcije: naravo, kapital in delo z njihovimi odločilnimi vplivi na kmetijsko gospodarstvo ter si pridobili zmožnosti. Jih razumno izkoriščati. Splošna boljša izobrazba in pa pridobljene gospodarske zmožnosti upraviču-jejo skrajšan rok v vojafki službi, da se Čim manj časa odtegnejo svojemu pravemu gospodarskemu poklicu. Tečal je dovršilo 18 učencev, med tem ko jih je v početku vstopilo 25. Tekom leta jih je zapustilo zavod 7 tn sicer: Radi premajhnega zanima-
(K prihodu čeških industrijalcev v Jugoslavijo.) Pri nas je zoprna navada, da se vselej, kadar nas obišče kak Ceh, govori same ljubeznivosti o češko-jugoslovenskem bratstvu in da se skrbno izogiblje resnici. Ker vemo, da tudi to pot nihče ne bo povedal Cehom resnico — jo povemo mi. Cehi bodo po dosedanjih računih uvozili letos v naišo državo blaga za okoli 1200 milijonov dinarjev. Mi bomo pa uvozili na Češko za celih 110 milijonov dinarjev. Cehi uvažajo blago po najnižji carini, od nas pa zahtevajo naravnost oderuške cene, tako od vsakega litra vina 5 čeških, od kile grozdja 7 čeških kron itd. — Z drugimi besedami se to pravi: Cehi govore o bratstvu, delajo pa prav ne-bratsko. Mi pa govorimo in delamo z njim bratsko, toda prav samomorilno s seboj. Zato rečemo bratom Cehom: Ali delajte tudi bratsko, ali pa bomo mi pozabili na bratstvo. Bratov, ki imajo od nas samo dobiček, nam ni treba hoditi iskat na Češko!*
(Sirarska zadruga v Hrašah in Lescah) priredi dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne poučno predavanje o mlekarstvu in sirarstvu. Predava mlekarski inštruktor g. Pevc. — K predavanju vabimo vse posestnike, mlade in stare ter tudi ženske, da se pouče, kako se spravi čim boljše v denar mleko, naš glavni dohodek. Predavanje se vrši v hiši načelnika I. Vovka, p. d. »Pri Španu« v Hrašah. Vabljeni so tudi posestniki iz bližnjih vasi.
(Procena našim državljanom po italijanskem vojaštvu nastale škode na italijanskem ozemlju.) Komisija za pro-ceno okupacijske škode je začela poslovati. Najpreje se bo ugotovila škoda, ki jo je povzročilo italijansko vojaštvo našim državljanom po preobratu na okupiranem ozemliu, katero so pozneje Italijani izpraznili. Po izvršeni cenitvi te škode bo komisija precenila ono škodo, ki so jo italijanski vojaki pro-vzročih našim državljanom po preobratu na sedanjem italijanskem teritoriju. Predpogoj za upoštevanje škode ie, da je bila prijavljena do 1. maja 1922 bodisi italijanskim bodisi jugoslovanskim oblastim. Poslednje imenovani poškodovanci na laškem ozemlju, ki so pravočasno škodo prijavili, naj to potom oddelka za socialno politiko v Ljubljani takoj vnovič store in v tozadevnih vlogah natančno navedejo, kedaj so prijavili škodo in kateri italijanski odnosno jugoslovanski oblasti. To je potrebno radi tega, da bo jugoslovanski delegat zamogel pravočasno zbrati vse tozadevne spise in bo imel vse prijave v evidenci. Drugače se more zgoditi, da se o kaki škodi ne bo obravnavalo, kar bi imelo za poškodovanca slabe posledice. — Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode.
(Poziv interesentom v Sloveniji, da javijo svoje terjatve, nastale iz dobav naši državni upravi.) Med vzroke, ki povzročajo pomanjkame denarja na našem trgu, spadajo tudi dolgovi naše države za razne dobave. Znano dejstvo je, da je v Sloveniji mnogo podjetij, ki imajo terjatve napram državi iz raznih dobav. Gre gotovo za znatne vsote, vendar vsota vseh terjatev ni znana. Za akcijo, ki ima namen pospešiti plačilo predmetnih državnih dolgov, je pa največje važnosti, da ugotovimo za Slovenijo, kar mogoče točno svoto državnih dolgov, izviraiočih iz raznih dobav državni upravi. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v Ljubljani zategadelj pozivl;a industrijalne, trgovske in obrtne interesente v Sloveniji, da ji takoj sporoče pismeno: 1. koliko znašajo njih terjatve iz dobav naši državi po stanju 20. oktobra 1923 ; 2. kakšno blago so dobavljali in kateremu mestu državne uprave; 3. kedaj so nastale terjatve.
(Število bankovcev) se je v zadnjem tednu znižalo za 74.8 milijonov dinarjev in je znašalo 5925.8 milijonov dinarjev. Istočasno pa se je povečala kovinska podlaga Narodne banke od 447.9 milijonov na 452.3 milijone dinarjev. Torej v vsakem pogledu razveseljivo poročilo.
(Vrednost denarja.) Naš dinar je pretekli teden stalno rastel in je verjetno, da bo narastel še v precejšnji meri. Vse je odvisno, če bo finančni minister vztrajal na tem, da ne da tiskati novih bankovcev. — Ameriški dolar je bil vreden dne 22. oktobra na
zagrebški borzi 80 dinarjev, francoski frank od 4.75 do 4.80, švicarski frank 14.77, laška lira od 3.65 do 3.67, češka krona 2.40 in angleški funt 370 dinarjev. En dinar je bil vreden od 858 do 862 avstr. kron.
(Zagrebški tedenski sejem) z dne 17. oktobra. — Sejem je bil vsled lepega vremena živahen. — Goveje živine, zlasti bosanske, je bilo mnogo in se je pridno kupovala za izvoz. Bosanska živina se je plačevala bolja po 12.50—13, srednja po 11—12 in najslabše vrste po 8—9 D za kg žive teže. Domača goveja živina se je za izvoz le malio prodajala, — Mlado živino so kupovali kmetovalci. — Telet je bilo zelo malo in so dosegli ceno 31 D; navadna cena pa je bila od 22—24.50 D za kg žive teže. Sremske svinje (debele) so bile po 28—24.50, domače po 26—22.50 D za kg žive teže. — Seno je v ceni poskočilo na 100—125 D proti 75—115 D prejšnjo sredo. Detelja je hila po 137, otava pa po 112 D za 100 kg. Slame je bilo malo in je bila pšenična plačana po 112.50 za stot. — Zelja je bilo zelo mnogo, kakor že davno ne. Glave so bile po 1.25—2.25 dinarjev. — Drv je bilo mnogo in se je zahtevalo za mal voz žaganih po 135—185 dinarjev.
(Zagrebški trg) z dne 30. oktobra. Jajca so bila na trgu po 7 do 8 kron. Splošno pa jajc zelo primanjkuje, pa čeprav je vsled porastka dinarja izvoz jajc skoraj popolnoma prestal. Govori se, da se jajca v veliki množini iztiho-tapljajo v Avstrijo, vsled česar da jih doma primanjkuje. — Zagreb je s kost a n j e m naravnost preplavljen. Prodaja se po 2 do 3 D liter, izbran kostanj pa po 4 D. Sadje. Grozdje je po 4.50—5 D kg, letošnji orehi so 3.50—4 D liter, sljive 3.50 D kg, hruške po 2.50—3 D kg. — Zelen fižol od 6—9 D, fižol od 6—7, najslabše vrste po 3.50 D za kg. — Kravji sir po 65— 70 D za kg.
(Tedenski pregled žitnega trga.) Minuli teden ni bilo na trgu nobenih posebnih izprememb. Vsled narastka dinarja so cene našemu žitu za izvoz previsoke. Lastniki žita pa nočejo cen znižati. Zato je trgovina slaba. Cene so bile sledeče: Pšenica od 350 do 360, koruza od 255 do 260, oves od 230 do 235, bel fižol od 530 do 540 dinarjev. Nova koruza se mnogo prodaja in velja od 220 do 250 dinarjev postavno vojvodinska postaja.
(Vinski trg.) Vsled pomanjkanja denarja je trgovina z vinom nekoliko pojenjala. V Zagrebu se je prodalo le dalmatinsko in pa nekoliko banatskega vina. Cene so ostale neizpremenjene.
(Izid trgatve v krškem političnem okraju) je izpadel proti vsakemu pričakovanju ugodno. — Vsled dolgega deževja v cvetju se je trta pozno in neenakomerno oplodila in tako se je bilo bati, da ne bodo le posamezne trte različno zorele, temveč celo na isti trti posamezni grozdi, da celo posamezne jagode na istem grozdu različno. — Najugodnejše vreme v septembru in oktobru pa je to različnost precej izenačilo in tako smo proti vsaki nadi dočakali, da so dosegle bele vrste 16 do 19 in finejše, kakor tra-minec, rulandec, silvanec in beli bur-gundec od 17 do 20 in celo 21 odstotkov sladkorja, kar znači v alkoholu 9 do 12 stopinj. Najlepše je obrodila in dozorela od belih vrst kraljevina, ta kraljica naših vinogradov. Bele vrste so se potrgale večinoma v tednu od 8. do 12. oktobra, črnina pa v splošnem šele v drugi polovici t. m. in sicer večji del od 14. do 20. oktobra. — Naprednejši vinogradniki so tako najbolje dali lep vzgled onim žurnim ne-potrpežljivcem, ki niso mogli počakati niti oktobra in obrali nezrelo grozdje žo v septembru. — Črnina je popolnoma dozorela in dosegla 15 do 18 odstotkov sladkorja po klosternajbur-ški mostni tehtnici, kar odgovarja poznejšemu alkoholu 9 do 11 stopinj. — Po vsem tem je zanesljivo pričakovati, da bodo letošnja vina dosti močna, ubrana, finega okusa in vsled naglega in burnega pokipenja moštov stanovitna in povsem sposobna za večje in trajnejše zaloge.	L. Bučar.
(Železniške pristojbine na progi) Postojna—Trst in Postojna—Reka misli italijanska vlada za polovico znižati, da tako pritegne na Reko in Trst dim večji promet.
(Italijanska zunanja politika) se je (letos silno poslabšala. V prvih sedmih mesecih se je letos v Italijo uvozilo blaga za 10.07 milijard lir, lani pa samo za 8.88 milijard. Vrednost izvoza Italije pa je v istem času znašala 5.68 milijard proti 4.90 lanskega leta. Primanjkljaj se je torej povečal od 3980 lanskih na 4390 milijonov lir letošnjih.
(Popravek.) V članku »Preiskava grozdnega soka« priobčenega v št 51 našega lista se je vrinilo več neljubih tiskovnih pomot, ki so mestoma docela popačile statističen materijal. Tako se je pri podatkih kisline vrinila ničla in iz desetink so postale tako stotinke. Izpuščeni so bili dalje podatki za burgun-
dsc od 6. oktobra 1921, ki se glase 21.6 odstotkov sladkorja odnosno 8.— °/0o kisline. Grozdje končno ni iz šolskega vrta, temveč iz šolskega vinograda »Kalvarija«. Prosimo, da vsi cenjeni bralci v tem zmislu popravijo članek.
Književnost.
(Spominski spis Zadružne zveze v Celju.) Prejeli smo »Spominski spis Zadružne zveze v Celju ob priliki 40 letnice njenega delovanja (1883—1923)« z nastopno vsebino: Ivan Lapajne: Nekaj spominov. — Dr. Franjo Jurtela: Posojilnica v boju proti oderuštvu. — Miloš Štibler: Razmišljevanje ob 40 letnici Zadružne zveze v Celju. — Janko Les-ničar: Črtice iz zgodovine Zadružne zveze v Celju. H koncu so pridani seznami dosedanjih predsednikov in članov načelstva Zveze slovenskih po-posojilnic ter Zadružne zveze v Celju, statistika zadrug članic ter pregled denarnega poslovanja članic Zadružne zveze v Celju v 1. 1906—1922. — Spominski spis stane 20 D ter se naroča pri Zadružni zvezi v Celju ali po knjigarnah.
(Zemljepisni atlas) kraljevine SHS. Izdalo društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani. Izvršil ing. Viktor Novak. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 48.—. Atlas vsebuje sledeče karte v velikem formatu: 1. Evropa. 2. Kraljevina Srbov, Hrvatov ln Slovencev: Politični pregled in železnice, orološki in hidrografski pregled; južni del; sev. vzhodni del; sev. zapadn! del. Slovenske dežele in Istra; poleg teh manjše karte: 1. Jezikovna karta kralievi-ne Srbov, Hrvatov in Slovencev In sosednih dežel. 2. Beograd z okolico. 3. Zagreb z okolico. 4. Ljubljana z okolico. Odkar je svetovni preobrat docela preobrazil osrednjo ln vzhodno Evropo, zanimali smo se živo za vsako novo zemljepisno karto; toda nobeno delo nas ni zadovoljilo, ker vse je nosilo pečat naglice, površnosti, nedovrše-nosti in nepoznavanja slovenskega jezika ter naših razmer. Pričujoči atlas tvori brez šuma zelo častno izjemo na knjižnem trgu. Da je delo zares popolno, kolikor je to pač megoče v sedanjih prilikah neprestanih sprememb, spričuje nam najprimernejše »Društvo slovenskih profesorjev«, ki je atias izdalo. Nomenklatura je vseskozi pravilna. Karta Evrope nam kaže najpopolnejše meje. Speciialne karte so izdelane lično in uprav krasno, kar dela vso čast ing. Novaku in litegr. 1. Blasnika nasl. Zemljepisja se učeči mladini bode ta domači atlas najboljši kažipot; pa tudi v sleherno obitelj naj bi si našel vstop, da utrdi in razširi domoznan-stvo naše mlade države.
(H. Sienkiewlcz, Z ognjem in mečem.) Povest iz davnih let. Iz poljščine prevel dr. R. MoJe. Z ilustracijami. 10. in 11. snopič (konec). Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnemu snopiču 18 Din. Knjl-gotržna cena celemu romanu, ki obsega 684 strani velike osmerke in 22 ilustracij, znaša 106 Din, vezanemu pa 120 Din, po pošti 4.50 Din oziroma 5.50 Din več. — Z 11. snopičem je nova izdaja velikega Sien-kiewiczevega romana »Z ognjem in mečem« končana. Prepričani smo, da bodo Slovenci tudi to izdajo čitali z istim zanimanjem kot so prvi dve in da zlasti ne bo nobene knjižnice, ki bi si znamenitega romana ne nabavila. Tiskovna zadruga istočasno naznanja, da bo začel izhajati drugi veliki Sien-kiewiczev roman »Potop«, ki tvori nadaljevanje prvega. Ta bo izhajal v snopičih po 8 pol in bo za predplačnike-naročnike znatno cenejši kot pozneje v knjigotržtvu.
Gospodu Golecu, uredniku
„S!ov. Gospodarja" I
Že par let nisem odgovarjal na zaplot-ne, za poslansko Imuniteto se skrivajoče napade »Slov. Gosp.« na svojo osebo, ker so me ti napadi ravno toliko dosegli, kot oblajanje mimoidočega pseta. ki mu je vsa življenska dolžnost v tem, da laja nad poštenjaki, ker drugega — ne zna. Ker pa se Je v predzadnjem »Slov. Gosp.« gosp. Goleč toliko osokolil, da je podpisal svoje Ime, evo mu odgovor:
Kot vedno, so Vas, g. Goleč, tudi to pot Vaši tukajšnji, nad vse »resnicoljubni« podaniki pošteno potegnili! Je čisto prosta laž, da bi bil jaz trdil Lenartovem Hansi, da ste mi Vi rekli, da je on dopisnik, da je v zvezi z dopisom ali podobno. Res pa je, da sem mu dne 26. 8. t. 1. rekel v obraz, da
ga smatram za mnogo pre b...... da bi
ga štel dopisnikom.
Res je nadalje, da sem mu z ozirom na večletne hijenske (seveda »katoliške«) napade »Slov. Gosp.« na mojega že pred 35 leti umrlega polbrata izjavil, da dobro vem za Iniciiatorja tega kanibalskega posla. ker mi jc tudi urednik Goleč povedal ieseni 1. 1919 v Brežicah v Nar. domu v pričo še ene osebe — kdo mu je dal tozadevne informacije, ki jih bo ob priliki uporabljal. Pa tudi brez tega bi bil prav dobro uverjen o Izvoru, ker sta oba »groboskru-nilca« v raznih prilikah z zelo živo vese-lostjo raznim osebam isto ponavljala itd. In zakaj nisem reagiral? Prvič, ker na napade brez podpisa ne odgovarjam, drugič, ker ločim politiko od osebnosti ln tretjič, ker nisem maral slediti tem'vašim »pobož-njakom« v njih zverskem, divjaškem sti-kanju po grobovih.
Pa bi bil napr. lahko mirno povedal tem zverem, da če se jim že hoče hijen-skega stikanja po zaraslih grobovih — naj urede to najprej pri svoli lastni hiši — potem šele naj gredo drugam. Povedal bi jim, da je n. pr. moj polubrat kot 17 leten otrok padel v družbo — gotovo nič bolišo ln slabšo od teh vaših hijen — da je vsled kesa in pokore po par mesecih izdihnil svojo dušo v postelji, previden s sv. zakramenti, pokopan v blagoslovljeno zemljo in tako odšel — po naši veri, gospodin Goleč, v nebeško zveličanje. Lastni brat ln stric teh groboskrunilcev pa ]e končal na štrlku — je pustil zemljo In imetje hijenam — pokopan izven blagoslov, zemlje — ln se nahaja njegova duša — kje, g. Goleč? Tu nai začnejo hijene!
Izvlečlte najprej duše svojih sorodnikov Iz peklenskega brezdna — potem pa iščite grehov po že 35 let mrtvih ljudeh!
Pa bi jim dalje povedal o niih dičnem postopanju, odgovornosti itd. ob priliki de-zertacije vojaka, umora orožnika, smrtnih obsodb, zapiranju nedolžnih oseb, katere je
moral podpisani kot nar. posl. fzviečf lz ječe itd. In če želi ta dični gospod razprave o — poštenjaštvu — kl jo je pričel ▼ njegovem dopisu meseca avgusta t 1. s svojimi »najnovejšimi zavezniki« — sem mu na razpolago z marsikaterimi cvetkami njegove lastne osebe — ne pa lz grobov sorodnikov. Ce pa misli, da je moderno po njegovi »katoliški« morali stikati po lastnostih sorodstva, bi mu tudi tu vstregel v obili meri lz njegovega še živega najožjega sorodstva!
Čudno pa je pri vsem, g. Goleč to, da Vam ti groboskruncl niso sporočili, kako je oni pobožni »Lenartov« uprav isto nedeljo, dne 26. 8. t. 1. skakal doma po dvorišču, od ceste do hiše, tik znamenja sv. križa kričoč, da se je slišalo daleč po vasi, svoj katoliški: »Je... Boga, je... Krlsta« in še druge take same krščanske pobožno-stil Lahko bi vam bil ta Hansa sporočil še tudi druge svoje lastne zanimivosti, katerih nekaj sem mu javno očital — ki pa jih za danes zamolčim — pa ne radi simpatij do njega, ali morda do njegove sestre, omo-žene Novak, temveč radi njegove nad vse ljubeznive ženkice, ki mi je — Bog bodi milostljiv meni grešniku — res zelo pri srcu!
Ker sem že pri tem poslu, mi dovolite, g. Goleč, da se nekoliko pomenimo še o Vaših napadih name iz minulega časa. — Predvsem smatram, da sta pri »SI. Gosp.« dva »Goleča«. In sicer moj dobri prijatelj Goleč I., kl ie urednik »Slov. Gosp.«, bivši voj. kurat, o katerega neomadeževanem značaju, neskaljeni moralni popolnosti, duševnem in telesnem junaštvu na gallškl fronti, sem Iz poročil vojnega voznika Ant. Uršiča in raznih v Ljubljani živečih Gole-čevih vojnih »ovčic«, tako prepričan, da bi to vsak dan na tešče s prisego potrdil. Junak Vam je ta Goleč pa še danes! Samo »rsk« in njegov junaški podpis Vam leži na vsakem njegovem delu! Dokaz, zgoraj , Imenovana Izjava — podpisana!
Zraven pa je še en Goleč II. z nekim madžarskim imenom (menda je oboje »prl-švercal« s konji pri Sedlarjevem čez Sotlo). Ta Vam čepi lepo za plotom »Slov. GoSp.« In »Straže« skrit in ko pride mimo pošten človek — ruk — mu že pribrni kamen v hrbet. Ko pa se ozreš za storilcem, ti le zajec že na »toplem« za posl. Imuniteto. Tega Goleča II. spoznate najprej po njegovih sila magnetičnih očalih — ki pa n® vlečejo nase bliske in strele, ampak pošteno zaslužene — klofute. Torej dva sta ln basta! Tega Goleča II. sem srečal nekako meseca svečana t. 1. na Mariborski ulici. Nisem ga opazil in sem bil že mimo, ko začne on nad menoj vpiti. Počakal sem malo ln govorila sva par minut čisto brezpomembne osebne čenče In odšel sem na vlak. Temu Golecu II. (oni »prvi« Vam je seveda čisto drug kampelc) pa je očividno neznano, da si značajni ljudje — pa če so tudi najhujši politični nasprotniki — med seboj kot ljudje privatno marsikaj povedo, kar pa se nikdar ne iznaša v javnost, pa če bi bilo za nasprotnika še tako politično važno — ker to zahteva že značajnost, možatost, diskretnost in morala. Oni »ta drugi«, ki mu je značajnost španska vas, pa ni samo najine brezpomembne čenče zlorabil, temveč jih je zlobno popolnoma po svoje potvoril in priobčil (ali kakor se on izraža — »zini«) v »Slov. Gosp.« To je bil namreč oni številka II., iz tega Izvira tale dober nauk: »Ce srečaš kedaj na cesti človeka take vrste, »značajneža« — ki te na-hrull, ne spušča) se z njim v pogovor, temveč stori, kar je edino na mestu in daj brco gobezdaču v predolgo »zijalo«!
Nadalje je prav ta številka II v nekem članku »Slov. Gospodar« menda meseca maja t. 1. trdil, da je neki moj sorojak — velepos. itd. moral biti radi moje ovadbe 4 leta na fronti itd. Prosil bi tega »ta prvega« (ter poštenega), da bi bil on toliko prijazen in to trditev z navedbo imena onega »nesrečneža« in svojim podpisom v »Slov. Gosp.« prinesel. Vam, št. L sem vedno pripravljen na odgovor ln videli boste, da se bova kot stara znanca čisto lepo, mirno in prijateljsko sporazumela. — Onemu zapečnjaku II. pa ne odgovarjam za nič na svetu, dokler ne prileze lz svoje zaj-čnice.
Povem Vam, g. Goleč, še tole na uho (pa ne povejte nikomur!): Vaši tukajšnji »Globoški« ozir. »Blatenski« prijatelji so veliki resnicoljubi (o tem ste, g. Goleč, že prepričani z lastno kožo ozir. — mošnjo) in pa junaki! Oh! Kako korajžni so, če so sami za plotom! »Nema večeg junaka, od Maribora do Vardara!« Ce pa se koga od njih le malce prime za odgovornost In naj si bo prostak ali general, tedaj pa jih Je sama nedolžnost! Nisem in nisem kriv! In če jim ne verjameš, ti bodo prisegali na nedolžnost s celo svojo kosmato dušo, pa ne tako kot se pošten človek po lepi slovenski navadi priduša s »krvavo«, »krščeno«, »grešno«, temveč takisto po »katoliški« z »j.....Boga, Krista, in vso žlahto«.
Junaki torej »primissima«!
Ce boste, g. Goleč, stali kedaj kot komandant na čelu teh »spartancev«, bodisi na tem ali onem svetu, stavim Vam železen groš — da boste »zmlatili« z njimi vsa peklenska vrata. Upajmo pa, da se Vam z že započetimi dobrimi vzgledi junaštva posreči že na tej grešni obli spremeniti te krotke kunce v prave pravcate tigre!
V	tem znamenju se Vam še nadalje priporoča in Vas pozdravlja s primernim spoštovanjem udani Vaš
Ivan Urek, 1. r.
V	Globokem, dne 21. okt. 1923.
Za naše gospodinje.
(Kako je pomoči skoteči svinji.) Svinja nosi navadno 116 dni, vendar se zgodi, da skoti lahko 8 dni prej ali pozneje. SkOtenje je blizu, če si začne svinja delati posteljo. Zato ji je tedaj nuditi obilo dobre in suhe stelje. Svinja navadno lahko skoti in ne potrebuje človeške pomoči; vendar je isih pomoč potrebna. V takih slučajih glad.' svinjo po vampu, da bo rajši in mirnejše ležala in pomagaj s previdnim vlečenjem mladičev. Ce svinja med skote-njem vstaja, skušaj Jo umiriti s krotkim postopanjem. Nikakor se ne srdi in kriči. Časih je tudi potrebno skotene pujske osloboditi »posteljice« in prerezati jim popkovo vrvico če se ne vtrže sama. Nato je pristaviti pujske k vimenu. Ker je znano, da vsak pujsk siše vedno le na enem sisu, je nuditi slabšim pujskom
V kmetski državi bodi kmetska vlada, to ie osnovna zahteva kmetske misli
7 .
/
fc." r k* S-
močnejše sise, da si na ta način opomorejo. Ce je svinja skotila več mladičev, kakor ima sisev, smo primoram vzrediti ostale pujske umetno s kravjim mlekom. To delo je mučno, ali ob današnji visoki ceni pujskov, se izplača. Mrtvorojene pujske odstrani hitro iz hleva, ker bi jih drugače svinja lahko požrla in s tem dobila slast tudi na žive. Istotako tudi otrebek. Časih svinja ne pusti mladičev sesati ker imajo pujski preostre zobe. Tedaj je dobro nekoliko od§čipniti pujskom zobe s primernimi kleščami
(Koliko petelinov spada na dvorišče?) Marsikatera gospodinja se ne more odločiti, koliko mladih petelinov naj obdrži na dvorišču, kajti odločitev pri današnji draginji zrnja ni tako lahka, ker so baš mladi petelini znami kot veliki požeruhi. Premnogo jih pa spet ne kaže pokjaitl, ako hočemo za prihodnje leto pripraviti uspešno valjenje. Odločiti se je torej treba po tem, ali hočemo nasadna kokošja jajca, ali pa jih želimo le za prodajo. Za nasadna kokošja jajca je seveda potrebno zadostno število petelinov, toliko namreč, dia na
vsakega petelina ne pripade več kakor 12 kokoši. Šele tedaj smo lahko gotovi da jajca ne ostanejo neoplojena. Pri večjem številu kokoši pa se je bati, da precejšen del jajec ostane neoplojen, kar povzroča pri gojenju perutnine gotovo zelo neprijetno posledico — klopotce.
(Nekaj o jajcih). Če hočemo jajca sveža ohraniti, jih moramo tako shraniti, da ne pride zrak do njih. Deni jtih v slano vodo in pusti jih tako dolgo, da vto-nejo nato jih vzemi, obriši in shrani v suhem pesku, otrobih ali žaganju. Nekateri shranjujejo jajca tudi v apnu. V najnovejšem času pa dobiš tudi že v trgovinah tako imenovani »garantol«, v katerem se daijo jajca sveža ohraniti. Kako pa spoznamo sveže jajce? Drži ga proti svetlobi, če je prozorno, je še sveže. Če ga na jezik položiš, je čuti staro jajce gorkejše, kakor sveže jajce. Da stara jajca kiopočejo, je gotovo vsem znano. Jajoe, ki je mrzlo, postane zopet užitno, Če ga položiš v mrzlo slano vodo.
(Uporaba oljnatih pogač za krmljenje živine.) Tudi letos, ko ne primanjkuje krme, so zelo potrebna močna kr-
mila. Eno izmed najpoglavitnejših krmil, so oljnate pogače. Te izdelujejo iz tropin, ki ostanejo pri prešanju olja iz raznih semen, ki jih rabijo za pridelovanje olja. Oljnate pogače so zelo dobro in močno krmilo. Začne se pokladati živini v malih obrokih in šele pozneje, ko se je živina na nje privadila se obroki povečajo. Navadno se daje teletom odraslim pol kg, kravam 1 in pol do 2 kg, volom 2 do 2 in pol kg, konjem 1 do 2 kg in svinjam pol kg na dan.
^^HMMaMMHBMMHiHMM«
Turški Pavliha.
Neki okrutnik, čigar ženi se je bila zgodila neka nesreča, je imel navado, da ]e dal vsakomur neko prašanje In ga je nato umoril.	-
Da bi se tej nesreči ubranili, so poslali Nasradina-hodžo kot posrednika. Nasradin-hodža stopi takoj do okrutnika in sa praša: »Hej, ti brezbožnik, kaj hočeš od teh ljudi? Kaj te je gnalo, da tako ravnaš?« Odgovori mu: »To boš takoj izvedel.« Nato praša Nasradina-hodžo tiho na uho: »SI oženjen ali si neoženjen?«
Nasradin-hodža odgovori: »To je čudno vprašanje. Je-li človek v mojih letih neoženjen? Oženjen sem. Nato mu reče okrutnik: »Baš takih iščem in tudi tebe bom dal ob glavo.«
A Nasradin-hodža se hitro domisli in mu takoj odvrne:
»Nikar se ne prenagli! Prašaj dalje, pa bomo videli, ali sem ženo pognal in jo potem zopet k sebi vzel, ali mi je umrla in sem se vdrugič oženil? In v čem je moja krivda? Ce je moja krivda le to, da sem oženjen, tedaj je nepotrebno, da me še ti kaznuješ.«
Tako je Nasradin-hodža premagal okrutneža, samega sebe rešil in kakor pripovedujejo, obvaroval tudi druge ljudi pred nesrečo.
Nekega dne je ostal ob belem dnevu sredi ulice velik kup nesnage. Soseda, med čigar hišama se je nahajala ta nesnaga, sta se sprla, kdo naj očisti ulico. Prvi je trdil, da je nesnaga bližja hiši onega drugega, a drugi je zopet trdil, da je bližja hiši prvega. Ker se nikakor nista mogla pobotati,
sta šla h kadiju (= turški sodnik) po pravico, a pri kadiju najdeta Nasradina-hodžo. Sodnik se je hotel nekoliko pošaliti in reče Nasradinu-hodži, kakor da ga hoče počastiti, naj razsodi mesto njega.
Nasradin-hodža pristane na to in praša pravdarja:
»Kolikor vem, je vajina ulica široka in po vsej priliki je nihče od vaju ne čisti?«
»Tako je, hodža!« odgovorita oba.
»E, pa dobro!« odvrne Nasradin-hodža". »Če je tako, tedaj je sodnikovo, ker nima lastnika; vse, kar je brez lastnika, pripada
sodniku v njegovo last!«
•
Nekoč se odpravi Nasradin-hodža k nekemu brivcu, da mu obrije po turškem običaju glavo. A brivec je bil zelo neroden in kadarkoli je potegnil z britvijo, ga je usekal malo v glavo ter je vedno položil na rano malo pavole, da ustavi kri. Ko se je Nasradin-hodža tega naveličal, reče brivcu:
»Nehaj z brijanjem, človeče, če si božji! Polovico glave si mi posejal s pavolo, pu. sti mi zdaj drugo polovico, da nasejem lan!«
PLETARJE,
izurjene, sprejema proti dobri
sprejema proti plači od komada. Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno.
„Riol
Trebam svakojaku količinu fižola crvenoga — mandolini i kocka, Molim ponude kao i uzorke šiljati na Agenturni i ko-misionalni posao Pavao Florelll, SenJ (Hrvatsko, Primorje).
cepljene trte Pozor gospodarji m gospodinje! nov prenosljiv žitni miin
..................a ■	J ki 1	J 2 2 m dolg, 080 m širok, 2'2 m vtsok, navadni mlinski kamni,
na vodni, motorni, konjski ali ročni pogon, potrebna gasilna moč približno 1 konjska sila se proda po prav ugodni ceni
Fr. Drnovšek, Trbovlje 11/69.
1 rnefir domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva ali 14 kg godenega ozir. 20 kg surovega lanižča.
vkoreninjenih divjakov in sadna drevesca vseh najbolj rodovitnih in priporočljivih vrst oddaja že sedaj v jeseni po ugodni ceni. Dobro in zanesljivo blago. Za pismen odgovor je treba priložiti znamke.
Alojzi! Grabar,
pos. In trtnar
Zagoni, p. 3oršinci pri Ptuju.
„Gazela-milo"
je najboljši domači izdelek. Dobi se v vsaki trgovini.
Usnje, podplati, doholenice
(gamaše), čevljarske potrebščine, čevljarsko orodje, vse najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah priporoča
trgovina s usnjem Novo mesto
lianC CsjaVCVi v staro znani prej Recelj-novi hiši.
3E
3BBBE
3E
3E
Pri nakupu zimskih potrebščin zase in družino, za moSke In ženske obleke, zimske rute, osrinjalke, plete, rjuhe, odeje, koče in posteljne garniture se priporoča znana domača
trgovina pri
JANKO ČEŠNIK-u
Lingerjeva ul. • LJUBLJANA • Stritarjeva ul. Cene zmerno nizke.
Izšla Je Blasntkova
Velika Pratika
za prestopno leto
1924.
ki Ima 366 dni.
»Velika Pratika" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. — Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane Din 5. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici
pri
J. Blasnika naslednikih
tiskarna In lltogr. zavod, Ljubljana, Breg it. 12.
INGER Šivalni
Na celem svetu znani kot nalboliil.
Podružnice In zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za država SHS Zagreb, Mamličeva ulica br. 5 U. kal
raualka: L3UBL3ANA, S«l«nburgova ulica »ta». 3.
pral lastnina tvrdka O. Homana nasl. (Stalnic) v Radovljici m prlina razprodaja« 17. t m. na drobno In debelo. Cen« so zniiane. Ugodna prilika za trgovca In tudi za privatnik« I eventualna pismena polasnlla dal« Ivan Dernlfc Industrijalec na Lancovem, poŠta Radovljica.
RUD. SACK
LEIPZIG - PLAGWITZ Plugovl - Kultivatori
Drljače
Sljallce
Okapala 1 portala
GENERALNO ZAS JUPSTVO:
ORBIS D. D. ZAGREB
Poslovnlca: Preradovičeva ul. 4. Telefon 790. Skladifiče: Paromlinska cesta 1. Telefon 10.
Ustanovljeno
TOVARNA UMETNEGA
SKRILIA IN
ELEKTRARNA DRUŽBA ZAL
9 1 O
za
Cenejša kakor ilouna opeka!
Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudbe In obiske!

soa
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
POPRUZNICEs |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica itev. 1
KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000'-.
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneie.
Bržojavi: Trgov«ka
Telefoni! 189,146, 458
EKSPOZITURE: Konjiča
Meia-Dra vogra d Ljubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
Urednik: Ivan Pucelj.